Leto XXIV., st. 275
rV>ST: m« ^uCin-j * iiierltti
fottfcebuhr bar bezahll
Ljub^&sss^ četrtek p. e&veud&sk 1944
UpidtUiMt^	.tUl/tlAU«	UUJ|JJ1CV> tlJJO 1
l>let«w> i« <1 li	11-Z4
Ubajui xiueick i.iu£i|<ui4_ fuccuuievs ab
ca 1 - Teietoo «. 51-23. 31-2« fodiuzmo Novo sato> Unbliaiafta con «2 izkliufnc ostopsm a >Kla** a Italij* t
no7emstv«> UPI i v VfILANC
^.iiuili o iuDliaii.tw* jokra iiim ao po£uii> fekovnen) <avodi> t? f49 a jsait icrar. Ifalfie Servizir Cnmi x>n Po« Mr II 111>
Preis — Cesta

izhajat vsan aaD raz* i poueueljka. Mesečna naročnina 32 lir
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 6. Teletor št 31-22. .11-23 31-24
Rokopisi se ae »raCajo
Al - _
arblttertes Ringen In der Material' schlacht ostlich Aachen
Feind nordostlich Sierck durch Gegenan griffe ostlich der unteren Vogesen —
slovvakischen und ostpreussi Aus dem Fuhrerhaupt<juartier, 29. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
In der Materialschlacht ostlich Aachen vvird weiter erbittert um einzelne Gelande-abschnitte und Ortschaften im Flussgebiet der Rur und um die Ostausgange des Hiirt-gen-Waldes gekampft.
Dureh erfolgreiche Gegenangriffe nordostlich Sierck an der Mosel vvurde in den letzten Tagen der dort vorgedrungene Feind gevvorfen und ein grosseres Stel-lungs- und Bunker-Gebiet gesaubert.
Die Nordamerikaner setzten in Lothrin-gen auf hreiter Front ihre Angriffe ostiich Busendorf und Bolcheu fort. Gegenangriffe brachten sie n:wh geringen Einbriichen in unser Hauptkaiupffeld unter grosseren Panzerverlusten vvieder zum Stehen. Eine feindliche Kampfgruppe vvurde dabei abge-schnitten und gefangen.
Nach dem Seheitern seiner Durchbruchsversuche nordlich Saarburg griff der Feind gestern mit starkeren Kriiften ostlich der unteren Vogesen an. Hauptsachlich im Raum nordiicb Buchsvveiier sind erbitterte Abvvehr kampfe entbraunt.
Im Elsass verteidigen sich unsere Ver-ban-ie in einem vveitausgreifenden Front-bogen, der aus dem Kauio siidlich Strass-burg iiber den V ogesenkajum veriauft und daun, nach Osten umbiegend, die Rhein-Ebene nordlich Miilhausen nach Siiden ab-riegelt. Gegen diese Front fiiiirte der Feind ga*tern erueut siiirkere Angriffe vor ailem siidlich Strassburg, im Raum von Barr, an den Gebirgspassen und am Siidabfall des VVasgenvvaldes, konnte aber nicht vvesen-tlich vordringen. Eines unserer hier einge-setzten Arnieekorps veniichtete gestern in harter Abvvehr 34 feindliche Panzer.
Die Gebiete von Liittieh und Antvverpen vvurden auch gestera durch unsere Fern-feuervvaffen beschossen.
Aus Mittelitalien und vom Balkan vvird kcine vvesentliche Vei aaderung der Lage ge-neldet.

griffe geworfen — Starkere Feindan-Sohvvachere feindliche Angriffe im ost-schen Grenzgebiet gescheiterl
Aus dem Raum von Mohac sind die Bolschevvisten vveiter nach Westen vorgedrun-gen und haben Funfkirchen erreicht. Ihre Angriffe gegen unsere auf die Drau ge-stiitzte Front siidostlich davon scheiterten.
Mit dem Ablaufen der Kampfe in Mit-telungarn zvvisehen Budapest und Miskolc ist der Versuch des Gegners geseheitert, Budapest vom Siidosten her zu nehmen und in das vvestungarisch-slovvakische Grenzgebiet durchzustossen. Deutsche Truppen haben zusammen mit den verbiindeten ungarisehen Stzeitkraften unter dem Ober-befehl. des Geaeralobersten Friessner seit dem 29. Oktober dem fast ununterbroche-nen Ansturm von <51 Divisionen und 7 Panzerkorps der Bolschevvisten und Ruma-nen standgehalten. Die Verluste des Feindes an Mensehen und Material sind hoeh. 684 Panzer, iiber 100 Geschiitze und nn-gezahite andere Waffen und Kriegsgerat vvurden vernichtet oder erbeutet.
Flakartillerie und fliegende Verbande einer Luftflotte unter Fuhrung von General-oberst Dessioch verniehteten bei diesen Kampfen 155 vveitere Panzer und schossen 153 Flugzeuge ab. Sie zerstorten ausser-dem iiber 8G0 Fahrzeuge, zahlreiche Loko-motiven und Eisenbahnziige.
Im ostslovvakischen und ostpreussischen Grenzgebiet sovvie in Kurland scheiterten schvvachere feindliche Angriffe.
Ein den Hafen von Libau am 27. November angreifender sovvjetischer Sehlacht-fliegerverband verlor durch die deutsche Abvvehr innerhalb vveniger Minuten 12 Flugzeuge und vvurde zum Notvvurf seiner Bomben gezvvungen.
Vor der vvestnorvvegischen Kiiste vvurde ein britisehes Schnellboot beim Angriff auf ein kleines deutsehes Geleit versenkt.
t)ber dem Reichsgebiet besehrankte sich die feindliche Fliegertatigkeit auf einzelne Angriffe im frontnahen Raum auf schvvachere nachtliche Siorfluge.
In den fršihen Morgenstunden des heuti-gen Tages fiihrten die Briten Terrorangrif-fe gegen Essen, Dusseldorf und Neuss.
SAf,
vržene tete v materljalul bimi vzhadno od Aachna
Sovražnik vržen severnovzhodno od Sier vražnikovi napadi vzhodno od spodnjih na vzhodnesiovaškem in vzho&aopruske
I ;hrerjey gliivnj stan. 29. nov. DNB.
Vrh .na poveljništvo oboroženih sil ob,av-
Lja:
V	materijalni bitki vzhodno od Aachna so še nadalje ogorčeni boji za posamezne o-iseke o^ernj a in k:a,;e na p dro. ju reke Kur ter za vzhodne robove Hiirtgeiiskega
gozda.
Z uspešnimi protinapadi severnovzhodno od Siercka ob Moseli smo v. g[i t akaj pro-dr ; ua sovražnika v zadnjih dneh nazaj ter očistili večje področje postojank in bunkerjev.
Američani so v Loreni še nadalje napadali na široki črti vzhodno od Busenfioria in Bolhe na. S protinapadi smo jih po malenkostnih vdorih v našo glavno boino črto zopet ustavili, imeli so večje oklopniške izgube. .Veko sov: sjnikovo bojno skupino smo odrezal in uje;i.
Po izjalovljenju orebijalnega poizkusa severno od Saaibourga je napadel sovražnik včeraj z močnejšimi silami vzhodno od spo-Injih Vosezov. Z:asti severno od Busch-vveilerja so se razvneli ogorčeai obrambni boji.
V	Alzaciji se branijo naši oddelki \ širokem loku, ki poteka s področja južno od Strasbourga preko vogeških vrhov, kjer se obrne proti vzhodu in zap ra rensko dojino severno od Mulhousa proti jugu. To bojno črto je sovražnik včeraj znova močneje napadel zlasti južno od Strasbourga na področju Earra. ob gorskih prelazih in ob južnem pobočju VVasgenskega gozda, vendar ni mogel nikjer bistveno napredovati. Naš tu boreči se armadni zbor je unič;l včeraj v trdi obrambi 34 sovražnikovih ok]opn;kov.
Področje Liega in Anversa «mo tudi včeraj obstreljevali z našim daijnostrelnim orožjem.
Iz srednje Italije in z Balkana ne javljajo nikakih bistvenih izprememb položaja.
at
cka s protinapadi nazaj — Močnejši so-Vogezov — Slabši sovražnikovi napadi m obmejnem ozemlju so se izjalovili
S področja pri Mchaču so prodrli boljševiki dalje proti zapadu. Dosegli so Pe-čuj. Njihovi napadi proti naši ob Dravo oprti bojni črti južnovzhodno odiod so se
izjaloviti.
Z popustitvijo bojev v sredi.ji Madžarski med Budimpešto in Miškolcem se je izjalovil nasprotnikov poizkus, da bi zavzel Budimpešto z jugovzhoda in prodrl v zapadno madžarsko-slovaško obmejno ozemlje. Nemške čete so skupno z zavezniškimi madžarskimi edinicami pod vrhovnim poveljstvom generalnega polkovnika Friess-nerja od 29. oktobra vzdrža e skoraj neprestani naval 61 divizij in 7 oklopniških zborov boljševikov in Rumunov. Sovražnikove človeške in tvarne izgube so velike. Uničili ali zaplenili smo 664 oklepnikov, nad 1* 0 topov in nešteto ostalo orožje ter vojaški materijah
Protiletalsko topništvo in letalski oddelki nekega letalskega zbora pod vodstvom generalnega polkovnika Desslocha so uničili v teh bojih nadaljnjih 155 oklopnikov ter sestrelili 153 ielai. Razbili so poleg tega n<id 800 vozil, številne lokomotive in železniške vlake.
Na vzhodnoslovaškem in vzhodnopruskem obmejnem ozemlju ter v Kurlandiji so se izjalovili slabši sovražnikovi napadi.
Gdde.ek sovjetskih bojnih letal, ki je napadel 27. novembra liepajsko luko, je izgubil vsled nemške obrambe v nekaj minutah 12 letal. Bil je prisiljen k zasilnemu odmetu svojih bomb.
Pred zapadno norveško obalo smo potopili britanski brzi čoln med napadom na manjšo nemško spremljavo.
Sovražnikovo letalsko delovanje nad področjem Reicha se je omejilo na posamezne napade v bližnjem zaledju in na slabše nočne motilne polete.
V zgodnjih jutranjih urah današnjega dne so Britanci teroristično napadli Essen, Dusseldorf in Neuss.
V Anglija vsaka tretja hiša poškodovana
Amsterdam, 29 nov. Včeraj je izšla angleška Bela knjiga, ki obravnava po Reu-terjevi vesti razdejanja, ki so jih povzročili nemški letalski napadi. Knjiga pravi, da je bila vsaka tretja hiša v deželi poškodovana. Izmed treh Angležev, padlih v tej vojni na bojiščih od Singanura do Sieg-fiie.love črte, je umrl eden na bojišču v domovini. Za prevoz živil raazpoložljivo tonažo ladij so morali omejiti, da bi lahko prevažali vojni material. Anglija je zvišala zato pr:izvodnjo živil v domovini. Od 13 milijonov akrov obdelane zemlje je povečala kulturno površino na 19 milijonov akrov. Vojna zahteva vedno več denarja. V petih letih je Anglija podvojila i svoje letne izdatke. Bela knj^era opozarja, da so bili mnogi napori mogoč-- šele s pomočjo ameriških dobav po zakonu o rr se-jilih in zakupih in s kanadsko pedooro Doslej je izgubila Anglija nad 563 000 vojakov. Med njimi jih je b!o 176 000 ubitih. Civilno prebivalstvo je imelo 136.000 žrtev zaradi bombardiranja. 57.000 civilistov je bilo ubitih. Izmed celotnega števila 13 milijonov hiš v vsej deželi je bilo uničenih ali poškodovanih preko 4 5 milijona stavb. Anglija je izgubila nad 11.5 milijona ton laljevja. Tzvcz je padel v ten petih letih skoraj za 70Dobroimetja v tujini, ki jih cenijo na 1065 orTjoncv funtov šterlingov, so prodali. Novi angleški
dolgovi v preko<morskih deželah znašajo 2300 milijonov funtov šterlingov.
Za rešitev Madžarske
Budimpešta, 28. nov., Pod naslovom »Poteptana ravnina« objavlja poslanec Milo-tay v »Uj Magyarsagu« piamteč poziv madžarskemu narodu. Pet let nismo hoteli verjeti, pravi pisec, da bomo nekoč prisiljen; pričeti vojno. Sedaj je tu. Ze dva meseca se trese pod njenimi udarci madžarska zemlja. Sovražniki so prišli kot temna nočna povoden j, kot podtalne vojske nočnih požigov. Požigajo in uničujejo cvetoče vasi, mirne kmetije, nekoč živahna mesta. Vse grozote tatrske vojne, oja-čene z grozovitostmi novega barbarstva, se spuščajo nad madžarsko ljudstvo.
V teh dneh ostajajo tisoči, desettisoči in stotisoči brez strehe, tavajo v mrazu pozne jeseni in prihajajoče zime ter gredo v brezkončne daljave pomanjkanja, okrog njih pa stoje uničeni gozdovi in vrtovi, leže hekatombe oskrunenih žena in deklet, gredo množice zasužnjenih mladeničev v smeri proti severu. č'anek se končuije s pozivom madžarstvu. naj čuje ta glas v poslednjem trenutku in se kot en mož, ena duša in ena volja vrže proti barbarstva
Budimpešta, 28. nov. Vojni nvnister je pozval pod orožje vse rezerviste, rojene do L 1902 in vse rezervne častnike in podčastnike, roijene od 1. 1896 naprej ter bivajoče sedaj na področju mesta Budimpešte ali pa v budimpeštanfikem koajnitatu.
Obrambni uspehi pri Aachnu, v Loreni in Alzaciji
Velike sovražnikove oklopniške izgube severno od Zaberna in Rurgumdskili vrat — V Italiji, srednji Madžarski in Kurlandiji le kra|evni boji
Maršal Kesselring
Ob njegovem današnjem rojstnem dnevu
Berlin, 29. nov. V ponedeljek in v noči na toreik so ojačili Angloameričani s podporo jasnečega se vremena uporabo svojih bombniških oddelkov na bojišču in v zaledju. Teroristični napadi so bili naperjeni na ozemlje Koln-Diisseldorf-Neuss proti bingenskemu področju ter mestoma na Offenburg in Freiburg ob robu Črnega lesa. Tem trem napadalnim področjem odgovarjajo na bojišču težišča pri Aachnu, zapadno od Saare in v Alzaciji.
V	vzhodni Nizozemski so ostala še postranska bojišča. Nemške zaščitnice so prešle pri Roermondu na vzhodni breg Maase, pri Venloju pa vseeno še drže nekaj predmostij, ob katerih so se znova izjalovili vsi sovražnikovi sunki. Skoraj povsod imajo sedaj nemške čete med seboj in sovražnikom narasle vode Maase in njen preplavljen zapadni breg, preko poplavljenih ozemelj pa divjajo topniški dvoboji, med katerimi so nemške baterije ponovno razbile sovražnikova zbirališča ali oklopnike. pomikajoče se po cestnih nasipih. Odpor nemških zaščitnic je očividno prisilil Britance, da odgode nameravani: napad na utrdbe ob Maasi, dokler ne bo dosegel ameriški naval pri Aachnu vsaj ravnine vzhodno od Roera. Doslej pa tudi tu (Operativne rezerve, katere so že vrgli v bitko, niso mogle napraviti niti predmostja, čeprav so v ponedeljek z izredno silovitostjo napadale nemške postojanke ob obeh straneh Jii-licha. Nadaljnja žarišča borb so bila pri Lang\vehenu, kjer so skušali Američani prodreti z gozdnatega in gričastega ozemlja Wenauskega gozda na ravnino zapadno od Roera in pri Hiirtgenu. kjer so preprečile remške čete s protinapadi vsako približanje cest', ki vodii v Diiren. 2e dei-stvo, da so boji vedno pri istih krajih, dokazuje, da so dosegle nemške čete znova jasne obrambne uspehe.
V	Lorenj je pritiskala ameriška 3. armada še nadalje med Remichom rn Saar-bourgom proti Saari. S svojim levim krilom poskuša vtisniti zaporne postojanke pri Orscholzu med Mosel o in Saaro. Nemške čete so najprej pustile, da je sovražnik napredoval, nato Pa so mu v ponedeljek naenkrat udarile v bok. Napadalcem so iztrgale več krajev, nekaj obupno branečih se skuprn pa so pionirji uničili z metali plamenov. Da bi parirali sovražnikov stalni pritisk proti odsekoma pri Merz;gu in Sarregueminesu, so se utrdili Nemci na pripravljenih krajših obrambnih črtah, kjer so odbili vse sunke pritiskajočega nasprotnika.
Severno od Zaberna so se razvili v jutranjih urah v torek težki oklopniški boji. Ameriški oklopniki so tu poskušali vreči nazaj pred dvema dnevoma s severa proti svoji vdomi poti zabiti n^n-rki klin. V še trajajočih bojih so uničili nemški oklopniki že v prvih urah 38 »Sher-manov« in 5 oklopnih izvjdniških voz.
Tudi južno od Strasbourga so razvili Američana v zadnjih 12 urah močno aktivnost. Najprej so ob cesti, ki vodi v Se. lestat (Schlettstadt) udarili s 50 oklopniki proti križišču pri Ersteinu. Ko je tu napad obtičal v obrambnem ognju, so poskusili napad vzdolž podnožja Vogezov ob cesti Molsheim-Barr. Začasno se jim je posrečilo vdreti v neki kraj severnovzhodno od Barra. Tamkaj jih je nekaj ur kasneje doletel protisunek, ki je razbil okiopnisko krdelo in pognal preostanke nazaj.
Tudi v Vogezih, kjer se bore Američani z maroškimi pomožnimi četami za prelaze proti Selestatu, Kolmarju in Than-nu, so se nemške čete kljub močnim snežnim metežem uspešno upirale. Na področju južno in južnozapadno od Strasbourga so Američani poskusili udariti v gornjo Alzacijo, da bi preprečili Nemcem zgraditev nove obrambne črte od zapada proti vzhodu.
Na področje Mulhousa vdrli sovražnikovi oddelki so moraSi za sedaj očividno opustiti svoj načrt, da bi dosegli zvezo s severom. Zato skušajo sedaj z napadi proti zapadu odrezati lok nemškega bojišča, ki še vedno sega proti Belfortu. Njihovi glavni napadi so se izjalovili. Ker napredujejo nemški sunki v bok in hrbet nasprotnika, obstoja za te silna nevarnost, da bodo prišle v nemške klešče.
V	srednji Italiji, na Baiikanu in na vsem vzhodnem bojišču so bili manjši boji. Le v južni Madžarski so divjale pri Apatinu in Batini še naprej težke borbe. Sovjetske čete so osredotočile svoje napade v odsekih pri Kamincu in Popovcu, vendar so se jim posrečili le krajevni vdori, ki so jih Nemci delno že odstranili, druge pa zajezili. Bojni letalci so uspešno podpirali obrambne boje.
V	srednji Madžarski se je omeri] sovražnik na brezuspešne posamezne napade med Hatvanom in Toikajem. Nemškim četam je uspelo, da so potisnile v gorovje Matra vdrle sovražnikove skupine nazaj. V čistilnih bojih ob južnem robu gorovja so zavzele nekaj startih zapornih postojank Krajevni boji so še ob južnoza-padnem robu Egerja in severnozaoadno od Užhoroda. Drugod je dež preprečil večje spopade.
V	Kurlandiji so boljševiki spričo težkih izgub ustavili svoj velenapad. Iz zaplenjenih povelj je razvidno, da so morali poslati številne divizije z bojišča, da bi jih osvežili. Pri težkih bojih zadnjih dni je bila odločitev često odvisna od junaštva malih skupin. Neka taka skupina je odstranila sovjetskii vdor in zopet izravnala bojno črto. V ponedeljek je prišlo Se vzhodno od Ljepaje do krajevnih bojev, v katerih so nemški grenadirji odbili sovražnikove sunke ter s protfsrmkom uničili ponekod prodrle boljševiške sfle.
GenersJ. Bittmar o vojaškem položa}si
Berlin. 29. nov. General Dittmar. vojaški komentator velikopem^kega radija, je dejal v svojem včerajšn:em govoru, da potrjuje ee-dsnii potek bojev na jugu zapadnega bojišča dejstvo, da si zapadni zavezn'ki zelo prizadevajo premagati še trajajoče vmesno obdobje nemške s-trategije z oži itvijo sicer že otrplega po'oža'3. Generd Dittmar je dejal:
»Ameriški napadalni oddelki so naleteli v Alzaciji in Loreni na točke nemškega bojišča. ki še n'so bile dovolj_ trdne, da bi vzdržale veliko sovražnikovo okiopnisko premoč.
Kljub priznanju nasprotnikovega uspeha, ki ni nepomemben, vendar ne moremo pripisovati dosedanjemu poteku borb na jugu zapadnega boj'«ča kakega značilnega pomena. Njihov potek je dokazal, da sitoje Nemci še vedno med včeraj in jutri. Jasno ie. kaj to pomeni za niihovo sitratecijc Nemci še niso dovoli močni, da bi se lahko povsod postavili nasprotniku po robu z močjo k' odgovarja nasprotnikovi, vendar je treba izrecno ugotoviti: »Še ne«. Vsak dan, ki ga pridobe Nemci v boiu pred črto dokončnega odpora, vsak sovražnikov okloonk ki je uničen vsak nasprotnik. ki izpade, predstavlja orfanizatorrno in oboroževalno pridobitev za načrt, za kate-gr- v sedanjem trenotku.
Tem iz>vaj?n'em ne bi m ogl' priznati dokazne moči. ako bi dogodki na od^čilne^em mestu zapadnega bojišča ne pokazali, da tamkaj kjer ie bila zaželena izravnava sil že dosežena. dogodki drugače potekajo kakor v Alzacij- ip Loreni. namreč na bojišču pri Aachnu. Tu ob severnem robu gorovja ob levem bregu Rena d na najkrajši črti do te važne reke so stremeli zapadni zavezniki s posebnem poudarkom po ozemeliskih osvo 'itvah m uničenju močnei?'h nemških si' Tu ie HHo m ie še težišče celotne velike bitke.
Bilo je popolnoma pravilno, da so Neme' vrgli tu v boj vise. v tem vmesnem obdobju razpoložljive sle rn sredsitva. Tako se je tu prav za prav prvič v boju proti zapadnim na-sprotmkim nostavila tudi Nemčija neverjetnemu človeškemu tn materijalnemu nakopičen ju na nasprotni $+rani po robu z obrambno silo. ki je bila doslei dovolj močna, da je preprečila napadala! vsak operativni uspeh.
Predvsem se ie pokazaTo tu rrredno močno delovanje nemškega topništva. Bilo bi popolnoma nemogoče, ako ne bi prejšnja absolutna napadalčeva premoč doživela gotovih izprememb. Vsemu poteku bitke pa daje g'avno značilnost zelo akt-vna oW;ka obrambe, ki se kaže vedno znova v nemških protisunkih in protinapadih.
Nedvomno se izpreminia po generalu Evcn-hovru zasnovana uničevalna bitka vedno bolj v obrabno bitko največjega obsega. Zapadn? zavetniki so sš zamislih' globok vdos, kar je
razvidno že iz dejstva, da so pripravi!! ob prčeiku bitke globoko razporejene motorizirane sile, sedaj pa se kaže. da bo nastala iz vse akcije do'gotra.ina krvava naloga, kli ji ni mogoče napovedati konca.
Grozote materijalne bitke niso danes več, kakor je h i'o poleti v Normandiji, zgolj na eni strani. Sedaj imajo zlasti Nemci to, kar jim je tamkaj poleti tako zelo priman kovalo, namreč rezerve ln sicer take. o katerih vedo, da eo tako številčno kakor tudi udarno mnogo močnejše.
Nemci morajo še skrbno gospodah s silami Raz'ikovati morajo to, kar je nujno, od zaželenega, a v danem trenutku še nedosegljivega. Pred sličn:mi zahtevam? bodo vedno stal", vendar je važno da je nemški odpor tamkaj, kjer skuša doseči nasprotnik odločitev, dovoli močan, da ne prepreči le nasprotniku zaželenega hitrega uspeha, temveč ga stili k porabi ljudi in materijala, ki bosta kot občutna hipoteka obremenila vse njegove bodoče načrte.
