Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se «e sprejemalo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De-bcio tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popnat Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne fa-ankirajo,
Štev. 92.	Sreda, 12. novembra 1930.	Leto V.
Molilna zmaga socijalne demokracije v Avstriji.
Dunaj rdel. — 72 socijalno demokratičnih poslancev, eden več kot v starem parlamentu. KrSčanski socijalci tn ffaiisti izgubili 7 mandatov. — Voditelji faSisma „knez“ Starhemberg,
dr. Pffrimer in dr. Steidle sramotno propadli.
Boj med avstrijsko fašistično reakcijo in socijalno demokracijo je končal z zmasro socijalnih demokratov, ki je zlasti na Dunaju katastrofalno porazila krščanske socijalce in njihove zaveznike heimvvehrovce.
Rezultat nedeljskih volitev, ki so se vršile ob veliki udeležbi volilcev in volilk — tako je n. pr. na Dunaju dosegla udeležba ponekod' 98 odstotkov — in so kljub provokacijam heim-\vehrovskega notr. ministra potekle v miru in redu, je sledeči:
soeijalni demokrati	72
krščanski socijalci in Hehmvehr 66 meščani in kmeti (dr. Schober) 19 Heimatblock	8
Soeijalni demokrati so s tem postali relativno najmočnejša stranka v avstrijskem parlamentu, kjer bodo imeli predsednika.
V primeri z volilnim rezultatom 1. 1927 so soeijalni demokrati pridobili en mandat. Krščanski socijalci in dunajski heirmvehrovci so izgubili 7 mandatov, od teh 4 na Dunaju. Velenemei, demokrati in kmeti, ki so 1. 1927 deloma kandidirali skupno s prelatom Seiplom na tkzv. »Ein-heitsliste«, so bili sedaj združeni v Sehobrovem bloku in so odnesli iz volilnega boja 19 mandatov, dočitn so jih poprej imeli skupno 21. Heim-\vehrovci sami pa so dosegli le 8 mandatov. Njih glavni vodje so kot kandidati sramotno propadli.
Tkzv. narodni socijalisti (Hitler-jevci) niso dosegli količnika, komunisti so dobili 20.000 glasov, cesarju zvesta stranka pa samo par tisoč.
Glasovi še niso točno prešteti. Po dosedanjih poročilih so soeijalni demokrati dobili 1,517.603 glasove, krščanski socijalci in dunajski Heim-\vehr 1,307.685 glasov.
Koroške volitve za deželni zbor.
Pri koroških deželnozborskih volitvah so dobili soeijalni demokrati 66.477 glasov, dr. Schobrov blok 34.580, narodni socijalisti (fašisti) 10.220, koroški Slovenci 8895, in komunisti 888 glasov. Slovenci so izgubili od zadnjih volitev skoro tisoč glasov, ker niso marali voliti kr-ščankih socijalcev. Mandatov imajo
v	deželnem zboru: soc. demokrati 15, Landbund 8, krščanski socijalci 6. Heimatblok 3, Slovenci 2. — V deželni zbor so Slovenci samostojno kandidirali.
Volitve v štajerski deželni zbor.
Rezultat je sledeči: 17 socijalnih demokratov, 17 krščanskih socijalcev, 8 Landbundovcev in 6 heiimveh-rovcev.
Volitve v burgenlandski deželni zbor:
Rezultat je sledeči: 13 socijalnih demokratov, 14 krščanskih socijalcev in 5 Landbundovcev.
Z nekako grozo in trepetom je pričakovala vsa demokratična evropska javnost, kakšen bo izid pri volitvah majhne evropske državice Avstrije, ki je danes nekako srce demokracije v centralni Evropi. Napredovanje fašizma pri volitvah v Nemčiji je bilo strašilo, češ, da je Mussolinijeva diktatorska duša zastrupila že tudi vso