S tem so dobili boji pri Aachnu ono zna-čtfno si!iko. ki je posebno pomembna za sedanji trenutek izrecnega vmesnega obdobja. Jaspo je. da je tudi tvamo in osebno nakopi-čenje sil zapadnih zaveznikov podrejeno omejitvam. kater'h ne določajo le več;a ali manjši naklonjenost okoliščin. temveč vsaj v isti men tud? nemški protiukrepi.«
Razpoloženje v Ma1medyjn
Lizbona, 29. nov. V poročilu vojnega poročevalca ameriškega vojaškega Usta »Starši and Stripes« z nem Ško-belgijske meje je bilo rečeno med drugim: »Ni se treba niti ozreti na kažipote na cestah, pa že veš. da si na področju Malmedyja. Ljudje se obrača io vstran, ako se voziš mimo njih če se bližaš hišam se otroci brž poskrijejo. Kmetje na polju se nikdar ne ustavijo da bi naredil1 z dvema prstoma znak črke V. kot to vidiš v Franciji ki Belgiji. Tu ne vihrajo nikake belgijske zastave.«
Roji v Italiji
Berlin. 29. nov.' Na. ligurskem obalnem odseku so izravnali italijanski planinski lovci z nenadnim napadom prejšnjega dne nastali ameriški vdor. Nasprotniki gotovo niso računali z italijanskim protinapadom. Vsa akcija je bila opravljena -v dveh urah. Italijanski planinski lovci niso le mnogo ljudi ujeli, temveč so zaplenili tudi mnogo orožja. Na cfeeh straneh Faenze so razbili Nemci britanske sunke večkrat Se pred nemSklmi postojankami. Z energičnimi udarci so prizadejale nemške čete Britancem občutne izgutje.	,

Danes stopa v 60. leto svojega življenja feidmaršal Albert Kesselring, eden najbolj zaslužnih in popularnih nemškh vojskovodij. Nedavno je praznoval tudi. 40-letnico, kar je oblekel vojaiko suknjo, od Fiihrerja pa je bil ob tej prililci odlikovan z najvišjim vojnim odlikovanjem.
Kesselring se je rodi! 30. novembra 1885. Po dovršeni vom akadem |i je bil najprej topničar, leta 1912 pa je prestopil k letalstvu, ki ee je prav takrat začelo organizirat. Kot letalec se je boril tudi v prvi svetovni vojni, dokler ni bil 1. 1917 poklican v generalni st«ib neke bavarske armade. Po vojni je bil kot stotnik sprejet v novo nemško -vojsko, kjer si je še utrdil sloves odličnega oficirja, tako da je bi! kmalu poklican v vejno ministrstva Po prevzemu oblasti po narodnih socialistih ie kot polkovnik vstopil v novo ustanov"jeno letalsko ministrstvo. Zaradi srvoj>h velkih organizacijskih ;n strokovnih sposobnosti se ie uvrstil med najbolj zaslužne pionirje mlade nemške zračne vojske, postal leta 1935 generalni major, leto kasneje generalni poročnk in dva meseca nato šef letalskega generalnega štaba. Kot general letalstva je prevzel leta 1938 poveljstvo letalskega okrožja v Beriinu.
Na tem položa'u je, dohitel Kesselringa izbruh druge svetovne vojne. V njej je poveljeval nemškemu vojnemu letalstvu najprej v pohodu proti Poljski leta 1939. ki naslednje leto v operacijah na zapadu. Gre mu velik del zasluge, da so bile vse te vojne operacije tako hitro 4i za Nemci o tako uspešno končane. V priznanje je b'l na zgodovinski seji Reichstaga dne 19. junija 1940. imenovan za feldmarša'a. kar je bila obenem počastitev celokupne nemške zračne vojske, ki je od svojih prvih pečetkov najtesneje zvezana z osebo maršala Kesselringa.
V vojni proti boljševikom leta 1941. ?e nemško letalstvo pod Ke®e!ringovim poveljstvom s silnim zaletom zdroMo sovjetsko letajo ei'o, ki je imela nalogo utreti boljševiškim motoriziranim armadam pot v osirčje Evrope. Ko je naslednje leto začelo stepati ▼ ospredje afrško-sredozemsko bojišče, je bil maršal KcH9e'ring imenovan za poveljnika letalskih sil na tem področ u. Lotil se je sivoje naloge z lastno mu odločnostjo in sposobnostjo ter je v tesnem sodelovanju z maršalom Rommelom zadaja! angleškemu letalstvu m brodovju na sredozemskem bojirču najtežje udarce. Kot namestnik obolelega Rommela je vodil Kesselring nato vso obrambne operacije v Maroku in Tunisu tako spretno, da Anglamerčani kljub svoji silni številčni in materialni premoči in kl;ub popolni pasivnosti italijanske vojske in mornarice n»so mogli doseči odločilnega uspeha, na katerega so računali
Ko je moral maršal Rommel zaradi bolezni od!ožiti vrhovno poveljstvo nemške južne vojske, je bil na to mesto imenovan feldmaršal Kesselring. Izpolnil je v polni meri nade. ki jih je vanj polagalo nemško vrhovno vodstvo. Organiziral je epično obrambo Sici'i:e z ^maloštevilnimi razpoložljivimi divizijami, katerih jedro so tvorili njegovi gtari padale? in slovita Goringova divizija. Obramba Sicilije bo 99 dolgo po vojni klasičen primer, kaj more doseči od'očen vojskovodja s pešč'co odločnih čet proti navalu mnogokrat močneišft sovražnikovih »'I. Ver:etno bi se angloameriške operacije na Siciliji razvijale vse drugače, če ne bi že takrat odpadali badolievski admirali in generali. Kljub njihovemu sabotiranju je KesBe'ringu uspelo prepeljati vse nemške čete in ves vojni material preko Messinskega preliva ter organ Vrati v južni Italiji novo obrambno linijo.
Po Badoglijevi izdaji 8 septembra 1943. so se vrstili dogodki z bliskovito nag! co. Feldmaršal Kesselring je ohranil mirne živce -tudi v najbolj opasnih trenutkih. Preudarno je izvedel umik nemških armad iz južne Italije ki jih namestil na novi obrambni črti. s katero ie ustavil an«1 o?merice armade, ki so že sanjale o lahkem pohodu vse do Brennerja, že daleč južno od Rima Mesece in mesece je držal neprimerno močnejše angleške in ameriške sile pred Cassinom in Pescaro Druga za drugo so izkrvavele »zavezn'ške« ofenzive pred to nemško fronto Šele ko so Angloameričani nagrmadili to'iko materialno premoč, da so mogli nemške obrambne črte zasipati z žarečo lavo bomb -n granat, je pričel Kesselring z umikom svojih divizij skozi srednjo Italijo na grebene Apen'r;ov. kjer se še vedno v dobršnem delu drže njegove čete Zaman eo ostali vsi upi Angloamerčanov, da se jim bo posrečilo razbiti in izločiti iz voine nemška d vizije v Italiji.
Zaradi teh vdikih zaslug je Fuhrer fdd-maršalu Kesselringu kot 14 nemškemu vojaku podelil najvišje voine odli vanje bri« Nadaljevanje na 2. strani.
jrveč
»	prad-
tam
čS®vek v boljševizmu
V članku podtem naslovom je dr. G e r d W u n d e r na prepričujoč način prikazal največje zlo komunizma, ki obstoja v tem, da hoče človeka iz osebe ponižati v stroj in orodje. Boljševizem v Sovjetski uniji skuša ta nauk že uresničevati. če bi namera uspela, bi tO značilo konec človeka, ki M še zaslužil to ime. življenje bi potem ne bilo več vredno življenja.	>
V narodnem socializmu je človek pripadnik svojega naroda in kot tak zasluži spoštovanje. Red v narodu počiva na pravilnem odnosu med osebnostjo in skupnostjo. Zato se v načelu priznavajo področja osebnega življenja: družina, lastnina in svoboda duha. Kjer nas pa vojna potreba sili k omejitvi tega osebnega sveta, delamo to vedno z mislijo na njega ohranitev in kasnejšo vzpostavo.
Pojmovanje boljševizma je prav nasprotno. Nauk manjvrednih in mešancev oznanjuje enakost vseh ljudi Zato jih tudi ni mogoče čislati kot osebnosti. Družin sko življenje je razkrojeno v komuno. Lastnina je tatvina Vest je ustrahovana. Kjer pa ni osebnosti, ni tudi občestva, marveč samo kolektiv kot orodje v rokah oblastnikov. Vojna za boljševike ni zasilno stanje, marveč možnost za dosego cilja-" podjarmljenja ljudi. Zato že v mirnem času streme po totalnem vojnem stanju in ga uvajajo.
Ker je to pojmovanje v nasprotju s človeško prirodo in s prirodo stvari, zadeva njegovo uresničenje vedno na pri-rodne težkoče. Razkroj družine je dovedel v Sovjetski zvezi do zmanjšanja rojstev, do problema zanemarjenih otrok in do resne nevarnosti za naraščaj. Zaradi tega je bilo treba ieta 1936 in ponovno 1944 uvesti popuščanja, ki naj bi omogočala rojstva in prvo vzgojo otrok v krogu družine. Da pa pri tem ni šlo za pristne ukrepe v prid družini, kaže primer iz leta 1944: otroci naj se sicer rodijo, matere dobivajo nagrade in odlikovanja, toda očetje ne dobe v vojski nikakršnih dopustov. Ujeti sovjetski vojaki poročajo soglasno, da vidi rdeči vojak v teh določilih samo pospeševanje nezakonskih odnošajev. Vzgoja otrok se vrši slej ko prej po možnosti v državnih domovih, ker morata oče in mati tudi v mirni dobi oba delati v tovarni. Primer španskih otrok kaže, kako zelo si boljševiki prizadevajo nabavit si »človeški material« iz vseh dežela za bodoče vojake komunizma. Nekaj časa so smatrali celo dobo. ko mora mlada mati otroka dojiti, za preobčutno prekinitev tovarniškega dela in so materino mleko hranili v steklenicah.
Vendar pa ne gre za to, kakih začasnih ukrepov je boljševizem sposoben, marveč za to, kako pojmovanje človeka tvori osnovo njegovi praksi. Tudi pri vprašanju lastnine in stanovanja so dovolili izvest-ne ugodnosti privilegirancem. rekordnim delavcem, strankinim funkcionarjem, oso-bito pa Židom. Kljub temu pa so občo množico prebivalstva ne samo načelno držali v revščini, temveč so jo med vojno in celo že v miru brezobzirno preseljevali iz enega dela države v drugega. Ako se k temu špijenirajo in nadzirajo celo misli ljudi, se zato v besedah tem več govori o »svobodi«, ki jo baje sovjetski državljan uživa v svoji državi. Vse te koncesije nimajo n?čelne vrednosti, marveč se uvajajo samo iz taktičnih razlogov in z namenom, da bodo čim prej spet ukinjene. Zaradi tega nas manj zanimajo toliko ti ukrepi kot taki, kakor njihova sve-tovnonazorna osnova, pojmovanje boljševizma o človeku.
Značilno je, da se v boljševiških govorih. knjigah in izjavah obravnava človek kot blago. Za vsemi besedami tiči vedno enako pojmovanie, ki smatra človeka v resnici le za orodje. Vzhodnjaška pripravljenost za trpljenje še pospešuje tako pojmovanje. Kakor smatrajo žitno bilko za
zeleneč stroj, drevo pa za proizvodnika lesa, tudi človeka ponižajo na predmet za poskuse židovskih možganov. Ako je komunistični manifest pred sto leti očital meščanstvu, da gleda v ženi le produkcijski instrument, je bilo vendar ravno marksistom pridržano, da so proglasili celo mater, ki je vsakemu zdravemu človeku sveta, kot »producentinjo producen-tov«.
To pojmovanje človeka odloča tudi pri gradnji družbe. Ze po Leninovih nazorih naj bi bila »celotna družba en sam urad in ena sama tovarn^ z enakim delom in z enako mezdo«. Stalin je sicer odpravil to enakost, da je povišal storitev, vendar pa je tudi on še leta 1939 priporočal kmeč kim ženam, naj »jedo v skupnih jedilnicah in si kruh dobavljajo iz veiepekarn«. Potemtakem se naj tudi vse domače delo opravlja kolektivno. Boljševiški teoretiki, ki so prezgodaj pokazali svoje namene, slikajo bodočnost mest — vasi bi bile takrat že popolnoma spremenjene v tovarne za žito — takole: V mestih bi ljudje niti ponoči ne imeli možnosti in pravice za osebno ali družinsko življenje. Klubi in kolektivi bi prevzeli vse funkcije in otroke bi vzgajala komunistična država. Tudi bi ne smelo biti več nikakršnih plemenskih razlik. Vsi ljudje bi bili enaki, vsi ljudje bi po besedah proslulega sovjetskega romanopisca dobili »prijetno rujav-kasto polt«. Potem bi namreč nihče ne mogel svojemu bližnjemu očitati njegove zunanjosti. Za temi besedami slutimo bojazen Žida. ki hoče biti vladar v bastar-dirani deželi.
Tako slika boljševizem »novega človeka«, človeka bodočnosti, čfoveka-stroj, člo veka brez razreda in plemena, to je brez stopnje in vrednosti, človeka brez narodnosti in vere, človeka brez Boga, brez družine in brez osebnosti. Pod povišanim pritiskom boljševiškega parnega kotla so bili milijoni ljudi različnih narodov podvrženi kemičnemu procesu, ki je spremenil tudi njihov duhovni lik. Ljudje so postajali specialisti, nosilci raznih funkcij, stroji državnega načrtnega gospodarstva. Pretreseni nam pripovedujejo vojaki z vzhodne fronte, stari poznavalci dežele, da niso več našli dobrodušnega, prirodno mislečega Rusa. Vojna je od prvega dne dobila prav živalske oblike in se je morate voditi kakor lov na roparske zveri. Neki pesnik, ki je danes še vedno na visokem mestu v Sovjetski zvezi, je nekoč govoril o belih sužnjih, kakršni so postali Rusi, takole: »Resnično suženjstvo je manj strašno, kajti tako suženjstvo veže in obsega samo telesni del naše pojave. Današnje suženjstvo pa je močnejše, ker uklepa dušo. misel in sploh vse, kjer se lahko izražata duh in osebnost«. Pesnik prizna smoter oblastnikov, »zagrabiti Šo-veka^ mu na marksistični način izsesati vse življenjske sile ter duhovno zasužnjiti njeeove otroke«.
Spričo te obupne slike nam ostane samo ena tolažba. Mi namreč vemo, da žive sile prirode sčasom premagajo vsako okrnitev. Mi spoznavamo, da se je boljševiški poskus, kar se tiče uničevanja, sicer posrečil, da pa ni dal »novega človeka«, ker si je zdrava kmečka sila vzhodnih narodov vedno r,ahko našla izhod. Zato vemo, da bo v boju med človekom in robotom, med življenjem in sivimi teorijami naposled le zmagal živ človek. Mi vemo, da bodo ustvarjalne sile prebujenih narodov silnejše od lokavosti boljševiških oblastnikov.
Veliki uspehi japonskega letalstva
Nad lo vojnih i* prevoznih ladij potopljenih — Japonski strmoglave! potopili nosilko letal 454100 ton
Tokio, 27. nov. V noči na 27. november je. japonsko letalstvo presenetljivo napadlo ameriške letalske oddelke na Marijanskem otočju. Od tamkaj so namreč v zadnjem času Američani napadali japonsko kopnino. Japonski glavni stan objavlja, da je bilo na letališču Aslito na Saipanu zadetih na tleh več bombnikov, ki se jih je nekaj vžgalo, nad dleset pa jih je bilo težko poškodovanih. Na dveh mestih so izbruhnili na letal'šču veliki požari. Vsa japonska letala so se s teh napadov vrnila.
Nadalje objavlja japonski glavni sitan, da je oddelek »Kamikaze« v času od 24. do 26. novembra večkrat napadel vojne in prevozne ladje v zalivu otoka Levte ter 4 poškodoval oziroma zažgal.
Tokio, 28. nov. Posebni oddelki japonskega kopnega letalstva, M se slično, kakor edinice mornarskega zbora »Kamikaze«, mečejo same na cilj, so potopile ali poškodovale dne 27. novembra v zalivu otoka Leyte 10 sovražnikovih bojnih oziroma prevoznih ladij.
Poročila s Filipinov javljajo, da je pri prvem napadu na ladjevje 7 japonskih letalcev s strmoglavljenjem na ladje potopilo verjetno neko bojno ladjo in 4 prevozne ladje, poškodovalo pa verjetno tudi neko bojno ladjo ali večjo križarko in 1 prevozni parnik. V nadaljnjem poteku napada so se vrgli trije japonski letalci na 3 težke križarke, katerih potopitve pa ni bilo mogoče opaziti, ker so oblaki motili japonskim spremljevalnim letalcem razgled. Kasneje so ugotovila, da so vse tri križarke izginile z vodne površine.
Tokio, 28. nov. Po vesti nekega pilota, ki je spremljal japonske letalce zbora Kamikaze, so potopile slednji pri svojih nedavnih napadih vzhodno od Luzona tudi najmodernejšo 45.000 tonsko ameriško nosilko letaL
Poročilo pravi, da je bil napad izvršen kljub najslabšemu vremenu. Japonska letala so po napadu sovražnika na področje Manile po večurnem poletu med oblaki zapazila sovražnikovo brodovje, v katerem so bile 2 veliki 4n 2 manjši nosilki letal, 4 bojne ladje, približno 6 križark in 10 rušilcev. čeprav je pričel nasprotnik iz vseh topov silovito streljati, so Japonci takoj napadli. Neko, z razstrelivom napolnjeno letalo, se je vrglo na veliko nosilko letal, na kateri je izzvalo ogromno eksplozijo. Nekaj trenutkov nato se je vrglo na isto ladjo še drugo letalo. Nosilka je v ogromnih plamenih kmalu izginila v globino.
Pil teh napadih je bila potopljena še neka mala nosilka letal skupno s težko križarko, neka druga nosilka pa je bila poškodovana. Japonci so izgubili 16 letal.
Bombardiranje ameriških letališč
Tokio, 28. nov. Med svojimi operacijami so napadla japonska letala letališča na otokih Morotal in Leyte ter sovražnikove vojne ladje v zalivu otoka Leyte. V noči na 28. november so dosegla naslednje uspehe:	•
Na letališču otoka Morotaja so povzročila nad 12 požarov, izmed katerih sta bila dva posebno velika.
Na otoku Leyte so napadla letala letališči pri Talcobanu in Dalagu. Vzletišča in ostale naprave so zasipala z bombami ter obstreljevala s strojnicami. Na več mestih so nastali požari
V zalivu otoka Leyte so obstreljevale japonske edinice prevozne ledje. Dvema ne-Ugotovljenima pamikoma so povzročila težke poškodbe.
6 japonskih letal se doslej ni vrnila
Tokio, 28. nov. Istočasno z izkrcanjem na otoku Leyte so izkrcale ameriške čete neko edinico tudi na filipinskem otoku Samarju. Proti njej podvzemajo japonske čete od 12. novembra silovite protinapade. Z njimi so stisnile sovražnika na južnoza-padno obalo otoka in mu onemogočile izvedbo nadaljnjih operacij.
Majhni uspehi leta?$k*h napadov na Tokia
Ženeva, 29. nov. Spričo malih uspehov zadnjih letalskih napadov na Tok'o so poročila zelo rezervirana, javlja »Dailv Evpress« iz New Yorka. Rezultati niso razočarali le ameriškega naroda, temveč tudi vodstvo ameriškega letalstva. Spoznali so. da Tokio, ki je tako zgrajen, da ga ne moreta razdejati potres in požar, lahko prav tako dobro prenese napade kakor vsako drugo mesto.
Tokio, 29. nov. »Letalski napad na Tokio ni uresničil naših pričakovanj,« je izjavil po vesti ameriške poročevalske službe a mer Tki brigadni general Hansel, poveljnik bombnike skupine, ki je ta napad izvedla. Nekaj bombnikov spričo oblačnega neba m naš'o cilja, oni pa, ki so prišli nad Tokio, niso imeli zaželenega uspeha. Nekaj letal ie zbila protiletalska obramba, več pa jih pogrešajo iz neznanih vzrokov. .
Komtimzem vzrok svetovnega nemira
človek in zgodovina
Zasafimvo predavanje v lektoratu Nemške akademije
Lizbona, 28. nov. Katoliški list »Novi-dades« objavlja ponovno protest proti komunističnim spletkam in odločno svari pred boljševiško nevarnostjo. List dokazuje, da je komunistična revolucija nmogo bolj nevarna kakor vse ostale revolucije v zgodovini, ker se ne obrača proti kakršnikoli političnim formulam, marveč proti zasebni lastnini, proti rodbini in veri, ker seje spore med delodajalci in delojemalci ter obožuje materijaiizem. Boljševi-ške nauke razširja z vražjo navdušenostjo tudi izven Sovjetske zveze, da bi izzvali težaven notranjepolitični položaj.
Potem ko je pred 27 leti zavladal komunizem v Sovjetski zvezi, je povzročil na vsem svetu samo bode, revolucije, opore in atentate.
Od L 1917 so imeli boljševiki 11 vojn. k: sicer J. 1918 proti Finski, 1918-19 proti Latviji 1918-19 proti Litvi, 1918-19 oroti Estonski, L 1920 proti PVjski, 1. 1921.2 i oroti Georgiji, 1925-31 proti Kitajski 1936-1937 proti Španiji, 1939 proti Poljski, 1939-1940 proti Finski in od 1941 proti Evr ipi.
V	istem časovnem razdobju je povzrvčil komunizem 14 revolucij, in sicer 1. 1918 v Rusiji, 1921 v Nemčiji (Soartakus), 1919. v Madžarski (Bela Khun), 3931, 1933, 1934 in 1936 v Španiji, 1919 na Finskem, 1921 do 1924 v Georgiji, 1925 na Kitajskem, 1928-29 in 1935 v Mehiki, 1932 v Ciu, 1933 na Kubi 1928 v Turkestanu, 1934 v Mongoliji, 1935 v Braziliji, 1928 v Afganistanu
Nadalje je povzročil komunizem upore, nemire, atentate in prevrate v 40 deželah, in sicer:
V	Evropi: v Franciji, Nemčiji, Madžarski, Italiji, Švici, Španiji, Portugalski, Jugoslaviji, Rumuniji, Grčiji, Švedski, Finski, Litvi, Latviji, Estonski, Bolgariji, Georgiji, Nizozemski in Belgiji.
V	Ameriki: v Zedinjenih državah. Argentini, Braziliji, Čilu, Boliviji, Kolumbiji, Kubi, Mehiki, Nikaragui, Peruju in Urugvaju.
V	Aziji: v Afganistanu, Kitajski, Koreji, britanski Indiji, Insulindi, Indokini, Iranu, Saipanu. Mandžukuu, Mongoliji Palestini, Filipinih, Siriji in Turčiji.
V	Afriki: v Maroku in Tuneziji.
Ljubljanski lektorat Nemške akademije je priredil v torek zvečer v srebrni dvorani Uniona predavanje univ. prof. dr. Fr.
V	e b r a »Mensch und Geschichte«. Predavanju je prisostvovalo izredno mnogo izobražencev, tako da je bila dvorana malone pretesna za toliko ljudi. Izmed predstavnikov oblasti sta prišla konzul in pod-konzul NDH, dalje zastopnik šefa Pokrajinske uprave gen. Rupnika, zastopnik mestnega županstva, rektor univerze, odposlanec prelsednika Slov. akademije znanosti in umetnosti in dr.
Predavatelja in prisotne je pozdravil predsednik lektorata prof. dr. H. Š w o b o-a a, nakar je povzel besedo umiv. prof. dr.
V	e b e r m v več ko enournih izvajanjih odpiral pozornim poslušalcem poglede v filozofsko problematiko edinstvenega pojava v naravi: človeka, ki ustvarja zgodovino. Učeni predavatelj potemtakem nil razvijal filozofije zgodovine, kakor bi morda kdo pričakoval, marveč je spozna-valno kritično orisal človekovo mesto v stvarstvu, njegove povsem človeške sposobnosti ln odlike, ki mu omogočajo, da si kot edino bitje v naravi zavesrtno ustvarja zgodovino. Predavatelju je šlo torej predvsem za določitev tistih specifično človeških posebnosti, brez katerih ne bi bila mogoča zgodovina. S tem je seveda potegnil ostro črto med duhovnimi vedami in prirodoslovjem, med somatično in duhovno naravo človeka, človek ima mnoge stvari skupne z ostalim} organizmi v naravi, zlasti z višje razvitimi živalmi, vendar se tudi v stvareh, kjer kaže življenje živali očitne nalike s človekovim, kažejo bistveno važne razlike in s tem človekovo povsem samosvoje mesto v naravi.
Kot poglavitne pogoje za nastajanje tega, kar imenujemo zgodovino in kar se tako razločuje od življenjskih lastnosti in
Maršal Kesselrlng
Nadaljevanje s L strani.
Ijante k hrastovemu listu z meči Odlikovanje mu je osebno izročil, ko je maršal praznoval 40-letn'co svojega vojaškega službovanja. Nemška javnost je s posebnim zadovoljstvom sprejela vest o tej počastitvi enega najbolj zaslužnih nemških vojskovodij Tudi ob današnjem njegovem rojstnem dnevu, katerega obhaja feldmarša; Kesselring sredi najtežj h nalog, k- morejo zadeti vojskovodjo, imata nemšk'« narod in njegov Fiihrer vanj polno "»"^nje. da bo kakor doslej tudi v bodoče _"T" ,o prekrižal vse sovražne načrte, ki bi eli združen: sovražniki uresničiti na juž-evropskem boj šču.
pogojev drugih bitij, je označil in prikazal prof. Veber v štirih točkah: So to človekova odgovornost, vzgojljivost, delo in družbenost. Mori tudi tiger, vendar je lahko samo človek morilec: že v tem preprostem dejstvu je zavest človekove odgovornosti za dejanja, kakor je živali nimajo: živali lahko gojimo, dresiramo, navadimo za neki način življenja in dela, ne moremo pa jih vzgajati in jih tako povzdigniti višje. Kar se tiče dela, je predavatelj omenil, da se nobeno delo drugih bitij ne da primerjati s človeškim: zares dela v vsej naravi samo človek, saj je edinole pri njem delo zavestno in namerno, ne pa mehanično ali Instinktivno. Predavatelj je odklonil tudi nalike med družbenimi pojavi pri živalih (združevanje v roje, črede, rodbinsko življenje, delitev v pasme itd.) in med človeškimi družbenimi ustanovami in pojavi. kakor so rodbina, pleme, narod, rasa. Ob vseh analogijah opažamo, da je tam, kjer so taki pojavi pri človeku, tudi kaj živalskih sestavin, nikjer pri živalih pa ni človeških! Kaj bi torej ostalo od zgodovine, če bi ji vzeli te štiri specifično človeške lastnosti. Ostalo bi samo to, kar imajo živali, pogojev za zgodovino pa ne bi bilo.
V nadaljnjih izvajanjih je predavatelj odgovarjal na vprašanje, zakaj je prav človek obdarjen s temi štirimi lastnostmi? To pač zaradi tega, ker je izmed vseh bitij zmožen samo človek res mislita in hotetL In samo bitje, ki misli in hoče, je zmožno ljubiti in mrziiti, le tam, kjer je 'mogoče mišljenje in hotenje, je mogoče tudd spoznavanje in zmota, samo tam se d& razločevati dobro in zlo. S tem, da je torej^ človek biltje, ki je zmožno misliti in hoteti, je tudi omogočeno, da si to bitje ustvarja zgodovino. Pri tej njegovi funkciji pa je treba ločiti dva tipa: mišljenjskega, ki daje zgodovinskemu dogajanju smisel in vo-lunitarnega, ki ga vodi k akciji in odločitvi, ali, kakor je pokazal predavatelj nazorno s funkcijo znanstvenika in vojaka-bojev-nika; to sta dva polarna tipa človekovega ustvarjanja zgodovine.
Tako je torej predavatelj utemeljil vso zgodovino na posebnostih človeške narave in pokazal, da je zgodovina v svojem dvojnem smislu, kot dogajanje in kot znanje, mogoča samo ob teh specifičnih človekovih lastnostih. S tem je s svojega duhovedne-ga vidika oiklonil materialistično pojmovanje človeka, ker ne upošteva človekovega posebnega mesta v stvartvu, njegovih specifičnih duhovnih danosti, prav kakor naziranje marksizma, ki sicer uči, da ustvarja zgodovino človekova gospodarska funkcija, torej nekaj, česar ostalo živstvo njima, vendar vrednoti človeka zjgoOj po nje-
Neuspeh angloameriške materijalne strategije
Madrid, 28. nov. »Angloameriška materialna strategija se je izjalovila ob bojnem duhu in hrabrosti nemških čet,« piše vojaki sodelavec »Informaciones« v komentarju o položaju na zapadu. Po 10-dnevni ofenzivi šesitih angloameriških armad so bili uspehi kljub velikim izgubam le minimalni. Uspešni nemški protinapadi med tem časom ponovno dokazujejo, da materijalna nadmoč nikakor ne zadostuje, če naleti na odločni bojni duh nasprotnikovih vojakov.
Stockholm, 29. nov. Kakor javlja agencija Reuter, je izjavil prvi lord admiralitete Alexander, da Velika Britanija se nikakor n» prebredla najhujše: »Motili bi se, če bi mislili. da je že vse mimo. L. 1944/45 bo eno najtežjih, posebno vsled problema delovnih sil ter stalnih nemških napadov. Moramo biti stoodstotno odločeni, da izvedemo stvar do kraja,« je izjavil Alexander zaključno.
Težki časi v Avstraliji
Ženeva, 28. nov. Kakor javlja »Times« iz Melbourna, je povzročila velika suša v južni in vzhodni Avstraliji razmere, ki spominjajo na katastrofalna leta 1902 in 1914. Severni in severnozapadni del južne Avstralije je imel najslabšo letino v poslednjih 10 letih. Pridelali so samo 25% žita v primeri z normalnimi letinami Zaradi pomanjkanja krme so morali zakjati nad milijon ovac. Poleg tega vladajo v Avstraliji velike prometne težkoče, zaradi katerih niso mogli prepeljati ovac in krav na druge pašnike.
Thorez spet v Parizu
ženeva, 29. nov. Kot javlja pariški list »Humaniite«, se je v ponedeljek vrnil iz Sovjetske zveze v Pariz prosluli francoski boljševiški voditelj Maurice Thorez s svojo rodbino.
govi materialni naravi. V resnici pa Ima človek vzlic vsemu razvoju dvojno naravo: tisto ki ga druži z živalmi ln rastlinami in 'posebno, povsem človeško, tisto, iz katere poteka ves njegov zgodovinski razvoj.
Ob koncu svojih globoko zasnovanih in po formi prav lepih Izvajanj je predavatelj opozoril, kako pomembno je tako gledanje na človeka, na zgodovino, na bogatfo duhovno tradicijo Evrotpe prav sedaj, ko se Evropa bori za svoj obstoj ln svojo prihodnost, v tej dobi zgodovinskih prelomov ln Wiz. Prof. Vebrovo predavanje so prisotni-poslušali z velikim znanimanjem ln nagradili predavatelia s ploskanjem. Za trud se mu je posehpj zahvalil prof. dr. Swoboda.
Boljševiško rovarjenje v Belgiji
Stockholm, 29. nov. Kot javlja »Exhan-ge« iz Bruslja, so predsinočnjim razdelili v Bruslju in v nekaterih krajih srednje Belgije tisoče letakov s pozivom delavstvu, po katerem bi včeraj dopoldne ab 11. moralo pričeti generalno stavko. Cestna železnica v Bruslju se je že ustavila.
V zvezi s streljanjem na bruseljskih cestah je zagrozi) Pierlot po vesteh »Unttcd Pressa« z diktatorskimi ukrepi. Na pos b-ni seji vlade so se bavili s proglasitvijo delnega izjemnega stanja. Vlada poudarja, da so oddali člani odpornega pokreta kvečjemu polovico svojega orožja Večji del oddanega orožja je neuporaben.
Komunisti so pozvali prebivalstvo za danes z velikima lepaki na protestno zbo' o-vanje.
Bern, 29. nov. V zvezi z objavljenim pozivoma belgijskemu delavstvu, naj stopi v generalno stavko, so pričeli nameščenci bruseljske cestne železnice stavkati že včeraj zjutraj.
Amsterdam, 29. nov. Reuter javlja iz Brus* lja, da je odobrila poslanska zbornica s 16 proti 12 glasovi posebna pooblastila Pierlotovi vladi. Šesit poslancev ni glasovalo.
Mackenzie King pred kanadskim parlamentom
Stockholm, 29. nov. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je izjavil o vprašanju prisilne rekrutacdje v kanadskem parlamentu-, da bo zavladala v Kanadi prava anarhija, če parlament ne bo podprl vlade. Dodal je, da z majhno večino ne more več nadaljevati svoje delo.
Amsterdam. 29. nov. Pa vesti newyorskega radija je imel kanadski parlament dve tajni seji. Druga je bila v torek zvečer. Min. predsednik Mackenzie King je izjavil, »da je b'la seja za zaprtimi vrati« potrebna iz varnostnih razlogov.
Odstop kanadskega
letalskega ministra
Stockholm, 28. nov. Spor o splošni vojaški dolžnosti je zahteval prvo žrtev. Kakor javlja agencija Reuter iz Ottawe, je mora] Mackenzie King sporočiti v ponedeljek v spodnji zbornici odstop kanadskega 'e-talskega ministra Powerja.
Irska ne bo sodelovala pri mirovnih pogajanjih
Amsterdam, 29. nov. Pod tajnik za domi: nione Evans je izjavil v spodnji zbornici da udeležba zastopnteov irske vlade pri mirovnih pogajanjih ne pride v poštev, keT ni Irska v boju zaveznikov prav nič pozitivno sodelovala.
Obvestilo	}
Vsem obiskovalcem protikomunističnlh predavanj v industriji, na strokovnih šolah in na podeželju sporočamo, da so prottko-munistična predavanja ukinjena s 3. decembrom 1944. — Informacijski oddelek Pokrajinske uprave v Ljubljani
Obvestila »Prevoda«
Delitev jabolk
Od 30. XI. do 4. XII. dobi mladina do 9. leta po 1 kg jabolk proti odvzemu odrezkov »a 113« in »b 215« (brez pretiskanih črt) dodatnih živilskih nakaznic, izdanih od mestnega preskrbovainega urada.
Enako dobijo po 1 kg jabo k tudi starostni upravičenci in sicer: upravičenci za sveže mleko (osebe nad 75 let) na odrezek »D 1« mlečne nakaznice in osebe od 60. do 75. leta na odrezek »4. L« živilske naiksznice za nabavo mleka.
Prodajna cena: 16 lir za 1 kg.
Oddaja nakazil za krompir
Vse i' govce in zadruge, ki so delili krompir na mala nakazila A in na krompirjeve odrezke do št. 27 pozivamo, naj oddajo nalepljene odrezke in nakazila Prevodu, Gosposka ulica 12/1, soba št. 10, do vključno 2. XII. Po tem roku odrezki in __ nakazila zapadejo in jih ne bomo več upoštevali.
Odrezki živilskih in tobačnih nakaznic
Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo odrezke živilskih in tobačnih nakaznic za mesec november sprejemal od trgovcev, pekov in trafikantov v II. nadstropju palače Bata tako, da pridejo na vrsto v petek 1. decembra popoldne od 14. do 15. ure trafikanti z začetnicami A do K, od 15. do 16. ure z začetnicami I do L, od 16. do 17. ure z začetnicami Lo do Ra in od 17. do 18. ure trafikanti z začetnicami Re do ž.
V	soboto 2. decembra dopoldne od 8. do 9. ure pridejo na vrsto peki z začetn'cami A do Ga, od 9. do 10. ure z začetnicami Gm do Le, od 10. do 11. ure z začetnicami Ma do Po, od 11. do 12. ure z začetnicami P do Z.
V	ponedeljek 4. decembra dopoldne od 8. do 9. ure pridejo na vrsto trgovci z začetnicami A do Bo, od 9. do 10. ure z začetnicami Br do Gl, od 10. do 11. ure z začetnicami Go do Je, od 11. do 12. ure z začetnicami Ju do KI, popoldne od 14.30 do 15.30 z začetnicami Km do Kri, od 15.30 do 16.30 z začetnicami Kro do Mal, v torek 5. decembra dopoldne od 8. do 9. z začetnicami Mar do Mi, od 9. do 10. ure z začetnicami Ml do Pa, od 10. do 11. z začetnicami Pe do Pre, od 11. do 12. z začetnicami Pri do Sta, popoldne od 14.30 do 15.30 z začetnicam: Stu do T in od 15.30 do 16.30 z začetnicami U do Ž.
Trgovce, peke in trafikante ponovno opozarjamo, da morajo vse odrezke živilskih in tobačnih nakaznic žigosati tako, da je mogoče besedilo na odrezkih še razločno čitati. Enotno in rženo meko lahko trgovci skupaj obračunajo. Pri mladinskih nakaznicah na odrezek št. 417 se ta moka obračuna na 1.24 kg. Trgovci morajo odrezke živilskih nakaznic za moko in riž sestaviti v celo mesečno živilsko nakaznico po 30 dni. Če preostanejo dnevni odrezki živil za juho, na katera je bila za november določena količina po 100 gramov, naj se obračuna nanje samo riž.
Po gostinskih obratih nabrane živilske odrezke bo mestni preskrbovalni urad prevzemal samo 2. in 4. decembra t. 1. od 8. do 12. ure v I. nadstropju nekdanje Mahro-ve hiše na Krekovem trgu št 10. Nakazila na oddane odrezke bodo pa ti obrati dobili tudi tam tako, da pridejo 6. decembra na vrsto obrati z začetnicami A do C, 7. decembra z začetnicami č in D, 8. decembra z začetnicama E in F, 11. decembra z začetnicama G in H. 12. decembra z zar-četnicama I in J, 13. decembra z začetnico K, 14. decembra z začetnico L, 15. decembra z začetnicami M do O, 16. decembra z začetnicama P in R, 18. decembra z začetnicami S do T in 19. decembra z začetnicami U do Ž.
GOSPOBAESTVO
= Letošnji pridelek vina v Severni Italiji. Letošnjo vinsko letino severne Itali e cenijo na 12 do 18 milijonov hI Ta količina bo zadošča'2 za kritje potrebe Severne Italije. Da se zajamči redna oekrba potrošnikov, jo vlada fašistične socialne republike izdala ob-siežne ukrepe. Vsie velekletarne s proizvajalno in skladiščno zmogljivostjo najmanj 1000 hI morajo biti na razpolago kmeti skemu mnistr-stvu. Te velekletarne bodo oskrbovale prebivalstvo z običajnim vinom za potrošnjo. Vinogradniki so bili dolžni tem velekletarnam oddati prid^ek v pvozdju. Vsa proizvodnja je kontingentirana in mora biti na razpolago dr-žavnrn organom, ki urejajo potrošnjo.
= Aluminij in kavčuk v Zedinjenih državah. Te dni smo poročali, da so mo-rali zaradi zmanjšanih naročil Anglije in Zedinjenih držav občutno reduci.-ati proizvodnjo aluminija v Kanadi. Do slične redukcije je prišlo tudi v sam h Zedinjenih državah. Leta 1938-je znašala severnoameriška prcizvodn'2 aluminija 130 000 ton, lani je dosegla 920.000 ton. Sedanja proizvajalna sposobnost da'eč presega verjetne potrebe po končani vojni. Že sedaj 60 morali zmanjšati proizvodnjo na po o-vico, tako da znaša na mesec le še 45.000 ton, nasproti 94 000 tonam proti koncu lanskega leta. Velika negotovost vlada tudi g'ede usode tvorne za umetni kavčuk po končani vojni ko bo na razpolago zopet cenejša naravni kavčuk. Ameriški industriji ni uspelo zbolišati lfekovosit umetnega kavčuka. Da ne bi nastopila potreba odpuščanja delavstva v tvornicah za umetni kavčuk, ki so komaj pričele obratovati, je ameriška vlada izdala naro-či-o. da morajo tvonrce avtomobilskih gum odslej uporabljati pri proizvodnji 90% umet-rega kavčuka (doslej 70%). Tudi gume, ki morajo mnogo vzdržati, se v bodoče ne smejo več 'zcfelovati izključno iz naravnega kavčuka, temveč morajo vsebovati 35% umetnega kavčuka.	-
Zaplemba Imovine upornikov
Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani od 25. nov. 1. 1944 objavlja odločbo o zaplembi imetja upornikov Miheliča Franca, slikarja, nazadnje bivajočega v Ljubljani, Miklošičeva c. 22a; Arkota Borisa, učitelja, nazadnje bivajočega v Ljubljani, žibertova ul. 27; Pirša Alojza, trgovca, nazadnje stanujočega v Ljubljani šišenska ul. 20; Jukiča Anteja, trg. sotrudnika, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Pot na Drenikov vrh 1; Romiha Franca, uradnika, nazadnje stanujočega v Ljubljani, ravno tam; in Romih Mare. roj. Jultfč, gospodinje, nazadnje stanujoče v Ljubljani, ravno
Dr, Matija Biirger
Pozabljeni ljubljanski župan (1851—1857)
Izpod peresa znanega raziskovalca in poznavalca stare Ljubljane prioJ»ču-jemo zanimivo študijo o dr. Matiji Burgerju, ki je bil pred 90 leti ljubljanski župan. Njegova glavna zasluga je, da je postavil razrvane mestne finance na trdne temelje in s ttm ustvaril pogoje za kasnejši lepi napredek Ljubljane.
Dočim Imamo o ljubljanskih županih od ustavne dobe (1860) naprej precej podat-
kov, ni o dr. Matiji Burgerju, ki je vodil ljubljansko občino v absolutistični dobi polnih šest let, nobenega življenjepisa niti opisov njegovega županskega delovanja. In vendar zasluži dr. Burger, da se dvigne iz te nezaslužene pozabe. Pričujoče vrste naj to vsaj deloma store.
Dr. Burger je bil rojen nekako pred 150 leti verjetno v Vogljah v šenčurski fari pri Kranju. Ne datum ne kraj rojstva nista točno ugotovljena. Po končanih pravnih študijah je vstopil 1. 1822. v državno službo kot koi p t ni praktikant uprave državnih posestev v Ljubljani ter je bil kct justiciar dodeljen državnemu gospostvu v Beljaku, 1824 pa v isti lastnosti držav, gospostvu na Osojah s sedežem v Feldkirehnu. L. 1829 je opustil državno službo in se preselil v Ljubljano. Pred škofijo št. 311 (sedaj št. 20) je odprl odvetniško pisarno, ki pa jo je nato cesto menjal. Imel jo je še v Kapucinskem predmestju 37 (sedaj Kongresni trg 3), na Nemškem trgu 203 (Napoleonov trg 7); Slonova ulica 52 (Prešernova 7), Mestni trg 262 (24); Dunajska cesta 79 (4), Frančiškanska ul. 9 (6).
Leta 1S48 je bil dr. Burger član ljubljanskega »pojačenega meščanskega odbora« i:a je v njem preprečil (12. avgusta) povratek nepriljubljenega župana Ivana Fischerja, s svojim soglasno sprejetim predlogom, naj se mu — ker ga ni več na magistratu in tudi ni pričakovati, da se bo vrnil — županova plača ustavi, že prej se je po naročilu kranj. dež. zbora od 6. aprila udeležil dun. sestanka avstrijskih deželnih stanov (z grofom Andrejem Ho-hemvartom, baronom Antonom Codellijem in dr. Josioom Orlom). Bil je delaven član Slovenskega društva, ustanovljenega pod Bleiv.elsovim predsedstvom 1. 1848 in je sodeloval v njem pri sestavi spomenice za slovensko uradevanje, določeni ministrskemu svetu.
Pri občinskih volitvah 14. novembra 1850 ie bil v I. volilnem razredu izvoljen v občinski svet. Za prejšnjim županom Fischerjem je vodil županske posle do 31. decembra 1849 prvi magistratni svetnik Ivan Gutman, za njun pa kot »provizorni magistratni načelnik« gubernijski tajnik Anton Salamon.
Dne 13. nov. 1S50 je bil Miha Ambrož izvoljen za župana s 16 glasovi (dr. Burger 11), a ker je vedel, da ga vlada ne mara zaradi njegovega udejstvovanja v letih 1848 in 1849, se je županskemu mestu odpovedal in izjavil, da tudi ponovne izvolitve ne sprejme (Novice 18. III. 1851).
Nato je občinski svet dne 20. marca 3c~.l izvolil za župana trgovca Ivana B:\umgartnerja v ožji volitvi s 17 glasovi pr - 11, ki jih je dobil dr. Janez Zhuber. Na ? i 27. marca pa se je izvedelo, da vlada tud: Baumgartnerja ne bo predlagala resnrju v potrditev. Izgovor za to je bil carinski prestopek, zaradi katerega je bil Baumgartner kaznovan in ki je po vladi-nem pojmovanju Baumgartnerja Izključeval od sktivne in pasivne volilne pravice. Pravi vzrok pa je bil isti ko pri Ambrožu, pregoreča politična udeležba v prevratnih dneh L 1848, zlasti kot načelnik 1. 1851 razpuS^eue ljubljanske narodne straže.
Občinski svet je po izčrpnem govoru dr. Ahačiča, v katerem je pobijal vladino stališče glede Baumgartnerjeve izključitve, našel izhod iz položaja s tem, da je izjavil, pridruživši se predlogu dr. Ahačiča, da Baumgartner ni izgubil niti aktivne niti pasivne volilne pravice, na kar je dr. Aha-čič prebral odpoved Ivana Baumgartnerja ra župansko mesto. ■
Po teh dramatičnih nastopih je občin-r.ki svet prešel v tretjič k županovi volitvi ter izvoli! 27. marca 1851 z 18 glasovi od 27 <!r. Matijo Bnrgerja za župana. (Novice 2. IV. 1851). S cesarjevo odločbo z dne 12. aprila 1851 je bil Burger potrjen za župana. Provizorni uradni vodja ljubljanskega magistrata Anton Salamon je dobil nalog, da izroči magistratne posle
BibKafllska izdaja Tavčarjevega »Cvetja v jeseni« je podarjena Slovenskemu Rdečemu križu in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom knjige boste podprli delo teh dveh ustanov. Cena izvodu je dvesto lir.
novemu županu, sam pa naj spet nastopi svoje službeno mesto pri deželnem šolskem oblastvu.
Burger je bil zaprisežen za župana 22. aprila 1851. Na občinski seji dne 23. aprila 1851 je bil za podžupana skoraj soglasno (23 od 24 glasov) izvoljen Miha Ambrož. Bil je ves čas do svojega odstopa
1.	1855 duša vsega iniciativnega delovanja v občinskem svetu in najboljša opora Bur-gerjeva. *
Dr. Burger se je bil upiral, kolikor je mogel, izvolitvi za župana, češ da je preobložen z opravki svoje odvetniške pisarne, kar je bilo res, ker je bila njegova pisarna na zelo dobrem glasu. Zdi se, da je od vsega spočetka računal na pomoč izkušenega in gibčnega Ambroža, sam pa je jemal županove posle bolj s formalne strani. Tako mu je v upravnih rečeh izurjeni Ambrož izpeljal vso reorganizacijo in sistematizacijo magistratnega osebja in povrh še prevzem občinskega premoženja, delo, ki bi ga moral sicer izvršiti prvi magistratni svetnik.
Zato se ni čuditi, da je Burger to mesto, ko se je izpraznilo, že na seji dne 26. junija 1851 preko vseh drugih prosilcev ponudil Ambrožu, ki je bil potem soglasno izvoljen. Ko pa je občinski svet na seji
2.	oktobra 1851 izvolil Ambroža tudi še za županovega namestnika (z 18 od 23 glasov), je vladni zastopnik ugovarjal in tudi namestništvo te izvolitve ni hotelo potrditi; zato je občinski svet na seji 11. oktobra 1851 izvolil za županovega namestnika občinskega svetnika Antona Sa-masso. Poleg njega so bili v obč!nskem svetu možje velikih sposobnosti in širokega duševnega obzorja, kakor dr. Janez Bleiweis, dr. Matija Kavčič, Lambert Luckman, Kari Holzer, dr. Janez Ahačič, Anton Samassa, Andrej Malič, dr. Ant6n Rak in drugi. Občinski svetniki so neredno in neradi prihajali na občinske seje, ki so bile zato pogosto nesklepčne. In še tisti, ki so prišli, so večinoma molčali in le ob glasovanju, pokazali svoje mnenje.
V takih razmerah ni bilo lahko župa-novati. Zato moramo pri dr. Burgerju ce-
niti to, kar je v tem času dosegel za dobrobit Ljubljane, mnogo višje nego v časih normalnega občinskega izživljanja. V šestletni dobi svojega županovanja je vseeno dosegel marsikaj koristnega in pomembnega za Ljubljano. Naslednji podatki o tem so posneti po izvirnih, v mestnem arhivu shranjenih zapifcnikih o občinskih sejah v letih 1851—56.
S sistematizacijo uradniških mest in plač je dr. Burger uvedel strožja načela v magistratno personalno politiko, ustvaril točen pregled mestne imovine in skušal napraviti red tudi v mestnih financah, kar pa se mu je, kakor bomo videli, posrečilo šele na koncu njegovega županovanja. Med predhodne ukrepe v tem pogledu je šteti poleg drugega prevzem mestne razsvetljave, čiščenja uiic in trgov in kidanje snega v lastno režijo.
Zaradi šibkega stanja mestnih financ ni bila v tej dobi zgrajena niti ena zelo velika mestna stavba, dasi je bila zlasti potreba po novih šolskih poslopjih zelo velika. Na Ambrožev predlog se je tlakovala šelenburgova ulica z lesenimi kockami (1851), prav tako pričetek Dunajske ceste (1S53). L. 1854. se je pretlakoval Novi j trg, 1. 1857. špitalska in Gledališka ulica, i Cesta od Maliča do Lattermanovega dre-i voreda se je zasadila z divjimi kostanji. Ambrož je dal po sklepu občinskega sveta z dne 17. julija 1852 kanalizirati Sv. Petra cesto, pozneje tudi še Kolodvorsko ulico. L. 1852 so se konjski in živinski sejmi preložili iz mesta na njive v Kravji dolini, ki jih je magistrat v ta namen vzel v zakup. Istega leta so mestno klavnično kolibo ob Ljubljanici nasproti prisilne delavnice podrli in premestili na Grubarjev prekop. L. 1855 se je odprla nova uličica za pešce med knežjim dvorcem in poslopjem policijskega ravnateljstva, ki je vezala odslej Novi trg z Babno dolino (Vegovo ulico). Bila je predhodnica današnje Knežje ulice.
Edina večja javna stavba, ki je v tem času (1851—56) prirasla Ljubljani, je bila lepa trnovska cerkev, zidana med junijem 1854 in novembrom 1855 po načrtih inž. Schobla. Za njo je mesto kot patron cerkve za dela profesionistov prispevalo 8898 fl. 31 kr (sklep občinske seje z dne 13. aprila 1854).
V občinski seji 9. junija 1853 se je na Ambrožev predlog sklenilo, poveriti strežbo bolnikom v civilni bolnišnici usmiljenim sestram, ki so se bile maja 1853 nastanile v Ljubljani.	(Konec sledi.)
LpMpna ima lepe ulice in ceste
Ljubljana, 26. novembra.
Se pred nekaj leti so se Ljubljančani stalno pritoževali nad slabimi ulicami in cestami po mestu. Številni tujci, ki so v trumah posečali našo metropolo, pa so z omalovaževanjem gledali nefciakovane, razdrapane in blatne ulice, saj so bile celo v najožjem središču redkokatere urejene in tlakovane. V bednem stanju so bila cestišča in hodniki za pešce.
Danes je lice ljubljanskih ulic in cest povsem drugačno. Ob priliki pravkar dovršenih cestnih popravil in popravil, ki so še v teku, lahko vidimo, da ima današnja Ljubljana lepe in sodobne ulice in ceste, in sicer v večji meri kakor mnoga večja mesta. Ne samo v najožjem središču, tudi. v širšem središču in celo v predmestjih so urejene in 'tlakovane uiiice in cesta
Prometne žile našega mesta so tlakovane na več načinov. Imamo tlak iz lesenih kock, zaliti v katranom, v Selenburgovi ulici, ki je izredno trpežen, saj kljub zelo živahnemu prometu že daleč preko deset 'let kljubuje vsem neprilikam. Mnoge ceste in ulice so tlakovane z granitnimi kockami ,ki so tudi zalite s katranom, kar veča odpornost. Sem spadajo Prešernova, Frančiškanska in Wolfova ulica. Dunajska cesta, del Bleiweisove in Gosposvet-ske ceste, Dunajska cesta do starega pokopališča, Cesta 800 let Ljubljane. Resljeva cesta, Sv. Petra cesta, Cojzova cesta in mnoge druge. Nič manj ni asfalitiranih cest in ulic. Te so predvsem v središču, in sicer Ulica 3. maja, Beethovnova. Puccinijeva, Gledališka. Miklošičeva, Tavčarjeva, Dalmatinova in Verdijeva ulica ter Blei-weisova cesta, izven središča pa Aškerčeva in Zaloška cesta. Pražakova ulica ln del Poljanske cflste imata betonsko cestišče. Dolga je tudi vrsta ulic in cest, ki so bile katranizirane kakor Erjavčeva cesta, ulice na Vrtače, Suhčeva ulica, del Muzejske in Puccinijeve ulice in druge.
Ulice in ceste v središču mesta so vse asfaltirane, tlakovane in katranizirane aii vsaj primerno urejene. Regulacija cest pa
je zajela tudi že cele predele izven središča in je ponekod prodrla tudi že na periferijo. Poleg samih cestišč so se vzporedno modernizirali tudi hodniki za pešce, ki so v našem mestu predvsem asfaltni. S kamnitimi ploščami aLi granitnimi kockami tlakovanih je malo. V ožjem in širšem središču so vsi hodniiki za pešce tlakovani ali vsaj urejeni, to je obrobljeni z granitnimi robniki in uravnani. Urejeni so tudi hodniiki na Vrtači, na Mirju m še v nekaterih drugih mestnih predelih.
Ljubljanske ulice in ceste se odlikujejo po tem, da leže skoraj vse na vodoravnem ozemlju. Z rahlimi strminami se lahko ponašajo Prešernova, Frančiškanska in Flori j anska ulica, Miklošičeva cesta ob frančiškanski cerkvi, Resljeva cesta na odseku od Petrarkove ulice do Sv. Petra ceste, Cojzova cesta, delno Tržaška. Groharjeva in Marmorttova cesta, Goruipova cesta, Emonska ulica in še nekatere manj pomembne ulice ob Ljubljanici in drugod. Strma je tudi Smartinska cesta, ko gre skozi železniški viadukt. Poleg te prednosti pa imajo "ljubljanske ulice in ceste še eno prednost: večji del so ravne in se pravokotno križajo med seboj. Ulice ali ceste, ki bi se v značilnih zavojih vila skozi ta ali oni mestni predeC, v Ljubljani ni.
Poseben poudarek lepoti ulic in cest v našem mestu dajejo tudi številni drevoredi. Kljub temu, da so pred leti nekatera stara drevesa posekali, se jasno opaža, da je Ljubljana zmeraj, bolj zelena. Drevorede njdemo v ožjem in širšem središču pa tudi v najbolj oddaljenem predmestju. 2e obstoječim drevoredom se pridružujejo zmeraj novi
Zunanji okvir ulic in cest pa so stavbe ob njih. V najožjem središču jih obdajajo in krase mogočne večnadstropnice, v predmestjih pa lične stanovanjske hiše z vrtovi, sadnimi in drugimi drevesi.
Neurejenih ulic in cest je v Ljubljani zmeraj manj. V predmestjih srečujemo sicer tudi zanemarjene ulice, ki skoraj ni-
majo vozervnega prometa; cestišča je porasla trava, še neurejene hodnike za pešce pa je dež skoraj poravnal s cestišči. Med temi ulicami je tudi nekaj tafcšnn. ki sploh nimajo vozovnega prometa. Praktični in marljivi stanovalci ob njih so izjemen položaj na edinstven način izkoristili. Ulice so temeljito obdelali in posaditi odnosno posejali, da so že nekajkrat hvaležno obrodile.
Modernizacija ljubljanskih uMc in cest
naglo prodira tudi v najbolj zakotna predmestja. Izvaja se načrtno. Nadaljuje se z zgledno doslednostjo tudi med vojno. Ce se bo urejevanje nadaljevalo v dosedanjem obsegu, bo cestno vprašanje našega mesta, ki je bilo še v bližnji preteklosti zalo zamotano in pereče, že v bližnji prihodnosti v celoti rešeno
Odkod življenje
©
Med neštetimi čudeži narave je življenje pač največji čudicž. Tudi najpreprostejši človek občuti, da je rastlina nekaj čisto drugega, kakor zem'ja, na kateri rase, nekaj drugega kakor kamen, ki leži na poti Kamen je mrtva gmota, rasti'na pa živa stvar. Požene šele pohgoma iz semena, ki je b>:o položeno v zemljo, vsrkava hrano. rase. se razvija, nastavi a cvet in sad. potem se posuši in umre. tako da je krog njenega življenja izpolnjen do kraja Kaj pa je to, kar'deluje v rastlini, v ž vali in v človeku na višji način ter daje vsem tem stvrrem posebne pogoie življenja? V čem tiči tajna, ki je podvržena zakonom razvoia in pog;na? Od kod prihaja prav za prav življenje, ki se po n.iem ljudje neprestano sprašujejo? Ne samo ljudje, tudi znanost se je večno zanimala za to vprašanje, a do danes ga n: mogla dokončno re~tf.
Nikjer v naravi ne nahajamo »življenja« kot takega, v njej nahajamo samo žive organizme. to je bitja, ki se neprestano razvijajo in prooadao. Kadar razvoj doseže vrhunec, začne bitje propadati ter ostane po niem Ie še mrtva tvar. Neprestano ee torej iz žive tvarine izloča mrtva gmota. Tako je bilo že od pamt>veka. Med usedlinami zem'je nahajamo ogromne zaloge živalskih n rastVnskih ostankov, ki go okameneli. Cele g°re apnenca ni6o n»č drugega nego -ostanki žvilskega življenja ter školjke morskih prebivalcev. Tudi premogovniki so nastali iz o?tankov pragozdnih rastflin. Življenje torej vedno ostavlja za seboj neko sled Če človek vse to premoli, mora priti do sklepa, da ni mogoče odkriti fizika'n h in kemičnih vzrokov življenja zavoljo tega. ker vzrokov v zmislu. ki ga mi za-popademo. sploh ni. Ne najdemo pa tudi no-
benega odgovora na vprašanje o postanku življenj in ecer zaradi tega,, ker življenje 11» nikoli »nastalo«. Tozadevno vprašanje je torej napačno postavljeno.
Mnogoteri so iskali vzrok življenju živali ali rastline v njihovih celicah. Celice pa žive zaradi tega, ker so sestavljene iz sivo evistne žive substance, iz protoblizme ali be jakovine. Beljakovina sama živi zaradi posebnih kemičnih svojetev svojih molekulov. Ta metoda presojanja življenja je za stvari v anorganski naravi upravičena Toda preko vsega tega je razpredena mreža kavza'itet ki dokazuje, da ma vsaka stvar na svetu in v življenju svoj vzrok. Vsak gib izhaja v. nekega že prej izvršenega giba Vse kar se giblje ima nekje svoj vzmet. Na koncu koncev pa je neko giban;e. kateremu ne moremo več zapopasti pn" ' "ga vzroka. Prav to gibanje je bistvo ži 'ljtnja.
Vse kar omrtvi in razno de ie mrtvo, vsaka živa stvar pa se neprestano izpopolnjuje. Na koncu koncev je to, kar imenujemo življenje. izraz za stvariteljske moč narave, ki poseže v materijo samo tam. kjer se ii zdi, da so na delu sile. ki ust vara j o življenje. ŽiVjenje jc torej že od nekdaj bilo v vsem kar živi To življenje ne more nikoli zamre ti in izginiti. Že Goethe je dejal, da je naravi smrt potrebna za ustvarjanje novega življenja. Življenje nikoli ne izgine, kvečjemu so spremeni. Le tam. kjer gmota ni več podvržena imnulzom preoblikovanja, zamre, ker se življenjski proces loči od nje Kar e bilo na nji živega, pa deluje dalje v novih oblikah tudi potem, ko so se 6tare oblike spremenile.	Po prof. H. Wohlboldu.
Bolniška živilska nakazila za december
Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racion'ranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada delil bolniška nakazila za mesec december vsako dopoldne od 8. do 11.45 ure samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ul. 15, po naslednjem razporedu:
Od 1. do 7. decembra bolnikom, ki imajo pravico tudi za meso, tako da pridejo na vrsto v petek 1. decembra bolniki z začetnicami A do E, v soboto 2. decembra bolniki z začetnicami F do J, v ponedeljek 4. decembra z začetnicami K in L, v torek 5. decembra z začetnicami M do P, v sredo 6. decembra z začetnicami R do Š in v četrtek 7. decembra z začetnicami T do 2.
Od 9. do 18. decembra drugim bolnikom tako, da pridejo na vrsto v soboto 9. decembra bolniki z začetnicami A do č, v ponedeljek 11. decembra z začetnicami D do G, v torek 12. decembra z začetnicami H do J, v sredo 13. decembra z začetnicami K in L, v četrtek 14. decembra z začetnicami M do O, v petek 15. decembra z začetnicama P in R, v soboto 16. decembra z začetnicami S do T in v ponedeljek 18. decembra z začetnicami U do 2.
Od 19. do 29. decembra bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi prej predloženih zdravniških spričeval tako, da pridejo na vrsto v torek 19. decembra bolniki z začetnicami A do č, v sredo 20. decembra z začetnicami D do H, v četrtek 21. decembra z začetnicami I do K, v petek 22. decembra z začetnicami L do N, v soboto 23. decembra z začetnicama O in P, v sredo 27. decembra z začetnicama R in S, v četrtek 28. decembra z začetnicami š do U in v petek 29. decembra z začetnicami V do 2.
Zdravstveni zavodi, ki sc upravičeni dobivati posebne dodatke za strežniško osebje, naj pošljejo po nakazila od 1 do 10. decembra popoldne.
Bolniki, ki dobivajo bolniške dodatke, naj prineso s seboj živilske nakaznice za mesec december. Bolniških nakazil brez predložitve živilskih nakaznic urad ne bo izdajal.
Zdravniška spričevala za pridobitev bolniškega nakazila je treba mestnemu fizi-katu predložiti od 1. do 20. v mesecu.
K
VJR&l PREGLED
Ravlfenov »Mrtvi ognjenik«
Po daljšem presledku je Dobra knjiga izdala nov iz\-iren slovenski spis: Davorina R a v 1 j e n a povest iz nedavnih dni »Mrtvi ognjenik«. pLsate'o, ki nam je v svojih dosedanjih knj gah opisovi^ črnovojndško življenje v prvi svetovni vojni, usodo slovenskih izseljencev v tujini ali — v krajših novelah, kakor so zbrane v knjigi »Zgodbe brez groze« — značilne epizode iz sveta slovenskih kmetov, uradnikov in študentov, je v »Mrtvem ognjenku« združil na pestrem traku epičnega dogajanja kmete in mesto, slovensko periferijo in tedanje upravno in kulturno središče Ljubljano, razrvano negotovost zadnj h let pred novo svetovno vojno in prvi nastop njenega viharja.
Predvsem pa Ravljen razpleta v svojem spisu življenjske epizode nadarjenega kiparja, ki se vrne iz tujine v domači svet in ga doživlja v raznih njegovih socialnih plasteh: v lenobni zaspanosti, propadanju in filistrski samovšečnosti majhnega trga pod planinami, v širokem razponu kmečkega življenja v hribih, kjer se svet patriarhalnih navad, kmečke hierarhije m le počasi izumirajočih mitov spaja s tehničnimi novojarijami in vplivi sodobnega družbenega razvoja, ter naposled v življenjskem utripu Ljubljane, mesta, ki si je pridobilo središčni položaj, ne da bi moglo — kakor nekatera stara središča — dobiti tudi daleč po vsem obodu vidno gTorijo resničnega srca vsega naroda. Zgodbam glavnega junaka povesti, kiparja Mirta Jermana, posebej še rajpVetu njegove idilične ljubezni do kmečke hčere Lenke, je doda! pisatelj obilo miljejskega gradiva in riam tako približal življenjski stil planinskih bemtov, tr-
žanov in ljubljanskega meščanstva, s čimer je dobi;a njegova povest — včasi označujejo take zgodbe tudi mano skromno: roman — mnogo stopnjevanih zapletljajev in s tem znatno, dinamično silo.
»Mrtvi ognjenik« je simbolen imenovalec za tisto plast naroda, ki so jo tako imenovane normalne razmere nekako uspavale in omrtvičile pa se počasi pod raznimi vplivi prebuja v svoje destruktivno življenje. Žrtev enega izmed njenih pripadnikov, tihotapca in sumljivega klativiteza Kumpa postane tudi Mirt Jerman, ko ga klic domovine zanese na planiske pos o-janke. Stari Rok, vaški modrijan in skriti bard, ki nadaljuje tradicijo Jurija Vodov-nika, pravi (str. 65.) Mirtu: »Tod sem doma, jaz ti vem, kaj je planina. To ni mrtva sila. Mirt! To so ti sami mrtvi ognjeniki. Nekdaj je ogenj udarjal iz njih, zdaj je vse spokojno. Ali se bo kdaj spešt obudil ta svet? Morebiti, morebiti... In kakšna je planina, taki smo tudi ljudje. Mirni, toda polni ognja. Le varuj se, Mirt, da ne zbudiš ognjenika.« In ob koncu povesti, v zadnjem dramatičnem razpletu usod (str. 259.), pravi pisatelj: »Mrtvi ognjenik je oživel. Po majem se je drami!. Mirtu se je zdelo, da je to šele prvo premikanje plasti, ki pa je napovedovalo izbruh ognja, strasti, sovraštva in boja.« Ta ideja je ostala v povesti bolj simboj kakor pa njena konkretna pod'aga, kar je njena pomanjkljivost, vendar ji težko razumeti, zakaj se je ta snov izmikala pisateljevi razčlembi.
Zveza med glavnim junakom povesti Mirtam in njegovim okoljem pa je jasno vidna. Medsebojni vplivi in odzivi dajejo vsemu dogajanju ne le njegovo pripovedno
zgradbo, marveč tudi to, kar bi lahko imenovali življenjsko temperaturo dela. — Mirt poteka iz majhnega trga pod planinami; bralec se bo kaj hitro razvede] v geografskem prostoru povesti. O Mrtovem prejšnjem življenju ne izvemo nič kaj dosti; Ie mimogrede kako omembo o šolanju, o prvi ljubezni do hčere trškega trgovca, o njegovem študiju na umetnostnih akademijah v tujini. Mirt ne stopi pred nas kot umetnik, spoznamo ga najprej kot človeka, ko se vrne v domači trg, na svoj propadajoči dom. Bre? vsakih sentmentalnih spominov in kakršnih koli načrtov za prihodnost stopi v domačo hišo ;n brž opazi njeno notranje in zunanje razsulo. Nato ga zanese v gostilno, kjer njegovi svojci skupaj z drugimi praznujejo kuDčijo, ki sita jo sklenila obogateli zelenec, trški rojak, sicer ljubljanski špekulant Ignacij Orehek, in hribovski kmet Staiknč, revež, ki je nekoč izdatno podprl brezvestnega Orehka, da se je dokopal do premoženja, zdaj pa bolan«in nesposoben za delo prodaja za-gospodarjeno hribovsko^ kmeti io 0~ehku ki se mu hoče posetva in lovfšča na kmer tih. Samomor trškega revčka, ki ga je Mirt dobro poznal, udari v to nočno popivanje kakor svarilni prst usode. Mirt vidi in spozna, kakšne trhle razmere vladajo v domovini, ki jo je več !eit gleda! le iz daljave, hrepeneč po njenem o srečuj očem zavetju.	x
Toda pravo, starodavno, ljubezni vredno domovino najde Mirt šele v planinah nad trgom Na semenj v trg pride namreč »planinski kralj« s Smrekova, premožni in veljavni kmet Artnik, s svoio hečHto Lenko. — Mirt m Lenka brž občutja, ju zbližuje in iz same Širokosrčne gostoljubnosti, ki diši po starih časih, vzame Artnik kiparja s seboj na planino. Tu se umetnik, ki je videl svet, »najde v ozraftru resnične in zanj že tako tuie kmečke domačnosti; v mji se brž razživi, požene z vsemi
čustvenimi koreninami vanjo in ljubezen do Lenk«, ki mu docela zaprede srce, ga le še bolj naveže na planinski svet. Tako ga spoznava nag'oma in z vseh njegovih strani: od patriarhalnega reda v Artniko-vi hiši, ki pa že pozna pridobitve moderne tehnike, do temnih rodbinskih skrivnosti, pričajočih o sili krvi in oblastnosti strasti (Artnik, Veronika, odnos med Artnikom in njegovim zgubljenim bratom Petrom) tja do mistike planiskcga sveta, do zgodb o žalik-ženah, ki obiskujejo človeške sinove in iščejo ljubezni. Tako je: »Življenje na planina ima stare, nespremenljive postave in natančen red. Nič ni neprirodnega v večnem dogajanju in . krogotoku planinskega življenja, le kdaj pa kdaj kakšna presenetljiva izjema, da ostane za spomin in v opomin.« (Str. 140.)
V okviru op;sov Mrtovega bivanja na planinah" spoznavamo do zanimivih podrobnosti življenje takihle »kmečkih kraljev« na slovenskih planinah in se seznanimo z vrsto originalnih ljudi. Vsekako 60 poglavja, v katerih obdeluje pisatelj to epizodo Mirtovega življenja — ne le najznačilnejša za Ravljenovo pripovedno nadarjenost, marveč tudi najmikavnejša: čutimo, s teh strani kar dihata"zdravje ha robustna življenjska volja, pri tem pa pisatelj ostaja realist in ne razdeljuje luči in sence po kakšnih sentimentalnih merilih. Med posebno značilne opise štejemo Mirtovo in Lenkino pot po konje v planino, lov na srnjaka, Artnikov spor z bratom Petrom, obisk na kmetiji Ignacija Orehka in pripovedko o žalik-ženah, kakor jo pripoveduje Rok ljudem, ki so z Mi rtom vred prišli kropit starega Crednika.
Toda nekega dne se konča Mirtova planinska idila, ki "mu je prinesla Lenkino srce; nai kipar odrine v Ljubljano, da v središču .svojega naroda pok a V. kaj zmore . kot umetnik: »Ljubljana, ljubljena in zaželena, kaj moreš dati mlademu človeku, I
Upravičenci, ki po predloženem zdravniškem spričevalu dobe prvič bolniško nakazilo, naj se z njim zglase pri Prevodu v sobi št. 12 v n. nadstropju na Novem trgu št. 4 zaradi potrditve trgovca.
Bolniški odsek opozarjamo, da bo bolniška nakazila delil strogo po tem razporedu. Zamudnikom, ki bi prišli izven tega razporeda, urad ne bo izdajal bolnišldh nakaziL če upravičenci ne bi prišli na vrsto zaradi nepričakovanega prekinjenja uradovanja, naj pridejo v urad naslednji dan od 8. do 12. ure.
Znova opozarjamo vse one upravičence, ki imajo na bolniškem nakazilu označeno diagnozo s številko 8 in 9, naj prineso v urad živilsko nakaznico za november z ne-odrezanimi odrezki za 100 gr maščob, a vsi oni upravičenci, ki imajo diagnozo označeno s štev. 13, pa živilsko nakaznico z od-rezkom za sladkor in z odrezki za 1000 g do 3000 gr kruha.
Kdaj zmrzne oko?
Ozračje se lahko ohladi le na nekaj stopenj pod ničlo in že ščipa mraz človeka po nosu, ušesih in licih. Ce naraste, pomodrijo človeku ustnice in se pojavijo na njih razpoke. Le oko ostane na videz neprizadeto spričo mraza in ga ne občuti, pa ga spravi iz ravnovesja kvečjemu le kak hujši sunek vetra, ki iztisne iz njega kako solzo. Drugače tako občutljivo oko, ki ga razdraži že vsako zrnce prahu, je narava dobro zavarovala pred mrazom. Oko pre-prezajo žilice in topla kri ga dobro varuje. Tudi solzna tekočina vztraja stalno pri naravni človeški temperaturi med 36 in 37 stopnjami Celzija, toda tudi ta zaščita sega le do neke meje. Pri 35 stopnjah pod ničlo otrpnejo solzne žleze, oko pričenja zmrzovatl in ga je tedaj treba zaščititi s posebnimi očali.
Zavedajte se, da če v devetin devetdesetih primerih morda ne bo dejanska ga napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaka alarma v zaklonišče!
da bo poplačana njegova ljubezen vate, ko te še ni spoznal, in da ne bo ogoljufan za vse lepe želje, ki so se mu sprožile ob tvojem imenu kakor sanje o mestu v obljubljeni deželi? Ne boš se mu ponudila vsiljivo, dala mu boš počasi spoznati svojo tiho, blagoslovljeno lepoto. Naj bo razočaran za začetek, da te bo vzljubil po grenkobi in trpljenju in da se bo zaklinjaJ vselej, kadar se bo od tebe poslavljal: O Ljubljana, kadar se te človek naveliča, takrat si najlepša!« S temi besedami uvaja naš pisatelj svojega junaka v poglavja, ki se dogajajo v Ljubljani. Mirt se naseli nekje na periferiji, začne delati, samotari in opazuje, kar sreča Ignacija Orehka, človeka, ki hoče po vsej sUi prevzeti vlogo mecena. Le-ta ga uvede v družbo, v kateri je najzanimivejša operna pevka Melita, ki si jo zaman skuša pridobiti obogateli Orehek. Ta ljubljanska »Carmen« postane Mirtu model in med njima se razplete ljubezenski odnos, v katerem bi bil najbrž počasi po?a-bil na svojo vilo s planine, zalo in krepko Lenko, če bi se ta nekega dne ne pojavila v Ljubljani in Mirta malone iztrgala iz Malitinega objema. Se prej pa se Mirt udeleži Orehkove lovske odprave na domačo planino; zadeva dobi tragičen razolet zaradi nepoštenih računov med dobičkarjem Orehkom in prejšnjim gruntarjem Staikne-tom, medtem se Mirt zopet sestane z Lenko in še bolj razvname čustva, ki jo bodo kmalu prived'a v Ljubljano in dala njuni ljubezni izpolnitev.
Toda zda i smo se že tesno približali novi vojni, nastopila ie mobilizacija. Med Orehkom, iti ga je mučil strah glede prihodnosti. in Me! i to pride do krvavega konflikta, Mrt pa mora na m*jo k vojakom. Naključje ga vrže prav na Smrekovec. To ee potlej ob izbruhu vojne tragično zaključi njegova not. tu pade. a ne kot žrtev vojn^ marveč kot žrtev »mrtveca ognjenika«, ki ga predstavlja zločesti Kump; konflikt med tem

ŽCgQggff?!3
•	V Pragi je nmrl prof. dr. inž. Gessner, rodom iz Gradca. Deloval je v Pragi kot dekan in rektor ondotne nemške tehnične visoke šele. Gessner je bil posebno ™n kot navdušen hribolazec.
•	Nova ureditev pl^č za pripadnike nemške oborožene sile. Zakon o ustroja*vu nemške oborožene sile je bil v zadnjem času izpopolnjen s pojasnilom o novih plačah za pripadnike oborožene sile. Pripadniki nemške vojske so kakor doslej razdeljeni v 16 skupin. G: ena dir dobi dnevno- po 1 marko doklade, narelnik 180, poročnik 2.40, stotnik 3.20. polkovnik 5, general pa S mark doklade. Tako zvana bojiščna do-klada pa znaša za vse vojake brez razlike čina po 1 marko na dan. Ta nagrada se izplačuje nemškim vojakom mesečno kot nekakšna priznavalnina za življenjske razmere, ki nastajajo zaradi bližine bojišča. Kadar so vojaki na potovanju, prejemajo poleg tega še po 6 mark na dan. Vojaki, ki se sami prehranjujejo, dobe vrh tega še 3 marke cloklade.
» Sodba o usodi koln«ke katedrale, španski katoliški časopis »Novi dades« se bavi z razdejanjem katedrale v Kolnu, ki ga je po-vzočilo zavezniško bombniško strahovanje. Ta primer je karakterističen za vso panoramo gorja in razlejanj, od katerega ne vemo, če ga bo zgodovina kdaj mogla upravičiti, piše list. Veličastna zgradba tega svetovno znanega doma je postala požgan skelet, isto tako kakor je cvetoče mesto Koln poslalo pokopališke. Cela zgodovina veličastne krščanske kulture je uničena ter cbstoja le še v fotografijah in snominih. Delo. ki je bilo izvedeno tekom 600 let. je hilo razdejano v nekaj urah besnih in blaznih napadov. In to je le en primer med tisoč drugimi.
u— Novi grobovi. Umrla je ga. Hedvika Pehani roj. Gogala, soproga generalnega ravnatelja Vzajemne zavarovalnice. K večnemu počitku jo bodo položili v petek, 1. decembra ob 17. uri iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v torek, 5. decembra ob 7. zjutraj v trnovski cerkvi. Za po-kojn:co žalujejo soprog Josip, hčerki Heda in Silvija, sin ing. Evgen, snaha Metka, vnuka Jurček in Marija, sestra ga. Pavla Lovšetova ,brat Janko Gogala in drugo sorodstvo. — Umrl je g. Joahim Bevear, železničar v pokoju. Zapušča žalujočo ženo Marijo in sorodnike v Dravljah., Ljubljani, Kanalu, pri Sv. Luciji in v Tolminu. Pogreb bo v četrtek, 30. novembra popoldne na farno pokopališče v Dravljah. — Pokojnikom bodi ohranjen blag spomin, preostalim izrekamo tudi naše sožalje.
u— Spominu plemenitega moža. Prejeli smo: v torek 28. L m. je minilo leto dni, odkar je legel k večnemu počitku univ. profesor ing. Franc Zelenko, priljubljeni in zaslužni predsednik železničarskega glasbenega društva »Sloge«, nekaj dni po svojem predniku Avgustu Ludviku. V vseh, ki so pokojnika poznali, živi spomin nanj kot človeka plemenitega srca in velikega duha. Tak bo ostal trajno ne le prijateljem, marveč vsem, ki so pokojnika poznali. Obema pokojnikoma večni mir in pokoj!
u— Večer glasbenih lepot nudi IV. sin-fonični koncert, ki se bo vršil prihodnji ponedeljek, dne 4. decembra ob 18.00 uri v Unionu. Radijski sinfonični orkester pod vodstvom svojega dirigenta D. M. šiianca bo otvoril koncert s predigro Wagnerjeve opere »Tristan in Izolda«, tej pa je obenem priključen poslednj: prizor opere — Izoldina smrt. V vsej glasbeni literaturi ni dela, ki bi tako močno in tako presunljivo globoko zajel čustvo hrepenenja in ljubezni, kakor ta Wagnerjeva glasba, opevajoča dve legendarni osebnosti bretonske pravljice. V naslednji točk: .Brahmsovem Koncertu za violino in orkester bomo z veseljem prisluhnili umetnosti našega mladega mojstra Mirana Viherja, ki ga je Ljubljana pred leti spoznala še kot čudežno dete. Brahmsov umotvor mu bo nudil težko, a prav gotovo hvaležno nalogo, kopico pasaž, melodij in glasbenih globin. Kakor koncert čajkovske-ga, tako se namreč tudi Brahmsov odlikuje po melodičnih krasotah, ki bodo zajele gotovo vsakogar. Po odmoru bo orkester izvajal Dvorakovo senfonično pesnitev »Golob-ček« (Holoubek), ki "glasbeno slika snov istoimene Erbenove balade. Večer bo mogočno zaključila Lisztova monumentalna skladba Tasso, ki opeva trpljenje in triumf tega slavnega pesnika. Podrobnosti o spore-
Zatessmitev ©ti 16,4© lo 7.
i
du bomo Se priobčili. 2e danes pa občinstvo-vljudno opozarjamo, da mora koncert začeti točno ob 18.00 uri, ter da bodo vrata dvorane med točkami zaprta. To bo točnim obiskovalcem gotovo po godu, običajni zamudniki pa se bodo nekoliko podvizali.
u— Oddelek VIII. šefa pokrajinske uprave sporoča, da v petek in v soboto dne 1. in 2. XH. zaradi selitve ne uraduje. Novi uradni prostori tega oddelka so sedaj v-Beethovnovi ul. št. 4, L nadstr. (hiša Jadranske zavarovalne družbe).
u— živilske in tobačne nakaznice za mesec december bodo zaradi tehničnih ovij-dostavljene nekaj dni pozneje kot običajno. Mestni preskrbovalni urad bo v dnevnikih objavil, kdaj bo končano dostavljanje.
u— O skrčenem pobiranju smeti so vsi dnevniki že 10. t m. objavili opozorilo, da je bilo mestno županstvo primorano začasno zmanjšati število voznikov za pobiranje smeti, ker so vozniki zaposleni pri prepotrebnem dovažanju drv za prebivalstvo Ljubljane. Ali se bo morda tisti, ki se v tisku pritožuje zaradi skrčenja pobiranja smeli, sedaj odpovedal tudi kurivu? V opozorilu je bila izrečena tudi želja, naj si prebivalci prizadevajo, da bo čim manj smeti ter naj čim več odpadkov sežigajo. Zaboje smeti naj oddajajo smetarjem šele takrat, ko bodo zaboji poini, razen tega je biio pa seveda tudr omenjeno, da bodo sme-tarski nadzorniki in vozniki obvestili hišnike o novi razporeditvi pobiranja smeti. Velika večina prebivalstva je omejitev pobiranja smeti sprejela z razumevanjem in uvidevnostjo ter večina gospodinj tudi sama pomaga, da je Kljub zmanjšanemu številu voznikov mogoče smeti pobirati v red-du.
u— Begunci so si sami preskrbeli drva.
Odbor za dolenjske, notranjske in belokranjske begunce je organiziral dobavo drv za begunce. Po naklonjenosti prezidenta Rupnika je dobil za posek na razpolago gozd na Igu po maksimalnih cenah. Begunci so sami posekali drevesa, ižanski kmetje pa so drva speljali na Ig, od koder jih vozijo sedaj vozniki v Ljubljano. Kmečka pisarna beguncev jih deli begunskim družinam, kakor jih potrebujejo. S, to svojo akcijo so begunci razbremenil: pokrajinski gospodarski svet, ki bo lahko sedaj razpolagal s količino drv, ki je bila namenjena beguncem, za meščane.
u— živahen promet okoli dolenjskega mostu. Tostran in onstran Gruberjevega prekopa pri dolenjskem mostu je vedno zelo , živahno. Tamkaj se ustavljajo dolenjski " vozniki, ki pripeljejo v Ljubljano razno 'i blago. Okoli njih se vedno nabira veliko p radovednežev, kupcev, znancev in njihovih | sorodnikov. Ljudje povprašujejo po razme- * rah v domačih krajih, sprašujejo za svoje sorodnike, skušajo kupiti to in ono, tako da je pri treh tamkajšnjih gostilnah skoro vsak dan pravo sejmsko razpoloženje. Ko odložijo svoj tovor, vozniki naložijo običajno na vozove opeko, ki jo peljejo v domačo vas za popravilo porušenih in požganih hiš.
u— Nevšečnosti v tramvajskem prometu.
Kar so pri vodstvu ljubljanskega tramvaja odločbi, da odpustijo sprevodnice, so zaposlili svoje uslužbence ves dan Ker pa vozi tramvaj le zjutraj, opoldne m zvečer, imajo uslužbenci vmesne ure proste Gredo lahko domov, po opravkih, kamor pač hočejo. Razumljivo je, da vsak uslužbenec skuša izrabiti svoj prosti čas na čimbolj sebi koristen način Kakor kaže so se v tej zvezi pojavile v prometu nevšečnosti, čez katere se potniki upravičeno pritožujejo. Tako nam nek citate!j, redni tramvajski potnik opisuje v daljšem dopisu, kako je moral v soboto zjutraj čakati, v Šiški na postaji pred lekarno skoro 20 minut, da je iz nasprotne strani pripadal tramvaj proti rsmizi. Ko so med čakanjem potniki spraševali, kaj je vzrok zamude, j;m je sprevodnik nehote sam razkril, kje je vzrok. Opozoril jih je, da se biiža čas, ko se bo jutranja vožnja končala. Vsak vozač pri tem misli na možnost, kako bi svoj voz prepeljal čim bližje svojega doma, da bi mu ne bilo treba predaleč pešačiti h kosilu. Zato se, če na primer stanuje v Šiški in bi mu bilo treba pred prekinitvijo odpeljati proti bolnici, obotavlja, vozi čimbolj počasi, pač zavlačuje vožnjo kakork li more. Tako se mu posreči, da je • b pol 10. še vedno v Šiški in blizu svojega dom?i. Isti čitatelj ugotavlja, da je podobno postopanje ugotovil v nedeljo, tik pred 16. uro. 20 minut je zaman čakal na voz. nato pa so vozili po dva ali trije skupaj. Ker take samovoljnost] nedvomno niso v kori-t vramvajskega prometa, na drugi strani pa je treba upoštevati tudi, da je tramvajsko osebje zaposleno od zgodnjega jutra do poznega večera, bi b o treba najti kak izhod, ki bi zadovoljil tako potnike, kakor uslužbenstvo.
F©T©SKAFI
SPOROČAJO CENJENEMU
OBČINSTVU!
Zaradi omejitve uporabe električnega toka fotografiramo samo ob sledečih urah:
Dopoldne od 7.—10. ure; popoldne od 13.—16. ure.
Za nadaljnjo naklonjenost se priporočajo
FOTO STUDIO: GRAf>, Miklošičeva c. 20: KOLYNSKI, Ulica 3. maja 5; »JUSTI«, Dunajska c. 6; M ANGINI. Tržaška cesta-Vič, POGAČNIK, Ulica 3. maja 3; POTRČ, Šfšcnburgova ulica; ŠMUC, Palača »Siavija«.
u— Namesto cvetja na grob pokojnega gosp. iiegai5y Vladimirja da.uje rodbina Otahal-Schumi 200 iir za Društ.o siepin.
u— Lep« darilo! Dumas Trije Mušketirje v dveh knjigah, ve.iano 200 Ur. Novšak, Globoko jezero roman velike ljubezni, vezan; 120 lir. Dobi se v vseh knjigarnah, založba knjigarne Ar.t. Turk nasl., Ljubljana, Pražekova 12.
u— Bobšč Slovenska slovnica s pravopisom ed:na za ljudske šole in edina od oblasti odobrena služi tudi ^a meščanske šole in za dom. Založba Kleinmayr & Bam-berg, Miklošičeva cesta 16.
u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, koristno vsakemur selaj in v bodoče v zasebnem in javnem poklicu. — Novi tečaji pričenjajo 1.. 2., 4. in 5. decembra. — Učne ure dogovorno po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. — Piospekti: Trgovsko učilišče »Chiistofov učni zavod«. Domobranska 15.
u— FORMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dobite v lekar nah.
u— Kupujem kože divjih in domačih živali, lisice, dihurje, polhe itd. po najvišji ceni. Kožuhovina Danilo Predalič, Ljubljana. Sv. Petra cesta 18. telefon 36-46.
			
DOBRA KNJIGA			
			BI
je pravkar izšla in prinaša izvirni roman Davorina Ravljena
MRTVI OGNJENIK
Davorin Ravljen, zna.n tudi po svojem novinarskem delovanju, je spisal doslej povest :zza svetovne vojne »črna vojna«, dalje povest o izseljencih »Tulipan«, no-velistično zbirko. »Zgodbe brez groze« in več drugih knjig.
Njegova najnovejša povest »Mrtvi ognjenika se dogaja večidel v slovenskem planinskem kraju, kjer še žive taki »planinski kralji«, kakor je oče Artnik. Toda glavni junak Ravljenove povesti ni kmet, marveč akademski kipar Mirt, ki se vrne v svoj domači kraj in se za nekaj časa nastani na planini pri Artniku, kjer se razvije ljubka ljubezenska idila z njegovo hčerko Lenko, eno najboljše orisanih deklet v slovenski kmečki povesti zadnjega časa. Lenlcna ljubezen in razmerje mladega umetnika z ljubljansko operno pev-.ko, kontrast med planinskim svetom in mestnim življenjem, »mrtvi ognjeuikir v naših obodnih krajih — vse to in še marsikaj drugega Ravljenovo povest učinkovito zapleta in razpleta. Poglavitni del zgodbe pa se razvija v planinah. Tu čutimo, kako tesno se je pisatelj približal kmečkemu človeku starega kova.
Z »Mrtvim ognjenikom« nudi »Dobra knjiga« svojim bralcem mikavno kmečko-meščansko povest iz nedavnega časa, saj se njeno dejanje končuje z za t1: >-n sedanje vojne.
*
Naročniki naj dvignejo novi roman v upravi naših listov v Narodni tiskarni, oni pa, ld se jim knjige dostavljajo na dom, dobe novo knjigo v prihodnjih dneh.
I Iz	«^3fa
Pomanjkanje kvasa. Naše g spocinje so zelo tarnaie radi ocananijikanja kvasa. Prejšnji mesec ga niso prejele niti na živilske izkaznice, ker se je pošiljka precej zakasnila in vskd tega .-e je kvas pokvaril. Obup pa nd trajal dolgo Kakor že naši predniki, ki so shajali brez k v o.« in ga sploh niso poznali, tako so se znašle gospodinje tudi v teh časih. Premožnejše in razvajenejše so sicer še kupovale kvas na črni boizi, ki pa je bil precej drag in večkrat tudi pokvarjen. Tega razkošje sa večina prebivalstva j ni mogia privoščili, zato so posegli po dro-žicah, ki so j>h mnogi sami naiedili doma iz mošta, sadnega ali vinskega, mad katerega so premešali koruzne ali pr sene moke. Iz te zmesi so naredili male hlebčke in jih posumili. Pred uporabo je treba te posušene hlebčke-drožice zdrooitj n ramočiti ter nato kruh zamesiti že zvečer ter testo čez noč hraniri na toplem. G ive kvasovke, ki so v vsakemu moštu, se pod d^; imi pogoj} množile tudi v tes'u. ki ga je ti a naslednje jutro polna ski. da. Naši nek pa so nato naredili ostalo ter spekli prav lepo vzhajane štruce in hlebce. Crnoborz janci s kvasom so se vračunaii. Cena kvasa ie znatno padla, ker ni več toliko povpraševanja zanj. Ljudje si pomagajo pač tako, kot so si pomagali v starih čt- h. Zal, da tega ni mogoče narediti tu z drugimi vrstami blaga, katerega tudi p imanjkuje. Potem bi črni borzi nri nas kmalu odiklen kaio.
Z GMeSJS&f*!
t Radojka UVrichova. Preu par dnevi je umrla v visoki starosti 89 leji gdč. Ra-dojka Ulliichova. najstarejša Kranjčanka. V mladih letih je slovela kot izvrstna pevka in je poučevala dolga leta mladino kranjskih meščanov v klavirju. S rdel ovala je pri prireditvah stare kranjske Ctalni-ce. ki je bila svoj čas središče kranjskega družabnega življenja. Do zr.dnjih tednov je bila duševno še izredno bistra in je de-klamdrala še celo vrsto pesmi. Zelo lepo se jo bodo pa spominjali številni bivši dijaki, ki so imeli pri njej izvrstno stanovanje in skrbno nadzorstvo. Zlaj počiva na kranjskem pokopal"'šču blizu velikega Prešerna. katerega vneta častilka je bila. Naj bo plemeniti Radojki domača zemlja miren počitek, kj ga je zaslužila po vsem delu in trpljenju!
Državni zavod za kmečke vzgojitelje v Celovcu. V ponedeljek so otvoriM v Celovcu prvi tečaj za izobrazbo vzgojiteljev kmečke mladine. Tečaj je bil otvorjen v navzočnosti Gauleiterja in državnega namestnika dr. Rainerja z nagovorom strokovnjaka dr. Kohlbacha in deželnega voditelja kmetov Hubra. Oba imenovana sta izrekla vsem činiteljem, ki so pripomogli Celovcu do nove institucije, prisrčno zahvalo. Novi zavod bo imel posebno na Koroškem, ki je pretežno kmečka dežela, lepo bodočnost s tem, da bo pospeševal med kmetskim prebivalstvom strokovno Izobrazbo.
Bclcfaricg
KOLEDAR Četrtek, 30. novembra: Andrej. , DANAŠNJE PUIKEDIIVU
Kino Matica: Serenada. Kino Sloga: Crm taiar Kino Union: Majhna dekleta, velike skrbi.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mir. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 91 Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Zatemnitev ©d 16.4© do 7.
Na Štajerskem so umrM naslednji rojaki: Marija Roma Pahičeva, katere telesne ostanke so upepelili 25. novembra v graškem krematoriju. Na bojišču so pa i li: desetnik Adolf Kranjšček. ki je našel smrt v vzhodnih Beskidih. Klanjšček zapušča očeta in mater, brata in dve sestri. Na estonskem bojišču je padel 14. septembra 1 podčastnik Julij Močnik. Močnik zapušča cčeta in mater, brate, sestre iq druge sorodnike. V Gradcu je umrl ladijski tehnik pri nemški vojni mornarici Johan Sebast-nik iz Judenburga. Njegove ostanke so upepeliK v Gradcu.
V Gradcu je umrla, dne 20. novembra vdova po šolskem ravnatelju Marija Cuši-nova. Njeni telesni ostanki so bili upepeljeni v graškem krematoriju.
Iz Gorice
Jesenski obiski v Gorici. Nekoč je bilo v Gorici jeseni bolj živahno. Ob tem času so prihajali v Gorico tudi Tolminci, Pod-krnčani, Bovčani, Trentarji, prihajaj so celo Rezijani in vsi drugi Goričani. Kdor ni imel vina ali sadja, je pripeljal živino. Kdor celo te ni imel, je pripeljal drva. Tako je bilo v Gorici pred zimo nekoč. Danes vidimo le medke odseve tega. Vemo pa. da bo nekoč, in sicer v kratkem, zopet tako. (Goriški list.)
Prometna nesreča na Ločniškem trgu. Motorno kolo je zavozilo v poljski voz 59 letnega kmetovalca Valentina Koklina iz Ločnika. Koklin je obležal z občutnimi poškodbami na obeh ramah in po vsem telesu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
pohajačem in Mirtom. ki je ljubil planinski svet in videl v zakoreninjenosti in v ljubezni do Lenke srečno oporo svoje umetnosti, ta konflikt je se:(al globlje in prinesel katastrofalen konec. Toda medtem Lenka že čuti, da v nji »veliki vojni navkljub brsti cvet novega rodu«.
Ravljenova povest je zagrabljiva ne le po svoji vsebini, marveč tudi stilistično ln jezikovno. Pisatelj je z njo pokazal, da se je razvil k novemu višku svoje pripovedne proze in nam da] lepo in toplo knjigo, ki je med 26 zvezkov Dobre knjige spet zanesla zdravi in osvežujoči dih domače slovenje zemlje.
Mitološko ozzrfje
FiDŽgarjevili pravljic
"L
Štiri pravljice, iz naroda, napisane od mojstra besede F. S. Finžgarja, a že takrat, ko jih je kot študent »poslušal v kočah pri ovčarjih in črednikih«, samo štiri in nič več, kaj more to biti posebnega? Mnogo, namreč vzorec, kako in kaj je treba zapisovati. Ni tfolgo tega, odkar neld pisec ni mogel razumeti, kako je mogoče lepo in vendar brez svojega sloga napisati narodno pravljico; naj bere Makalonco! Pravljice imajo že svoj slog in ta je važen. Finžgar je danes, po 50 letih, gotovo videl marsikaj, kar bi rad drugače zapisal, popravil, izpustil, toda — kakor je takrat zapisal, tako je danes — prepisal! Tako je tudi edino pravilno, ker smo danes od tega pravljičnega sveta zelo, zelo daleč. Zato brani do razumevanja često že sama moderna zunanja oblika, medtem ko nam preprosta konservativna dikcija odpira pot v potek pravljic«. Finžgarieva zbirka Maka-lonca je napisana s finim čutom, do kam sme leporečje in kje mu ni mesta. Navadno pravimo objektivno napisani narodni pravljici, da je »pristna«, mislimo pa s tem, da je zapovalec ni pokvaril s svojim izrazjem. Torej je predpogoj za razumenje
naše tradicionalne literature, da je zapisana tako, kakor živi v ustnem izročilu.
Pristna tradicija je torej nekaj drugega nego »pristna« pravljica. Kaj pa je v tem smislu »pristno«? Pristno ni neizpremenje-no, pač pa nepokvarjeno. Pravljica ne ostane skozi stoletja vedno enaka; izpre-minjati se mora pa tako, da je v novi redakciji še prikupnejša, zanimivejša, jasnejša, bogatejša na obliki in vsebini, toda izpremeniti jo je moral samo človek, ki jo je prav razumel, da jo je naredil — ra-zurnljivejšo. Vsaka pravljica ima svojo tendenco od začetka in če je ta ostala usta do konca, je pravljica pristna, sicer je izkvar-jena. Finžgarjeve so v tem smislu vse štiri pristne, četudi izpremenjene, da, celo sestavljene, kakor jih ie nekdo izpreinenil, ki jih je dobro razumel. Ta izpreminjevalec, pravljičar je pravljico slišal in jo v sebi predelal, razširil, olepšal itd. in ta človek ni bil vedno »ovčar ali črednik«, ne, bil je celo izobražen človek, ki jo je za ovčarja, od katerega, si jo je izposodil — olikal. Narodna poezija je polna takih vplivov in najkrasnejše narodne pesmi se nam pokažejo ob znanstveni analizi, da jih je olikal več ali manj izobražen človek. Grafenauer je dokazal v svojem delu »Lepa Vida«, da je mitologija te krasne pesmi »krščanska«. V resnici je ta mitologija postala krščanska. N. pr.: ker hoče Vida ostati poštensi, skoči v morje in utone. Toda — tako so skakale v morje že grške boginje in slovenska Deva, ker so raje šle v smrt kakor bi »izgubile svojo nedolžnost«. Te čednosti in poguma ni dalo ženi krščanstvo: imela jo je že poganka in divjakinja. Kristjlm je samo pspravil »Lepo Vido«.
Drugi primer: Lujo Vojnovič trdi, da je bila narodna pesem »Smrt majke Jugovi-ča« redigirana v kakem samostanu in da je idejo za prstan na odsekani roki Damjanovi dal zastavonoša zadnjega gotskega kralja v Italiji, ki ni izpustil zastave, dokler mu niso sovražniki odsekali roke. Na
tej roki so opazili zlato narokvico (»Novo doba«, Vel. noč 1935). — A motiv je .starejši, prastar: vran, ki nosi prstan, je lunarni motiv, ki ga srečamo tudi v — Ma-kalonci. Izobražen človek jc »p<>nravil« staro pesem, a duh njen je ostal isti.
Prstan na desnici je važen spoznavalni znak na odsečeni junakovi roki. Roko ali sam prstan prenašajo v narodni poeziji ga-vrani ali orli. Ta motiv poznajo tudi Bolgari, ne samo Srbi (Priloži proučavanju nar. poezije, 1937/1, str. 10). V Makalonci je prstan tako važen Petrusu, ker mu ga je dala mati kot popotniku in »petemu sinu«. Tak prstan nosi tudi Desetnica, da bi jo kdaj po njem vsaj po smrti spoznali, že zaradi tega prstana je »Makalonca« prelepa in tipična lunarna pravljica, »živel je kralj, ki je imel petero sinov«. Lunarno število 5, se zdi, da je bilo prav pri Slovanih v časti. Imeli smo peterodnevni »teden« (30:6 = 5), kar dokazujeta sreda in petek. Petrus je kot peti sin končno uvidel, da mora po svetu. Istega Izvora sta »Deseti brat« in »Desetnica«. Kresniki, lunarni junaki, so Deseti bratje, kakor pravi narodno izročilo. Tako gre po svetu tudi lunarni Kurent in slufei pri mojstrih kot kovač. Tudi naš »peti brat« služi najprej »pri kovaču-umazancu«, potem kot tesar in končno kot vojščak. Kot takemu se mu primeri, da se mora biti z »vitezom od zvezd« (= s temnim mescem). Seveda ga tudi premaga in tako vname v ljubezni lepo cesarično — Makalonco. Sledi ugrabitev cesarične (Kresnlk ugrabi hčer -kačjega kralja). Odslej je tudi njena usoda podana po istem lunarnem vzorcu. Beg iz temnega gradu pomeni prvi krajec, ki mu sledi ščip: svetli lunarni bitji kot eno samo bežita po nebu. A nesreča jima je za petami, ker kaj kmalu se pojavi črn srp — »orel«, ld ukrade Petrusov »prstan«, ki mu ga je dala mati na pot (kakor mati Desetnici). Toda orel je izgubil prstan — padel mu Je v morje, kjer ga je požrla »riba«. To je »pa-
dec« zadnjega svetlega srpa »prstana« v morje! »Legenda« o svetem Ožbaldu je tudi porabila motiv prstana, toda »vran«, ki ga je izgubil iz kljuna, ga tam tik nad morsko gladino snet ujame, kar mitološko ni popolnoma v redu in mlajše od naše pravljice (glej Kotnika: »Slovenske starosvet-nosti, str. 79). Petrus, ki zasleduje »orla«, ujame seveda »ribo« in najde v njej svoj prstan. Med »orlom« in »ribo« je mlaj: Petrus tava obunan po skalnatem otoku, misli na izgubljeni prstan in na Makalonco, ki medtem doživlja isto žalostno fazo pojemajoče lune: vse kar ima prodaja (Kurent n. pr. razdaja), iščoč svojega Petrusa, in nujno konča v službi (mlaj!) svoje bodoče tašče. Pred mlajem se pa tudi Petrusu ne more dobro goditi. Kraljevi vojščaki ga ujamejo kot »potepuha« in »ogleduha« ln ga vržejo v ječo: mlaj! Sledi pa zopet zmaga nad sovragom in svidenje z Makalonco na domačem dvoru! ščip!
Mogoče da bo komu tuje zvenelo ime Petrus in bo mislil na tuje vplive, a Maka-lonca razblini take pomisleke. Petrus in Volbenk gresta najbrže na račun kakega študenta, kakor imamo polno tujih imen v nemških pravljicah, zapisanih pred Grim-mom (»Deutsche Marchen vor Grimm« od Wesselskega, 1942) in po njem. Za Makalonco pa bi stavil, da je domača, in če sem zadel, je Makalonca slovanska boginja — Mokoš, prav za prav slovenska Mokoška. Koren je eden in isti: mok — »mokro«. Božanstvo mesca je prvotno tudi božanstvo zemlje; najlepši primer je egipčanski Keb. V naši mitologiji je to kresni k, na severu Veles, lunarni bog zemlje in gospod njene rodovitnosti. Pri nas Slovanih je mesec moško bitje in lunarne boginje »o brez dvoma poznejša predstava. Tako Lada »bela, labodi ca« in Morana »črna«. Obe sta boginji zemlje kakor Veles. Mokoš je torej vlažna zemlja, oziroma vlažna, mokrino dajajoča svetla luna. In to je vendar svetla — Makalonca.	A. M.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek. 30. novembra ob 16.30: Marija
Stuart. Red Četrtek. Petek, 1. decembra: Zaprto Sobota. 2. decembra ob 16.30: September. Red Č.
*
P. n. gledališkim abonentom m drugim obiskovalcem sporoča Uprava Državnih gledališč, da Gledališki list preneha izhajati. Obenem sporoča, da bodo za posamezne abonentske predstave za vsako premi-ero še nadalje izhajali v zvezi z letakom članki ki se bodo bavili z oznaleno predstavo.
Friedrich Schi!'er; »^"arija stuait«. Tragedija v petih dejanjih (sedmih siikah). S porabo Cegnarjevega pievoda poslovenil O. Zupančič. Režiser: C. Debevec.
OPUSA
i Četrtek. 30. novembra ob 16 30 Clivia. Izven. Cene od 60 iir navzdol Petek, 1. decembra: Zaprto. Sobota, 2. decen.bra ob 16.30: J"nuH. Izven. Cene od 60 lir navzdo . *
N. Dostal; »Clivia«. O ereia v treh dejanjih. Napisal C. Ambcrg. Prcvel: Fr. M-l-činski. Dirigent: S. Hubud. — Režiser: E. Frelih. — Solo plešeta J a pljuva in Pogačar.
jddainiška sknnina jadransko Prircsrje
RADIO LJUBLJANA
Četrtek, 30. novembra 7,00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.00: Jutranji koncert. Vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: poročila v nemščini. 12.00—12.30: Napoved sporeda, nato opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročilo v. nemščini. Poročilo o položaju in poročila v slovenščini 12.45—14.00: Salonski orkester vodi A. Dermelj. 14.00—14.15: Poročila v nemščini 14.15—15.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do treh — šare meh. 15.00—17.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba). 17.00—17.15: Poročila v nemšč. in slovenščini 17.15—18.00: Spomini. 18.00—18.45: Valčkov sen. -18.45—19.00: »Narodopisno predavanje« Dr. Sergij Vilfan: Ljudske kazni. 19.00—19.30: »Trio Trnovo«. 19.30— 19.45: Poročila v slovenščini 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15 Poročila v nemščini. 20.15—21.00: pri kaminu — sodelujejo: Trude Kellner-recitacije, flavtist Slavko Korošec, violinist Miran Viher, pianist Marijan Lipovšek in če-list Adolf Zupane. 21.00—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: I. dejanje iz opere »Seviljski brivec«. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba).
ŠPORT
N$g®me$ v smSeip
Dve tekmi na igrišču Ljubljane
Kakor nas obveščajo iz medklubsikega turnirskega odbora, bosta v nedeljo 3. dec. t. i. odigrani v tem domačem tekmovanju naslednji dve tekmi:
ob 13.45: Mladika—Vič (9 in pol minute zadnjič preostale odločilne tekme, ki se je tedaj končala z 1:0 za Mladiko) in
ob 14.45: Ljubljana—Iztok. (Pred 14 dnevi je bilo skrajšano srečanje istih moštev odigrano kot prijateljska tekma, ki jo je Ljubljana z 2:0 odločila zase.)
Obe tekmi bosta ob vsakem vremenu na igrišču Ljubljane.
Zapoznel! odmev
V znamenju splošnih zamud, ki so spremljale športni spored minule nedelje, se je zakasnila tudi objava kratkega dodatnega odmeva, v katerem želimo ugotoviti samo naslednje:
1.	da je višja sila v nedeljo tako občutno vpliv&la na razvoj dogodkov na nogometnem igrišču, da so se posledice poznale prav do zadnjega, najprej med prireditelji, ki so »zaplavali« glede zaključnega dela organizacije, dalje med gledalci, od katerih so le najbolj vztrajni prišli v ce oti na račun in slednjič tudi igralci, ki se jim je ves čas igre poznalo, da nekam hitijo in bežijo, pri Jem pa ne posvečajo premišljenemu delu na igrišču potrebne pozornosti;
2.	da je kvarno učinkovalo na tehnično stran igre tudi mokro in hladno vieme, ki je predvsem razmehčalo igrišče, tako da na njem pri vsej dobri volji, kolikor sta jo obe enajstorici še imeli, ni bilo mogoče razviti niti one kolikor toliko zanesljive igre, ki smo jo sicer vajeni videti med našimi nogometaši;
3.	da je bil nedeljski neodločeni izšd p* obojestransko povprečni igri samo polovičen uspeh za Ljubljano — domačini bi bili že do odmora zaslužili dva ali tri zgo-ditke v dobro — tako da se je celovška reprezentanca to pot precej srečno in tudi častno rešila pretečega poraza;
4.	da tudi sodnik te tekme ni bil brez »krivde« in je tu in tam tudi »pohitel« z odločitvami, ki so se deloma že takoj, de-iOma pa še pozneje izkazale kot nepravilne.
Nogometna tekma tako v splošnem imenovanih reprezentanc Celovca in Ljubljane je zapustila med^ejši vtis od vseh dosedanjih srečanj te vrste in pokazala, da velja tudi v športu znanj pregovor, da naglica pač nikjer ni prida.
SD Iztok sporoča vsem aktivnim članom in odbornikom, da bo drevi ob 18.30 zelo važen klubski sestanek v gostilni Lovšin. Sestanek je strogo obvezen. Bodite točni! Odbor.
»JOTBOc jE. 275
=w=
i' 'H ~.....
vm.
Biološko zatiranje
zajedalcev na vrtninah
Ne pozabite na ptice pevke,
boju proti vsakovrstnim škodljivcem
Te dni smo dobili v roke novo knjižico inž. Franca Janežiča: »Bolezni in zajedalci na vrtninah«. O njej smo poročali že v torkovi kulturni rubriki. Knjižico eo naši nepokl eni vrtnarji že dolgo pogrešal, in nedvomno jo bodo kmalu pokupili. Prvo izdajo je oskrbela Kmetijska zbornica v Ljubljani. Kako poučna so piščeva izvajanja, nam kaže že naslednje poglavje o boloskem zatiranju zajedalcev na vrtninah. ki ga posnemamo iz navedene knjige:
Narava je že tako ustvarjena, da posamezne vrste živih bitij žive na račun drugih vrst. V živalskem svetu slabotnejša ln okor-nejaa vrsta neizprosno pade kot plen močnejše ali spretnejše vrste Mnoge rasti ne služijo živalim in živalicam, ki se hranijo z rastlinsko hrano. Včasih pa tudi rastl ne žive od živali, namreč, ko bolezenske bakterje in glive uničujejo živali in pr; mesojedih rastlinah. Šte-vlni so primeri, ko majhne glivice in bakterije ugc»nab'jaio sebi za hrano na vrtu negovane rastline in s tem vrtninarju povzročajo mnogo Škode.
Z druge strani pa vrtninarju boj. zlasti med živalskimi vrstam:, le ne redko koristi. To je tedaj, kadar njihovi naravni sovražnici napadajo in uničujejo zajedalce vrtnin. Ti naravni sovražniki vrtnih zajedalcev so vrtninarju veliki dobrotniki, ker mu pomagajo pri zatiranju zajedavcev. Tak nač n zatiranja zaje-dbvcev s. pomočjo živih bitij imenujemo biološko zatiranje zajedavcev. Vrtni nar mora poznati koristne ž vali na vrtu, biti jim mora naklonjen in jim pomagati, če so v sili, ali vsaj pustiti, da se lahko v mini na vrtu razmnožujejo.
Med sesalci
mame nekaj zvestih zaveznikov pri zatiranju vrtn h zajedavcev. Krt; zaslužijo našo naklonjenost, četudi so včasih nadležni, ker riiejo pod mladimi rastlinami; razen deževnikov, ki so jim glavna hrana, žre ogrce, strune, gnsen ce sovk. ličinke zeljnih komarjev in vrtnih dlakavih mušic, stonoge, pa tudi mravlje in nj hove ličinke.
Se koristnejše so rovke, ker ne podri-jejo rastlin, niti ne rnvčijo toliko deževnikov. Razen škodljiv h žuželk žro v sili še majhne miške. Od poljskih in hišnih miši se rovke ločijo po dolgom, kljunu podobnem gobčku, po dolgih nogah m po majhn;h okrogi h očeh.
45° C. Par snic s svojimi mladiči požre letno do 150 kg raznih žuželk. Najzaslužnejše so tiste ptice, ki ostanejo pri nas tudi čez zimo in iščejo zajedalce v njihov h skritih in težko pristopnih zimskih zavetiščih. Zaradi vel kih uskig, ki nam jih ptice izkazujejo, jih prvab-ljajmo na vrtove. Pomagajmo jim pri postavljanju gnezd in s hrano pozimi! Zlast. v mestu jim moramo pomagati, kjer je malo pri-

Malo krmišče za ptice
Ježi stikajo za mramorji, kobilicami, ogre:, mi3kam:, včasih tudi za ptički. Netopirji v mraku za'ezujejo razne nočne metulje in hrošče. V slast jim gredo tudi dlakave gosenice, ki jih več na ptičev ne mara Ne izganjajmo jih torej iz skrivališč, kjer živijo čez dan! Nasprotno, za skrvališča jim postavljajmo pod streho in na drugih primernih mestih visoke, ozke zaboje brez dna in z letvicami od znotraj. V Severni Amerki jim postavljajo posebne stolpe, kamor jih privabijo, da jih izkoristijo pri un čevanju mušic.
Med plazilci so kuščarice, kj na vrtu vneto zalezujejo kapusove be'ine. polže, kob lice in še razne škodljive žuželke. Med krkoni so ž a b e m krastače koristne, ker razen gosenic stonog, mravelj in kočičev uničujejo zlasti polže. Čeprav n so prikupljive zunanjosti, jih zaradi njihove koristnosti trpimo na vrtu.
Najbolj znane koristne živali na vrtu pa so ptice pevke ki požro vsak dan, pozimi in poleti, na tisoče škodljivih žuželk So zelo požrešne in to tembolj, čim manjše so, ker so zelo živahne in ker je njihova telesna toplota visoka 40 do
Krmilni zvonček za sinice
mernih duplin za gnezdenje. Že jeseni j m postavimo gnezdišča ali valilnice, ki naj bodo cm bolj podobne naravn m drevesnim duplinam. Postavimo jih na vrtu vsaj 3 m visoko z odprtino proti" vzhodu in tako. da mačke ne morejo do njih Pozim: pa ptice krmimo. V začetku zime postavimo krmilnice, ki jih v času mraza, snežnih vharjev, poledice in ivja pridno zalagamo s semenjem, ki vsebuje maščobe. Primemo je seme konoplje, sončnic, maka. kumar, bučnic prosa in raznega plevela. Še bolje, če jim pripravimo pogačo z stopljenega loja in semenja, ko oboje zme-šamo v razmerju 2:3. Oh;ajcno pogačo postavimo v koščkih ali celo v krmilnico. Drobcev kruha in odpakov iz kuh nje ptčkam ne nastavljajmo, če jih takoj ne pojedo. keT ee naglo pokvarijo in ptički od njih zbolijo! Streha krmiince naj bo n zka. da veter ne zanaša vanjo dežja in snega. Najboljše so take krmilne naprave, katerih ne morejo izkoriščati vrabci in ki so postavljene tako, da pt c ne morejo zavratno nanadati mačke.
Tudi od domače .perutnine imamo lahko velike koristi, če jo smistimo na grede, zlasti pri prekopavanju.. Takrat nam uniči nešteto škodi j ve golazni Mnoge koristne živa. lice. ki uničujejo mrčes, najdemo
med žuželkami Med hrošči so mesojedi b r z c i ze!o gibčni ponočni roparji; posprav jo sila škodljivih polžev, gosenic in !ič:nk. k žive v zemlji. Pri zatiranju livtn h uši lahko postanejo p o 1 o n i c e velike važnosti. Nad 2000 vrst polonic se hrani z listnim: ušmi in kaparii Od vseh sta dvo- in sedmero pikčasta poleniea najbolj znani. Njihove g bene. nič kaj prikupne. temnosive ličinke s svojo p ož resnostjo daleč prekašajo hroščke. Dnevno požre vsaka do 50 uši, dočim jih hrošček pospravi povprečno 10. Julija 1942 sem opazoval na nek: krompirjevi njivi v Ljubljani kako so številne polonice (bilo jih je na posameznh grmušljih celo do 25) v treh tednih docela uničile listne uši ki se jih je kar trlo na 1 etju (samo na 100 listih, nabranih enakomerno po vsej njivi. jih je bilo 8. jul ja 4187) A čeprav ^polonice tako pridno zat:ra o listne uši, je pa le nesreča v tem, da se uši že maja in jun ia močno razmnožijo in v tem času napravijo veliko škodo, dočim so rožrešne !'č;nke polonic razv jajo komaj julija. Rjizutpp se, da tako dolgo ne moremo n-uetiti uši nri nvru m moramo napr.dene rastline reriti le > rravo-časivm škropljenjem.
Izmed dvokrilcev
(katerm prištevamo muhe in muOice). pa moramo omeniti trepeta v kc (syrphidae) in goseničarke (tach na). ki tudi vneto uničujejo zajedilce. Trcpetavke so lepe. čmo in rumeno obročkaste muhe, k: brenčijo v zraku nekaj časa na istem mestu, nakar se kot puščica nago spuste na r?etlino in odlo. žijo jajčka med ušjo zalego Izlegle rumene al: zelene, breznoge ličinke izsesavajo uš' in so poleg polonic njihove najmarljivejš? uniče-valke. Močno d! kave muhe goseničarke odlagajo svo a jajčka na gosenice in iz jajčk izlegle Iič nke se zarijejo vanje, da jih izsesajo.
Med hjihm (k njfcn ose, mravlje), so najesdnikl Ochneumo-na) zajedavci raznih škodljivih gosenic. Kakor goseničarke tako
tod! najezdnikf
odlagajo jajčka z dolgim leglom na ali pa ▼
gosenice, v ličinke (di na jajca priljubljenega jim zajedavca. Iz jajčk izlegle ličinke se zarijejo v zajeda vca ter živijo v njem, medtem ko ga izsesavajo. Najob čajnejši naiezdnik je k a p u s n i goseničar (spanteles glome-ratus). Neredko lahko opazujemo, kako drobne svetlczelene ličinke kapuanega goseničarja zapuščajo odmira ločo gosen:co ali bubo kapu-sovega belina. V njhovi b'ižini tudi lahko opazimo rumene, jajčkom podobne bube na kupčku. Ne zamenjajmo jih z jajčki škodljivca!
Med osami je še mnogo takih, ki uspešno uničujejo vrtne za:edavce. Peskovna n. nr. grebe v zemlji rove in vanje polaga jajčka Vsakemu jajčku priloži veliko gladko gosenico. A, da ne bi gosenica segnila. je ne umori, temveč ji zabode v trebušino želo>n jo na ta nač:n ohromi, dokler je ne prične izlegla os;na lič;nka :zsesavati.
Med mrežoltiflci
to tenčičarice (chrvsopidae) hudi sovražil ki listnih uši. To so zelene ali rumenkaste žuželke s štirimi velikimi mrežastožila-stimi krili. Pozno jesen m pozimi jih na:demo na podstrešjih in v drugih skrivnih prostorih v velikih množnah. Svoja. majhna bela jajčka odlagajo na dolge, kot las tanke peclje, ki stoje drug cb drugem na listju ali lubju v bližini ušje zalege. Njihove ličinke "maio dolge sesalne klešče, s katerimi izsesavajo uši. Močno kcclna^e 1'č'nke so često pokrite s suhimi kožicami izsesmih uši, ki jm dajejo čuden videz: zaradi tega jih nepoučen vrtnina r ima za kakega ostudnega škodljivca, ne pa za svojega prijatelja Tenčičarice same tudi izsesavajo uši. a ne tako požrešno kakor nj:-ho>ve ličinke
Sc bi lahko navedli primere, v katerih so koristne žužeke zelo očitno pomagale zatirati vrtn« zajcdavce A le v treh primerih pri sadnih zajedsveli se jc bio!o4co zatiranje popolnoma obneslo Pri ostalih štev lnih zajeda v-cih pa se le ne moremo zanesti na samo biološko zatiran je. zlacti ne v naših že hladneiših vremenskih razmerah kier se koristne žuželke prepočasi: množilo Zato moramo biti vedno na straž' in zajedavce uničiti
s kemijskimi pripravki
brž ko vid mo. di iim n jihovi naravni sovražnici ne more:o biti kos.
Biolc^co zf tiran ie je več a'i manj ufr>e=no nri zajedavci h Prot' glivičnim in bakterijskim boleznim na ie brez vsakega praktičnega pomena. Za borbo, nroti njim st poleg pravilne nege in vzgajan ;a r.rV>omih sort uspešni le kemjsk; nripravki. s katerimi napadene rast-line obde'amo.
Za pridobitev časa
»ta psrl žarometih
»Kiirntner Zeitung« poroča:
Zadnjih nekaj tednov je pomenilo tudi za marsikatero dekle v Nemčiji pomembno spremembo. Iz svejih poklicov in svojega življenjskega ckolja so bile pozvane v državno delovno službo in mnogo jih ie bilo dodeljenih žarometnim oddelkom. Tako je bila z njihovo vključitvijo v državno delovno službo prenešsna nova nujna vojna naloga na žensko mladino.
število deklet pri žarometnih baterijah se je v teku totalne vojne povečalo, tako "da je bilo sproščenih precej moških za službo na fronti. Sedaj opravljajo dekleta pri žarometih tudi že vse delo, ki je bilo doslej pridržano moškim. Pri tem jc vodstvo delovne službe dodelijo žarometnih oddelkom predvsem dekleta, ki so svojo de'ovno službeno dolžnost že opravile in se dobro izkazale v disciplinirarem skupnostnem življenju in so pokazale čut odgovornosti tudi pri delu, kakršno jim je bilo sedaj naloženo pri žarometih. Slej ko prej ostanejo ta dekleta pripadnice državne delovne službe in se ravnajo še nadalje po njenem delovnem redu. V velikih taboriščih jih pripravljajo na novo službo ter jih opremijo z vsem potrebnim. Nato morajo dovršiti posebne tečaje, ki trajajo po 4 tedne, da se dodobra izvežbajo v ravnanju z žarometi.
Vsaki postojanki je dodeljeno povprečno po 10 deklet, ki imajo svojo poveljnico. Poseben žarometni .poveljnik opravlja nadzorno službo. Dnevno se vadijo po več ur v ravnanju z orožjem, v taktičnem usmerjanju žarkov in osvetljevanju. Vsakemu dekletu je dodeljena posebna funkcija pri orodju. Pivo obrača žaromet, drugo opravlja telefonsko službo, tretje oskrbuje svetlobne naprave. Prosti čas je za zabavo, šport ali higieno. Vsak mesec so po tri dni popolnoma proste, ob nedeljah se jim služba kolikor mogoče omeji. Poskrbljeno je tudi za njih zdravje. Zanimivo pa je stališče, ki se zavzema, da-li je taka služba primerna za ženske. Gotovo jim pritiče drugačno delo. List. naglaša, da sedaj ne gre za to. Njihova služba na takih mestih je potrebna in naravnost veselje je videti, s kakšno požrtvovalnostjo dekleta nadomeščajo moške.
Ko ao angteftkl oklepniki na svojem bliskovitem sunku preko Bruslja na sever dne 6. septembra vdrli ▼ Anvers in pustili ob strani slabotne nemške sile, se je zdelo, da je sovražniku (padla v roke postojanka izrednega pomena. Anvers, drugo največje pristanišče v Evropi, čigar luške naprave so bile popolnoma ohranjene in skoraj nič poškodovane — to je bila velika šansa za Eisenhowerjevo jesensko ofenzivo.
Toda tud! to pot je bil napravljen račun brez krčmarja. Nemška armada iz severne Francije, katero so v Londonu proglasili že za uničeno, je
ustavila prodirajočega sovražnika
ob šeldL To je bila tista armada, ki je dokazala svojo trdnost in odpornost že v Ca-laisu, Boulogneu in Dunkerqueu, tista armada, ki je nemški obramb! omogočila pridobitev časa ter je zaradi svoje požrtvovalnosti seveda imela tudi izgube.
Iz razkropljenih čet so se osnovale nove divizije, sestavljene iz grenadirjev, padalskih lovcev in letalcev. V nekaj dnev ih je imelo nemško vojaško vodstvo v rokah nov instrument, ki ga je z improviziranimi akcijami uporabilo proti sovražniku, že v Anversa so Nemci nasprotniku
pred nosom zaprli vrata, skozi katera je hotel stopiti na nemško ozemlje. Ta gesta se je posrečila s peščico grenadirjev, protiletalskih topničarjev in pionirjev, ki so zgradili zaporo okoli Anversa.
Zgodile so se nemogoče stvari. Montgo-mervjeve divizije so bile v Anversu bloici-rane in niso mogle štiri tedne nikamor na-. prej. V začetku oktobra je nemški vojni dopisnik Kurt Mauch opazoval s topničar-ske postojanke v Mencemu cerkve in stolpe Anversa, ki je ležal pred nemškimi postojankami kakor na dlani. Nemci so morali tedaj
nničiti mostove in ceste, vodeče proti severu, z razstrelitvijo. V an-verško pristanišče je tedaj mogla uspešno streljati le nemška težka artiljerija.
Minil je cel mesec dni, preden je utegnil Montgomery razviti svojo ofenzivo za osvoboditev Anversa. S tem so Nemci pridobili dragoceni čas. Angleži so zastavili prvo kanadsko armado, ojačeno z angleškimi, ameriškimi in poljskimi divizijami. Naloga teh oddelkov je bila
predreti nemške zapore proti severu. Izven tega ni bilo videti nobene nadaljnje operativne nujnosti nasprotnika. Nemška vojska, ki so jo bili ha sovražni strani proglasili že za uničeno, pa se je prav tukaj postavila v bran, in sicer na črti Eindho-ven—Nimvvegen. Tako je nastopil Montgo-mery z 9 divizijami pehote, 3 oklopnimi divizijami in 6 samostojnimi oklopnimi brigadami ter seveda z množestvenimi bombniki in bojnimi letali proti zdesetkovani nemški vojski. Artilerijska premoč sovražnika je bila mestoma naravnost silovita. Na nekaterih odsekih, ki so segali v dolžino le po nekaj kilometrov, je bilo samo v eni noči izstreljenih
po 40.000 granat.
Tako so se začele borbe, ki so za tedne pritegnile v žarišče vojnih dogodkov predmostje pri Breskensu, morsko ožino na juž-
nem Bevelandu ter otok Walcheren. Slap batne nemški sile na zunanjih postojankah teh krajev so se obupno branile. Posebno težavna je bila njihova oskrba iz zaledja. Naposled so se Nemci ustavljali ob Leo-poldovem kanalu, na severu Bruggesa ter na stisnjenem prostoru zapadno od Bre-skensa. Nasprotnik je napadal s pravcato peklensko silovitostjo nakopičenih siL Na otoku VValcherenu, ki so ga v mirni dobi imenovali »vrt Nizozemske«, so se Angleži poslužili
zločinskih sredstev,
da so porušili nasipe. Samo s tem so omogočili izkrcanje lastnih sil. Z uničenjem nasipov je bil otok Walcheren za dobo 30 let izbrisan z zemljevida kulturnega ozemlja, kajti izkušnje učijo, da je treba najmanj 30 let, preden se zemlja iznebi usedlin slane morske vode.
Se cele tedne po začetku sovražne ofenzive so težke nemške baterije obstreljevale kraje južno od izliva šelde, ker so zapirale ladjam vhod v pristanišča. Tudi na izgubljenih postojankah so nemški vojaki odklanjali pozive k predaji.
šele čez dva meseca se je posrečilo Mont-gomeryju, da je potisnil bojišče proti severu. Toda tudi sedaj so se nemški
premiki izvršili korakoma in samo tako daleč, kolikor so vojskovodje sami določili. V tem času so pripravili novo zaporno postojanko ob Maasi ter na bregu Holandskega Diepa. To je bilo ob času, ko so še divjale borbe za južna ho-landska mesta Roosendaal, Breda, Tilburg in Hertogenbosch. Ves težki material se je Nemcem posrečilo spraviti čez mostove pri Moerdijku in s splavi preko Maase.
Nameravani prodor ni uspel, čeprav je nasprotnik v ta namen ogromno žrtvoval. Vse te žrtve so imele edini namen, da bi nasprotniki prodrli za pol ure avtomobilske vožnje daleč proti severu. Po treznih cenitvah so Angloameričani izgubili v teh bojih
15 do 20 tisoč mrtvih ter še več ranjenih. Čeprav so Nemci vodili obrambne boje, so ujeli v teku teh operacij poldrugi tisoč ujetnikov, med njimi enega generaia. Uplenili ali uničili so 883 oklepnikov, 247 oklepniških voz in oklep-niških avtomobilov s strojnicami, 125 letal, številne topove, jadrnice, izkrcevalne čolne in drugo.
V Kanadi je zaradi velikih krvnih Izgub kanadskih oddelkov prišlo do ministrske krize, ki je imelo za posledico
odstop vojnega ministra. Takšna je bilanca nad 2 meseca trajajočih obrambnih bojev na jugozapadnem Nizozemskem. Ofenziva je bila izredno krvava. Nasprotnik ni nikjer dosegel svojih operativnih ciljev, nemška vojska pa ne samo da ni bila razbita, temveč je preprečila, da ni bila fronta nikjer prebita. Nasprotno, nemški odpor se je ojačil. To pomeni, da bodo Nemci branili Nizozemsko z enakim junaštvom, kakor so branili postojanke na njenih mejah.
Anverško pristanišča pa je sedaj že več tednov pod ognjem »V 2«. S tem pa je zopet povedano, da je s pridobitvijo Anversa postavljeno v nevarnost vse, kar je nasprotnik pridobil na kilometrih.
Iz	imštnih nabiralnikov
Človek bi mislil, da so poštni nabiralniki najmanj tako stari kot pešta sama. Morda v nekdanjih ča*ih ni bilo zadostne prometne varnosti, morda so se bali.zlorab. Tako je veljalo še leta 1340. v nekem večjem nemškem mestu, da se smejo poštni nabiralniki uporabljati le za anonimno pošto. Glavni argument za odpor proti poštnim nabiralnikom je bila vsekakor pisemska tajnost. Ljudje so menili, da bodo poštarji pri pobiranju pošte iz na-biraln kov pisma prebirali. Zato so ponekod vdelali v poštne nabiralnike posebne zaboje iz lera. pločevine ali usnja, v katerih so se nabirala pisma in eo se lahko le zaprti jemali iz nabiralnika in odpravili na pošto. Šele mno^i pozneje, leta 1874. so pričeli uporabljati sedanje nab:ralne vrečo. Na poštnih nabiralnikih je posebna mehanika priprava, spričo katere pade vsa pošta iz nabiralnika, čim se ta odpre, v vrečo, ki se avtomatsko zspre.
Na Bavarskem in v sosednjih deželah so poštne nabiralnike uvedli sredi preteklega stoletja. Toda šele ko so se uvedSe tudi pisemske znamke, je njihovo število znatno narahlo. Prej je bilo treba pisma brez znamk oddajati neposredno na pošti. Poštne nabiralnike so barvali že od vsega početka, ponekod rumeno, drugod modro, sedaj večinomo rdeče. V Nemčiji je bilo leta 1873. le 30.065 poštnih nabiralnikov, 'leta 1039. pa 193.756. Številki kažeta, kako silno se je razvilo to prometno sredstvo. Izdelovali pa so poštne nabiralnike na vse mogoče načine. Sedaj imajo v glavnem obliko kock. Ponekod so vgrajeni v stene, zlasti na "poštah. Vgrajene poštne nabiral-
nike so imeli spočetka povsod v Franciji
in zapadni Nemčiji. Ponekod imajo tudi nabiralnike v obliki stebrov. Nabiralniki so bili spočetka izdelani iz lesa. pozneje iz pločevine. Na gosposke stavbe so konec preteklega ste Vetja pritrjevali nabiralnike, ki so imeli bogate okraske iz litega železa, da so izgledali hkrati kar kot cela majhna svetišča z Merkurjevimi in drugimi figurami. V današnjih časih je '--e to odpadlo. Pač pa imajo sedaj poštn m* iralniki vdelano posebno pripravo, k kaže ljudem, kdaj se vsakokrat pošta odnaša iz njih.
Po »Miinehener Neueste Nachrichten«.
Ada škerl:
Boječe je stopil mladi slavist Bojan v ambulanto javnega zaklonišča. Klopi, ki so stale ob obeh polkrožnih stenah, so bile že skoraj zasedene. Pri telefonu v sivem kotu je sedela neka črnolasa gospodična. Takoj mu je bila všeč.
Zajecljal je nekaj besedi v pozdrav, se nervozno podpisal na kontrolno polo in se vsedel na surovo obtesano klop.
Vse mu je bilo tako tuje. Ni vedel, kam bi pogledal, ne s kom bi začel razgovor. Večkrat se je v zadregi ozrl na levo roko, kjer je bil na rokavu pritrjen bel trak z rdečim križem, poleg katerega se je smejal okrogel ž:g pristojne oblasti.
Zapel je telefon. Prikupna črnolaska je dvignila slušalko.
»Halo! Kateri rajon, prosim?... Dvajset osobja in pet zdravnikov... Hvala lepa!«
Ko je položila slušalko na razprte vilice, je slučajno pogledala Bojana. Za hip so počivale njene modrosive oči na njegovem obrazu.
»Kako je lepa!« ga je spreletelo.
Rad bi se ji predstavil, da bi tako zvedel za njeno ime. Ni se upal.
»Alenka! Prideš malo sem ?« je zaklicala neka samarijanka v rjavem plašču.
Bojan je preletel z očmi vse prisotne, da bi spoznal brez predstavljanja vsaj gospo-
dično Alenko. Oblila ga je rdeči.ca. Vstala je črnolasa gospodična.
Alenka.
Ne, tega imena ne bo pozabil. Nikoli.
Alarm je trajal že polni dve uri. Mnogim je že pošteno zavijalo v želodcu. A Bojan je vroče želel, da bi bil alarm še najmanj tri ure.
Njegovo, le preveč egoistično željo, je takoj uničilo enolično tuljenje siren.
»škoda,« je vzdihnil.
Ko je šel mimo Alenke, se ji je globoko priklonil:
»Klanjam se, gospodična!«
Smehljaje mu je vrnila pozdrav.
Vsak drugi dan jo je videl v ambulanti. Z vsakim dnem mu je bila bolj simpatična. Dražja.
Ni se je upal ogovoriti. Odločil se -je, da ji napiše pisino. Belo pismo z majhnim srčkom v desnem kotu, kot nemim simbolom njegove mlade ljubezni.
Pisal ji je, da njegovo »ubogo, tisočkrat ranjeno srce bolestno zatrepeče, kadar jo uzrejo njegove otožne oči«. Tožil je. da »vzdiha njegova bolna duša in zaman krvavi v ranjeni samoti«. In še vse polno takih sentimentalno erotičnih izlivov srca.
Zasmilil se je samemu sebi. Prav ob solznih mešičkih so se že prikazale prve znanilke solznega dežja.
»Tristo pečenih kosmatih medvedovih šap!« je udaril po mizi in obliznil solzo, ki mu jo vendarle pripolzela do ust. »Ce
se me ne bo po tem pismu usmilila, potem, potem... Ah potem ji pač napišem drugo pismo. Saj sem vendar pisatelj!«
Pri naslednjem alarmu je pismo izročil Alenki. Vzela ga je.
Zvečer istega dne je jokajoče tuljenje siren zopet opozorilo ljudi na sovražna letala.
Bili so v ambulanti. Alenka je sedela kakor vedno na zaboju in zapisovala telefonska poročila ostalih zdravstvenih postaj.
Cez nekaj časa se je obrnila in pogledala Bojanu globoko v oči. Prav v srce je prodrl njen pogled. Hladen. Tuj. Rekla ni besede. Niti odzdravila mu ni, ko je rahlo sklonil glavo.
»Užalil sem jo,« so zadrhtele njegove ustnice. Pa še je kmalu opomogel cd razočaranja.
Zvečer je sedel k pisalni mizi. In pri prihodnjem alarmu je Alenka smeje Čitala.
»Velecenjena gospodična!
Vi ste vokativ mojega sedanjega časa, a bodite še predikat mojega malenkostnega subjekta. Množina čustev ml zveni v pre-sežniku velelno in vem, da bom samo z Vami srčno užival futur svojega življenja.
Moja Iskrena ljubezen se preko ognjevitosti Straussovih valčkov razliva v opojnost Beethovnovih sonat in se spaja z milino Schubertovih serenad v en sam mogočen akord nesmrtne melodije mojega srca.
Ko sem Vas videl v izložbi javnega zaklonišča, ml je srce poskočilo meter viso-
ko. Tako ste sladka kakor sladkor na črni borzi in Vaš topli smeh greje moje prsi kakor Pielogove majce. Naselite se v samoti mojega srca in povečajte skladišče moje ljubezni!	1 \
Obrnite se na svoje čuteče srce in usll-šite me!
VaS nesrečno srečni	Bojan.c
Teden dni ni bilo alarma. V nedeljo je vendarle zatulilo. Pošastno. Padajoče. Naraščajoče.
Bojan je skoraj tekel po ulicah. Na nekem vogalu bi se kmalu zaletel v neko gospodično.
»Pardon!«
»Prosim! Nič hudega!«
Zaprlo mu je sapo. Alenka.
»Hvala lepa za lepo pisemce! Zelo sem ga bila vesela.«
»Torej, gospodična Alenka, niste več hudi name?«
»Huda? Ne, saj sploh nisem bila. Ne maram cmeravosti in sentimentalnega jokanja. Posebno pri mladih ljudeh ne. In vi ste Se tako mlad,« ga je postrani pogledala.
»Več vam povem v ambulanti. Seveda, če me boste hoteli poslušati,« ga je poredno podražila.
»Gospodična.. .«
Bila sta v nmu Nežno Je prijel njeno roko in jo poljubil. Srečna sta se nasmehnila drug drugemu.
In zunaj so regljale sovražne strojnice.
Salclta prsd letalskimi
Petrolej, kj ste ga prejeli za rezervno razsvetljavo v zak^oniščn, nI dovoljeno opora b! jat i za privatno uporabo " Od časa do časa bodo policijski orrant vršili nadzor, če imate ftp dobljeno količino petroleja.
Držite se navodil službujočega organa! S tem, da si ga prevaril, ko te .ie napotil v zaklonišče, pa si mu za hrbtom	ni-
si škodoval njemu, pač pa se lahko zgodi, da sebi.
- Deponije požarnega peska v mestu niso Igrišča za otroke. Dolžnost vsakega je, da otroke, ki razmetavajo požarni pesek, opozori, da se to ne sme delati.
V	zaklonišču naj bo obnašanje posameznika Se bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to, da ne storiS svojemu bližnjemu ničesar, kar ne bi bilo povšeči Tebi samemu! Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče.
V	zaklonišču naj mlajši odstopijo sedeže starejšim, zdravi bolnikom in moški ženam, saj to je eno osnovnih pravil dobre vzgoje!
Ali veste, kako je ravnati ž ročno brizgal-ulco, gasilsko metlo in kako se gasi s peskom? Ce niste, skušajte dobiti zadevna navodila, izvežbajte se! Najboljši pripomočki nam nič ne koristijo, če jih ne znamo uporabljati.
križanke štev. sa
Vodoravno: 1. Krkonošl, 8. Pacifik, 14 amerist 15. orli, 16. rž 17. sr. 18 namen, 19. razlika 22. Alpe, 23. nicialke 25. ogon, 27 od. 28 V6dka. 29 P(eterlin) R(adivoj), 30. skoro. 32. ak. 34. Defoi. 35. pri. 36 Janes, 37. loka 39. F(riedrich) N(ietsche), 40. trajne, 41. ode. 42. ilo. 43 kr. 44. trava. 45. č;lim,
47.	zima, 49. efekt". 51. sami. 52. Enare, 54. ut. 55. Aca. 57. nekaj, 59. Metuzalem, 60. Anti, 61. obe.
Navpično: 1.' kanibalizem, 2 rman, 3. kemik, 4 otec, 5. N nive. 6. os. 7. stradon, 8 prle. 9. al;, 10. cikoriia. 11. fr. 12. Tžanka, 13. Sredozemlje. 15 ozka. 17 spored", 20. Alke. 21. Ag. 24. Joffre. '26. Osiječani, 29. pravica. 31. onoliko. 33. koline, 34 da, 35. prata. 38. komat, 40. tik. 44. tete. 46. ime,
48.	Aru, 50. ful, 53. e*., 56. an, 58. ab.
MALI OGLASI
(vdor (Me službo, plača s* rsaJto besedo <•	najmanjši znesek sa te oglase Je
■1» M*— Za ienltve in dopisovanja je plačati h vsako besedo L Z—, u vse droge oglase L lv— si besedo, vendar p* plačajo posredovale! L 1-50 sa besedo. Najmanjši iznos sa te oglas* je L UL—
Za vsak oglas Je treba plačati dri. roprov. takso L S-S6. sa dajanje naslova al) Šifre pa V 3.—
MLADA GOSPA
bi Sla pomagat v trgovi no, ev. bi pomagala pri gospodinjstvu. Samo k poštenim ljudem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nesrečna«
32044-1
TEHNIK
elektrotehnik. zmožen tudi strojniškega dela. dober tehn. risar, obvlada več jezikov. Išče pri m srne zaposlitve v tovarni ali podjetju. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod >Sltz«
32047-1
GOSPODIČNA
izučena v trgovini, išče primerne zaposlitve. Po nudbe na c«?!. o:!d. Jutra pod >Pridna n ?po-robna«.	32111-1
SLUŽKINJO
»li pridno dekle, za vsa hišna deia. išče boliš: družina. N?stop takoi. Naslov v oel. odd Jutra.
?1773-la
FANTA
aH delavca Za delo v skladišču išče za takoj večja tvrdka papirne stroke. Naslov v oglasnem odd Jutra
31921 la
MODISTKO
dobro, starejšo mo* ' sta'no. iščem. Prislov v ogl. odd. Jutra. 31951 1.
DELAVCA
Za kidanje snega po po trebi ter za mala vrtna dela v Linhartovi ulici, sprejmem. Drogeriji I. Kane. nebotičnik.
31984 la
POSTREŽNICO
B> nekaj ur ali celodnevno, «pre.imem. Sa-iendrova 6-H. 32019-la
HLAPCA k paru konj takoi sprej meni. Vprašati Domobranska c. 7. 32074-1a
POSTREŽNICO za čiščenje prostorov ln kurjenje sprejme ta kot Zallatska banka. Zglasi ti se od 10. do 11. ure 32115-1 a
'tr
16 LETNA DEKLICA
s razredi meščanske šoie išče mesto šiviljske vaienke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Modni salon«
32012-44
POPRAVIM
štedaniške odprt ne. da potrošite manj kurjave. Pišite na ogl. odd. Jutra pod »Se izolača«
32014-3
PREDICO
zi 1 ks; volne iščem takoi. Naslov v ogl. odd. Jutra.	32114-3
IGRAČE
kuhinjsko opravo, novo kompletno in gugalne-ga konja, prodam. Na-slov v ogl. odd Jutra.
32036 6
JEDILNI SERVIS za 6 oseb. nov. češki por celan. prodam. Ojled v Albanski ul" 10-H. za bežigrajsko gimnazijo).
31955-6
BLAGO
Za damski plašč, temno-modro. črno in rjav0 — ugodno prodam. Celovška c. 49-1.	31914 6
BLAGO za moško obleko ter za pumparice, ugodno pro-dam Celovška c. 4S-I.
31915 6
GLASOVIR
dobro ohranjen. » brez hibnem stanju. zelo ugodno prodam Mestni trg 311. od 9. do pol 12 m cd 2 do 3. ure.
.1 130 6
ETAMIN PREVLEKO
belo, z 'baldfihinom in svetiomedro sv !en0 pod logo. Za otroško košaro pro "lam. .Naslov v oglas, nem odd. Jutra.
32046-6
SVILO
Za damsko perilo, gami ture kombneže-hlaike ter nekaj posameznih kombinež. prodam. — Predvojno blago, primer no za darila. Naslov v ogl odd. Jutra.
32035-6
Iz Trsta
Tržaški prefekt je izdal odredbo o delu v obrtih v času alarmnega stanja, oziroma letalskih napadov. Odredba točno ureja delo ob tem času in stremi za tem, da ne b; bilo zaradi letalslžh alarmov izgubljenih prevež delovnih ur.
Pomožna akcija gospodarske policije. Vodje, podvodje in moštvo tržaške gospodarske policije so žrtvovali v nedeljo svoj prosti čas, da zbero večje množine žita, ogroženega zaradi bombnih napadov. To delo so opravili prostovoljno. Lotili so se ga že zarana, do večera so bile zaloge žita na varnem. S tem je dokazala gospodarska policija svojo pripravljenost, da zagotovi prebivalstvu Primorja prehrano. žito je spravljeno na krajih, ki so varni pred bombnimi zadetki.
Himen. Te dni so se poročili v Trstu: zasebnik Franc Santoro in uradnica Ana Lavrič; krojač Fortunat Vodopivec in gospodinja Katarina Kozlovič; namejčenec Silvo Rigoti in gospodinja Davorina Uršič; čuvaj Ugo Radmil in vratarica Katarina Sklavnik; godbenik Stanislav St einer in delavka Božidara Bozeglav.
Eksplozija v brivnici. V Telovadni ulici 5 se je v brivskem salonu ge. Rusjanove raz-letel kotel s cevmi, ki dovajajo toplo vodo. Eksploziji je sledila detonacija. Ves salon je v razbitinah, škoda je tudi v bližnjih prostorih.
Usodno kramljanje. Ljudje se radi obiskujejo in pri tem pokramljajo. Tudi neka gospa iz Akvedota je imela obisk. Zgovorna gosta sta jo zelo zabavala čez nekaj dni je dotična gospa opazila, da so ji izginile dragocenosti, vredne pol milijona lir. Tržaška policija razčiščuje zadevo.
daljnogled
8x povečava. — ugodno prodam. Naslov v oglas nem odd. Jutra
32027-6
GRAMOFON
kovčeg, lep, ameriške znamke, prodam. Sv. Petra nasip 71. pritličje levo. 3. vrata. 31957-6
PRODAM električno in železno peč. Naslov v ogl. odd. I Jutra.	32039-6
| JARČKO
! in petelina zatrenjam Rožna dol. C. VU-11
32040-6 ELEKTR. VLAK
hubertus blago ln blago za damski siv plašč i (vse volna) prodam. — ' MnisjaJeva nI. 2-1. levo.
32041-6 PRODAM IGRAČE:
spalnice za punčke 90.— lir. snmokolnice, gugal. nega konjička (stolček) vozičke za pupe Od 250 lir dalje, damske galoše št. 40. fantovske št. 34 in otroško posteljo. Naslov v ogl odd. Jutra.	32045-6
LONEC za 13 I ln novo ponvo za 9 1, u<?odno prodam. Naslov v ogl. • dd. Jutra.
32034-6 LONEC ZA 26 1 dobro ohranjen. takoj prod ar. Naslov v oglas nem odd Jutra.
32033-6
POVRŠNIK
usnjen kratek in srebrno lis:co. prodam Fran kop?.n?ka 23. na dvorišču. Tramvajska costa-ja Keržič. Šiška.
32032 6
VEČ RADTOAPARATOV
bol'šib. proda Radio Philips Ulica V maia 6.
31675-6
PEČ
ša,-rotirano. lep model prodam. Na ogied pri vratarju o:V"Vr?Tn«> — »Union«.	32038-6
MOŠKI KO*UH oven. nad kolena, zelo topel, orodam ali zamenjam Naslov v og' o<i«1 Jutra	32077-6
DAMSKI PLAŠČ d-man T>rt. moške ealo. še. rrodnm aH zn.-re-nlo.m TT^voii Nunska 3
BREJO KRAVO dobr0 mlekarico prodam Krušič Bezenškova 10-32080 6 10 m KOTENINE rjave, dobre, dvojna ši rina. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
32(104-6
PLINSKI REŠO
na dva plamena športni otroški voziček, otro. ško mizico, voziček za pupo in več lepih in ko ristnih igrač ter nekaj p-rov otroških čevljev ! nd št. 25—32 prodim.— 1 Naslov v ogl. odd. Jutra	32081-6
SPALNI FOTELJ otomano in dve beli po stelji z nočni ni omarici mi. dobro ohranjeno in čisto, ugodno naprodaj. Naslov v ogi, odd. Ju tra.	32032 S
SUKNO za 2800 lir in čevlje št. 42 za 1200 lir prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	32050 6
DOBRO BLAGO za damski plaž. predam Janševa 15 Bežig~ d.
32052 6
PUNČKA
lepa igrača, 60 o~r. viso ka, naprodaj. Ga'lu-ovo nabrežje 17 pritličje.
32054 6
ČRNO SUKNJO
zimsko, skoraj novo. za srednjo postavo, prodam Ogie-d vsr.ko popoldne. Naslov v ogl odd. Jutra 32055-6
PREPROGO
2x3 m zelo dobro ohranjeno in kuhinjsko opra vo. malo rabljeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled samo od 2. do 3. ure.	32056-6
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv skoraj nerab ljen. predam. Naslov v og!. odd. Jutra.
32057-6 LEPO PREPROGO
trpežno, močno 3x2 50 in čisto posteljo prodam.— Naslov v ogl. odd. Jutra.	- 32058-6
KOPALNO RJUHO in rjavo kačjo torbico— prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
32063-6 KRASNO DARILO
damsko in moško, male oblike, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra	32064-6
USNJEN KOVČEG Zelezničaiski. črn damski plašč, predvojni, oboje dobr0 ohranjeno, zamenjam ali prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
32068-6
DVA PRAŠIČA
25 ln 00 kg, za rejo — prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
32069-6 KOMPL. SERIJO
znamk prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Serija« 32070-6
DAMSKO TORBICO popolnoma novo in no-vn klavirsko harmoniko na 24 basov prodam.— Naslov v ogl. odd. Jutra	32071-6
LEPA DARILA moška, ugodno prodaim.. Gosposvetska c. 4-1. pisarna.	32073-6
SREBRNO LISICO lepo, prodam. Gosposvetska 8-II. desno.
32060-6
ŠKORNJE
malo rabljene, črn boks, št. 44. zamenjam za ja- ; boika. Aleševčeva 31-1.. i desno.	32085-6 J
PORCELAN LUTKO i 40 .cm veliko. gibljivo ; kliče mama. prodam.— Naslov v ogl. odd. Jutra.	32086-6 !
DAMSKE ČEVLJE i športne, visoke, močne, ' iz krom usnja. št. 37 in predvojno črno blago za kostum ali plašč — j ugodno proda.-n. čeme-tova 9-1. 6iška. 32087-6
MOŠKT TELOVNIK nov čista volna, prodam Naslov v ogl odd. Jutra.	32089-6
KONJSKO VPREGO /gumi diro) ugodno pro dam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	32091-6
TRICIKEL damsko in moško kolo in »Bianchi. 250 ccm — zelo ugodno prod* »Mer kur«- Puharjeva 6.
32093-6 VRTALNI STROJ
•stružnico n dmaeio zelo ugodno proda »Merkur«, Puharjeva 6.
32094-6 OTROŠKO KOŠARO
z žimnico prodam. Na---lov v ogl. odd Jntra.
32097	6 OTROŠKI VOZIČEK
globok prod?m. Naslov v ogl. odd Jutra.
32098	6
VEČ PARO V
damskih čevljev dobro ohranjenih št. 38 pro dam. Na.slov v ogl odd. Jutra	32099-6
OREHOVO PSTHO poceni rroda"i Naslov v osrl. odd. Jutra.
32100 6
IlOBER RADIO
rečeevni. zamenjam ali pr??d m wa«'ov v oglas ne r. odd Jutra.
32101-6
F \T>TO ORION
6 "-»nf. vreder. 20/KK) lir E>rod%m za 13.000 !•>. ker ootrebujem de ~>. r N; iov v og! cdd. Jv+r	32102 6
VOI NO mr k? n ijfnejše vrste, J!a prejo, prodam. Našlo- v ogl odd Jutra.
32103 6
PLAŠČEK za. 10 letno deklico s krznom in mufom par damskib salon.iriev. modre barve št. 30. pro-difcr. Ve! čolnarska ulica 15-11.	32105-6
ŠPANSKO STENO prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra,. 32107-5
ČRN P^ZTTANER ken krasne k"že prodam. Cigaletova 11-TT.— levo	321C9 6
"TOSKO OP.TTOO dobro chranjeno. prsd-vo'nr\ b'a^o in moško suknjo. r?r.>d-m za-.rept-TT Krrkovski na-s:o 26 /pritličje l^voV
32110-6
NOVE ČEVLJE
moške št. 42, zamenj-m Za enake št 43. Naslov v ctrl odd. Jutra.
32113-6 DAMSKE MA-JCE hlače triko, nek-i komadov predam Naslov v ogl. odd. Jutra.
32116-6
ZIMSKO PERILO za moške. Jenske in deco novo in malo rabljeno, ku-' puie Hinko Privšek. Gra dišče 7, nasproti dramske ga gledališča. 31076-7
RJUHE kapne in drago posteljno perilo, kupi vsako množi no Hinko Privšek. Gradišče 7, nasproti dramskega eledališča.	31077-7
ZNAMKE • kompletne zbirke ali po-iamezne partij«, kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«- ^0937-7
RADIOAPARATH in različni radiomateriai kakor žarnice, bloke ba nanp itd. staln^ kupuje po na.:višji dnevn ceni tvrdka Everest. Prešerno va tri. 44	31015-7
zimska oblaotla
raznovrstna za otroke in odrasle, v dobrem stanju, spodnja tn vrhnja, razno perilo, rjuhe, kap ne. brisače, srajce, majce. nogavice itd. kupi in prevzame v komisijsko prodajo: Hinko Priv šek. komisijska trgovina , Gradišče 7. — nasproti dramskega gledališča.
31843-7 RABLJENE IGRAČE otroške, vsakovrstne — lutke, gugalne konjičke Itd. kot daril* Za Miklavža ln Božič, kupi in plača dobro ter prevzame tudi v kom:siJsko prodajo v poljubni koli čini: Hinko Privšek. komisijska trgovina. Gr*di šče 7. nasproti dra-rske-ga gledališča 31844-7
GALOŠE. SNEŽKE gojzarje. zimske čevlje, za otroke in odrasle, rabljene in nerabljene kun- in plača dobro ali prevzame v komisijsko prodajo, prav tako d®ž ne p'ašče. trenčkote, in vetrne looiče: — H'-ko Prvšek komisijska tr<?0 vina. Gr°d1?*p 7. n-spro ti dramskem gle^nsfa.
31S46-7
STO v KNT1GE dobre ter Lj Zvon tud: posamezne letnike, kupim Ponudbe na od. odd. Tu tra pod »TJ Zvon«.
PER. PREPROGO
ali D:rotsko. dobro ohranjeno. kupim. Ponudbe na oe-1. odd Jutra r>od »Denar«.	314717
omn KOSTANJ kupuje	hranilni
proiz-rod! T.lubllaria. Pe tra'kova *>8	31629-7
PREGRINJALO za otroški vozičev ku-r>'m Naslov v og' odd Jutra.	31875 7
CEVI
7.P škrnoMenje vrta kp n'm(P Tehnična pisarna PiKh r»esta 13 Telef 37 55	31139 7
STARE DELE •krojev tri'di tnpnr>or2bne kopirno Tehnični Tvsar ■ni P.imik, c 13 telef 37 55	31140 7
»MATADOR« aH »M?rc1-l<-n* zloženko. k>TT>im Ponudbe na o?l odd .Tutra pod »M:Vi-vž-
31470-7 SOT«NO PEČICO dobro obrinieno = ori T>ada.1rv*imi cpvmi. ku-P!T>. Poni^dbe na -TretH č^i-no Fprzman^k'" ^až,	31920 7
AME**TK. GLAVO ter •">>n<,rr--tno kllnfnv r^or^ko /-'Odle kupi — stroj-o tPhnični p:snr na.	c 13
31989 7
aH "Robot ku-nim. Po-nutfoe nfl <-«»1 odd Ju tn pod »H-^l!eif!pxc
31993 7
PUNČKE rplnloidnf in dr:'"? ter i-^r^e	igriče v
dn-br0--" - f - r< V - kursuje-' mn o-> 8 do 9 ure — Kna*!'»vn u! 13 -vritr* je.	'	32022 7
pjc \j ivrr PT^O-fE rn "h^fiipnp boljše ^-n-n-iV^ ktir*i tako; no dr.^r-il OPni —
, ■ .--1 *- . TT*- - C1 —O , .
no-", u! 44 t 7
V ' T »1'K A PETT*"'^ ^
h " n r^t® ir do^ro ■ihr>TIstalno kvmi 'e ti—^kn Ev°-e«t Pre ""rnovn u! M
J 431 7
CT^Tr^jr^ip-?
vr«t kupujemo. r> 'oro rv' ,Xcmo Na Vašo
•°l.io 1lb prfT---moril.-» r»a
-■o-u B Gušt:n Vodni kov tre- 2 J 318-N-7
PT.A5.Af i.c-le kožuštTce'. lisičie. di-b"rreve. kunie hoe. dobro rbramene in kr?e domačih živali kuntjie Rot krznar -tro Mestni tre 5
401-7
FOTOAPARATE in pribor, stilno kimu-jemo. Parfumerija Ve-nus palača Bata.
31927-7 KDO BI POSODIL radio za me^ec dni pro ti odškodn:ni. Naslov v ogl. odd. Jutra.
31930-7 BLAGO ZA KAUf" kupim, v zameno dam drva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Kauč-blago«.	32042-7
KUPIM TAKOJ gumijevo raztopino (gu milesungo). Ponudbi na Vulkanizacija (Figovec dvorišče).	32043-7
LEICO elektr. razmnoževalec — sprejemnlco, spalnico, li noleum 10 m, šiljček 4 kom., tovorni in osebni avto na oglje, vse novo ali rabljeno v odličnem stanju, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
32048-7
KOLESA
dltnbka ln močfca kupu je tvrdka ~ omet (n»-■prod ki	cerkve)
32020-7
HARMONIKE
vseh vrst k tire n vat druga glasbila kakor ta di gramofone in gramo tonske plošče, kupuje tvrdka Promet (nasproti križanske cerkve).
32021-7 MOŠKJB ROBCE
predvojne, kupim takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Božič 44«
32037-7
BLAGO
za otomano. kupim. Po nudbe: Gosposka 14 — nritl. (univ. knjižnica).
32023-7
PREPROGE
vseh vrst. posteljna pre grinjala Itd. kupuje — tvrdka Promet <nasproti križanske cerkve)
32018-7
OMARO
tudi pleskano. kupim ta koj Naslov: graditelj Ivan Bricelj. Knafljeva Ul 12.	32061-7
ŠAH
več - for.T.at. koščene ali drugačne res lepe figure in usnjen žepni šah kupim ali dam primerno vrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra P od »šah«	32065-7
KNJIGE slovenske in nemške pri povedne. Pleteršnik: Slo vensko-nemški slov?r. — Melik: Slovenija I-H., netnške znanstvene in si cer tehnične in medicinske najnovejše dobe — kuni knjigarna Klem-mavr in Bamberg. Miklo šičeva 16 .	32067-7
DRSALKE rabljene, na ključek — kupimo. Goreč, poleg ne botičnika.	32075-7
RA7NO POHIŠTVO in drugo ropotijo ki Vam dela ovire na pod strešjih. lahko ponud te v nakup v trgovini — »Ogled«. Mestni trg 3 — vhod skozi vežo.
32083-7 PLOŠČATE SODE
karbid ln vreče, kup:m •Merkur«. Puharjev, 6.
32090-7
RADIOAPARAT
moderen ln klavir ku-nim Naslov v ogl. odd Jutra.	32092 7
SANKE dvosedežne kupim. Naslov pustite v ogl. odd Jutra pod »Zlmsk: Wt
32096 7 OTROČKE SNEŽKE št 32. kup:m. Naslov v ogl. odd Jutra.
32106 7
DVE PARCELI
za zidavo trgov ko sta-novr.pj-.klh hiš na naj-prometnejši cesti mesta prodi v. Pojasn 1 a Jančar Sv. Petra c. 27.
32059 20
MALO VILO
ali h:šo z vrtam na Mir-ju, v Rožni dol. ali v centra, kupim. — Ponudbe na o^l odd. Jutr-. ped »Takcišn.je plačilo«	32095 7
LOKAL
v prometni ulici, po možnosti center, s pisarno in skladiščem, išče domača tvrdka. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Nova stroka«.	31630-17
SKLADIŠČE kjkvž-iokoU. samo da Je suho ;ščemo za čim prej NurlOv v ogl. ood. Jutra.	31922 17
SOSTANOVALCA ves dan odsotnega — sprejmem s 1. decembrom. Medvedova 7.
31992-23
SOBICO
za shrambo pohiš-tva oddam takoj. Stari trg 28 I., desno.	32051-23
j&t w a ti t
SOBO
preprosto opremljeno z možnostjo kuhanja večerje samo včasih. Išče zelo miren železničar.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lastna kurjava«	32030-23a
NOVOPOROČENCA iščeta opremljeno sobico s štedilnikom ali sou porabo kuhinje za december aH januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zg. Šiška«
32049-23a PRAZNO SOBO g posebnim vhodom — Iščem. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Takoj Za 2 osebi« 32053-23a
OPREMLJ. SOBICO
• posebnim vbodom, naj raje v žifienskem okraju Bče gospodična v eteini službi. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Takoj
ali g 15. dec.« _
32062 23a KOT SOSTANOVALEC domačega sina, grem za stalno k dobri družini. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Mlajši gospod«	32083-23a
OPREMLJ. SOBO v okraju Poljanske cest« ali Pred škofijo J66e ves dan odsotna, mirna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bližina Poljane«
31888 23a OPREML. SOBO s posebnim vhodom v bližini centra iščem za takoj ali s 15. decembrom. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna gospodična« 32106 23a
STANOVANJE
en« ali dvosebno, s kuhinjo ali z uporabo kvi-hinje. prazno ali oprem ljeno išče 3 članska cir na družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kjerkoli«
32031-21a '
mlad pes
se Je-za-tekel. Poizve se v mlekarni Zabjak.
32005-37
LISTNICO
usnjeno z več predali Je izgubil upok. dri. uradni, ee. mu Je padla na tU v blagajniškem prostoru k na Matice (pri desnem okencu za rezer virane vstopnice) ali na poti čez Kongresni tjrg do Gradišča v torek po-poldne okoli štirih. Vsebina: nekai bankovcev, vizitke z njegovim imenom in listine pomemb ne le za njega. Najditelja prosim, da odda listnico z vsebino pri policiji aH pa same listine v ogl. odd. Jutra, odnos-no v nabiralnk pri vho du Jutra., m s-cer v kuverti pod naslovom — »Listnica«. B nkovce si naj pridrži za nagrado.
32112-37
Prevodi, prošnje pranim. rarmno*evar]-informfidjf
»servis brcm
^p|pihorpr»va ullon « trtefon št 2109
TRGOVINA »OGLED«
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. S
(vhod skozi vežo)
NAKUP in PRODAJA vsakovrstnih rabljenih predmetov: razno pohištvo, preproge, otomane, žimnice, pcsteijnino, rjuhe, kapne, blazine, brisače (frotirke), damsko in moško perilo, obleke, plašče in suknje, čevlje, sneške ln galoše, porcelan, steklenino in drugo.	PLAČAMO DOBRO!
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam tužno vest, da je umrl moj ljubljeni soprog, gospod
JOAHIM BEVČAR
železničar v pokoju
Pogreb bo v četrtek 30. novembra 1944 popoldne na farno pokopališče v Dravljah.
Dravlje, Ljubljana, Kanal, Sv. Locija, Tolmin, 29. XL 1944.
Žalujoča žena MARIJA in ostalo sorodstvo
KINO MATICA	Telefon 22-41
Čustveno globoko zajeta drama
SERENADA Hilde Krahl, Igo Sym
Predstave ob 16 in 18. un
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Posledice nedovoljene ljubezni v filmu
ČRNI TALAR L. Koch, K. Heiberg, R. Haussler
Predstave ob 16 in 18. url
KINO UNION	Telefon 32-21
Ljubezen starih m mladih MAJHNA DEKLETA. VELIKE SKRBI Hannelore Schrott, Geraldine Katt, Fritz Odemar, Hermanu Braun Predstave ob 16. in 18. uri
KLOB1TCARNA
„P A J Kw
Vam strokovno osnaži, preobleka in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov — Lastna delavnica.
Se priporoča
RUDOLF P A i K. LJUBLJANA,
SV. PTTltA CEST* ST 38
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union)
Umrla nam je naša nadvse ljubljena žena, mama, stara mama in sestra, gospa
Hedvika Pehani
roj. GOGALA SOPROGA GENERALNEGA RAVNATELJA VZAJEMNE ZAVAROVALNICE
K večnemu počitku jo bomo položili v petek 1. decembra ob 2. uri iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. — Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek 5. decembra ob 7. uri v trnovski cerkvi. — Prosimo vse znance in prijatelje, molite za pokoj njene duše. — Namesto cvetja na krsto naše tako ljubljene, darujte v dobrodelne namene.
Ljubljana, Maribor, Mettenheim, dne 29. novembra 1944.
JOSIP, soprog; HEDA in SILVI JA, hčerki; ing. EVGEN, sin; METKA, snaha; JURCEK in MARIJA, vnuka; PAVLA LOVŠETOVA, sestra; JANKO GOGALA, brat in ostalo sorodstvo
li
1
m
■ -
s
M


Kupujemo vse vrste zelenjave, por, korenček, peteršilj, zeleno, zelje, vse vrste dišav-nic in razne zdravilne zeli in korene.
»ALP A« HRANILNI PROIZVODI LJUBLJANA, skladišče: Petrarkova al. 28
g'-	ZAHVALA
^Vj V isvojem in v imenu sorodnikov se prisrčno zahvaljujem vsem. ki so ob smrti mojega nepozabnega str." ca, gospoda
Or. Cterja Krajca
MESTNEGA FIZIKA V POKOJU
sočustvovali z nami in ga počastili s cvetjem. Prav posebej se zahvaljujem gg. zastopnikom mestne občine, gg. stanovskim tovarišem ranjkega, Lichtenthur-novemu zavodu, čč. sestram in vsem, prav vsem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tudi gospodoma govornikoma za ganljive poslovilne besede. — Sv. maša zadušnica se bo brala 1. decembra 1944 ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Kostanjeviea, Ljubljana, Novo mesto, 29. novembra 1944.
MR. PH. EMILIJA FON
r. j'"'-, :r v*	.
Pjeri
Snežinke v temni noči
Tiho, neslišno je snežilo. Nekje izpod sivine se je trgalo, cefralo v drobne, bele kose ia krožeče drselo po zraku. Bilo je mokro in hladno, lepljivo in nežno. Prekrivalo je ulice, strehe, drevje, ljudi in živali... Čarobno, stekleno sladkorno se je lesketalo jm škripalo pod nogami ...
Snežilo je... Tiho, nesiigno ... Tako je začeto...
—	Ljubi, — žila mu je v oči in v njih se fi je odražal sneg in medlo goreči svit, etare, danes že prav redke plinske svetilke.
On' pa je stal in ji gledal v obličje in zdelo se mu je, da jo je že prej videl in poznal. In čim bolj jo je gledal, tem bolj je veroval temu.
—	Ljubi, — mehke, svetlo rdeče ustnice so ji trepetale. Dve majhni ročici, v temnih rokavicah so se oprijele njegovega vratu tn talko obvisele.
On pa je stal in mislil... Da, moral jo Je že prej poznati. Te njene rjave oči... Toda, kdaj, odkod?!...
Tiho, neslišno so padale snežinke. Lepile so se na lase, obrvi, trepalnice, na razgreta rožnato barvana lica, kjer so se topile. In padale so in niso vedele, kako dolgo bodo še, kdaj so pričele in čemu lete proti zemlji. Niso vedele ...
Tudi on je stal in ni vedel... A praiv gotovo jo je poznal!..
—	Ela, kje pa si stanovala, preden si pri-ga v Gosjo ulico?
Ela ga je vprašujoče pogledala, prav no-eožžno in mimo.
_ Kje? — je ponovil vprašanje. Nekaj
19 gororHo, da bo danes odkril najtem-
Sckriftleiter — Urejajo: Milan Zadnek -
nejšo skrivnost njene duše.
—	Na Bregu.
Molčala sta. Snežno belo so odsevale snežinke. Bilo jalh je vedno več. Plinsika svetilka si je že nadela mehko, snežno čepico. Pod nogami se je topiflo. Temna brozga je lezla preko čevljev, pa tudi vanje. Bilo je mokro, vlažno, mrzlo, posebno nogam. Prsti so goreli, žareli prav na konceh iai se močno upirali v usnje ...
—	Ljubi... — položila mu je glavo na prsi, tiho, nesiigno ... Mehki, naidišavl jeni lasje so ga božali in ščegetali po bradi in če je dihal vanje, mu je bilo topilo.
Lahek veter je zakrožii po snežinkah, ki so vztrepetale in se naglo povzpele. Bilo jih je na tisoče, aa milijone ... Belo, belo...
»Morail sem jo poznati!___ ESa...
Ela?!... Ne!...«
Vzdraanil se je to se malo octavakml. Dvignila je glavo in ga gledala.
—	Ljubi...
—	Ela, kje ste stanovali, na Bregu?
Zopet ji je vprašanje, začudenje in nek
čuden sram vzdrhtel v očeh. Kot pVwi«n je švignil in ugasnil...
—	Pri Vogalnikovih.
»Na Bregu pil... Vogalnikovih ... Vo-galnikovih ... Ela...«
—	Ah, to je oni grbasti možak s črno brado?!
—	Da, ali si ga poznal ?1
VzdrajcJoščeno se je nasmehnila kot bi odkrila nekaj veselega, prijetno nepričakovanega. On pa se je namrdnil in molčal...
Plinska svetilka je migljala. Najbrže je pregorela mrežica. Svetila je tako motno, da je bilo vse črno okcfli nje. Celo sneg je potemnel. Nebo je bilo temno, težko nepro-aornr% Včasih se je zdelo, da je nehalo sne-
žiti. Nenadoma pa je zapihal veter in zopet se je lepilo in mokro je bilo, hladno. . .
»Pri Vogalnikovih... jaz pa prt. Za_ pečku... Tri hiše...«
—	Ela... Ti, Ela, čuj, aH si nosila kite, ko si bila še majhna?
Ela je stala in se smehljala. Božala mu je lase, brado, lica.
Prsti na nogah so otrpnili in zamrzli. Nič več niso žareli. Brezčutni so bili. Tudi vode ni bdio čutita v čevljih. V nosu pa je pričelo ščegeta,ti.
—	El-l-l-a! AH si imela kite?!
Močno ji je zadonelo v srcu, da ji je
mrzlica skočila po telesu. Sunkovito ga je stresla. Dobro se spominja onih dni, pa tudi ve, zakaj je danes tu...
Snežinke so podale tiho in niečujno. Znova in znova ao nadaljevale isto, kar so delale pred pol ure, pol minute, pol sekunde... Drsele so jn krožile in vedno več jih je bilo...
—	No!?
—	Oh, ljubi... ImeJa sem...
—	Svetle?!
—	Svetle...
—	In majhnega brata?!
—	Brata...
Bilo je zares mrzlo... Nekdo je z dvignjenim, ovratnikom do klobuka, tem&n kot nebo, hitel s čofotajočimi koraki. Ustavil se je pred svetilko in segel v žep... — A naglo je besno zaklel... Ni videl niti na uro!
Snežinke pa so mehko padale in moiča-ie • • •
—	Ljubi...
Lahno jo je odrinil. Stala je in ga gledala. Čemu, kaj mu je storila? Ali jo noče več?
—	Ljubi...
—	Ela... Kje Je tvoj brat?
—	Umrl je... Od tega bo že dolgo...
—	Kako se pišeš?!
—	Oh, zakaj, čemu me to vprašuješ?
—	Kako?!!!
Bil je jezen in razburjen.
—	Klepotec.
—	Kdo?... Ti?!... Ela?! Ne
—- Da!
—	Ela,, U si...
—	Kaj?
—	Ela!... Ne!... Nisi to ti!...
Stal je in stiskal pesti. Oči so se mu bleščale in preskakovale z njenega obličja na noge in nazaj.
—	Ela, jaz sem...
Ura je odbila: enkrat, dvakrat, trikrat... desetkrat.
—	Ljubi... Mraz mi je... Ali greva? ..
—	Proč!
—	Ljubi, čemu si tak?
Pokril sa je obraz z rokami in obrnil hrbet proti njej. Stala sta in molčala. Ulice so bile prazne Vse je že dremalo... Nekje je še gorelo v oknu. A tudi to ni bilo svetlo; bila je le majhna točka, iskra v temni, mrzli noči...
—	Ela!...
—	Ljubi...
—	Dejala si mi, da je bdi tvoj prvi moški, ki ti je... Ela!
Ela je stopila za korak nazaj. Zdaj se ga je resnično bala. Pobesila je roike ta ga strahotna zrla, vsa suha ta sključena...
Se vedno ji je zakrival obraz z rokami. Hrbet mu je drhtel kakor da joče... Joče?! Zakaj?...
Snežinke so mehale padati. Zastal« ao ▼ zraku ali se izgubilo t temnem mraku noči...
Vedel, ne, čutil je, da bo danes nekaj zve_
A še vedno ni hotel verjeti... On! Ne ! -—
. . Dejala si, da ti je bilo osem
šestnajst, sedem-
del... Ela!...
Ela! let?
—	Da, ljubi...
—	Meni... tedaj najst... Ne! Ne!
Stisnil je pesti in se naglo obrnil.
—	Ti!... Ela!
Tresla se je po vsem životu kot prezebel pes. Niti pijani vojaki niso bili tako grozni, čudni... Kaj vendar hoče ?! Hotela je reči:
»Plačaj in pojdi!...« — Toda...
—	Ela,... oni človek... sem bil jaz!...
Medla svetilka je povsem ugasnil?.. Bilo
je ččsto temno, le sneg se je odražal in lovili skrivnostne žarke nevidne luči. In samo ta je bdi še svetal ta bel... Mrzlo, mrzlo je bilo...
—	Ela... oprosti!
Jokala seje. Tojebalon,on!... Deset let, deset snegov, ploh in sonc... On!...
—	Ljubi... — dejala je bolj mehko, bolj nežno, ne tako običajno poslovno.
—	Ti... ljubi... odpustim ... tL
Ih odšel je... Skrila ga je noč... Prav tako kot tedaj, pred desetimi leti, ko je nosila še kite in zapeljiva zrla v njega... On, on!...
Ela je prižgala cigareto in pljunila iz navade, kot je pljuvala že deset let...
Iz teme pa se je čulo...
—	Ela...
—	Ja! — zadonelo je hrtpavo. Izpiti ta zsakajeni sopran se je utrgal in se razbfi ob mrazu. In donel je tako kot že deset 'et ob delavcih, vojakih, čistilcih in pijancih...
—	Ja!...
—	Vrag te vzemi ... Plačaj!...
—	Ela,... oprosti!
Fttr das Konsortinm »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant — FOr »Narodna tiskarna A. 6.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. <L« kot tiskarnarja: Fran Jeran — Fiir den Inseratentefl verantnrortOcfa . Za Inseratnl oddelek odgovarja: LJnbomir Volčič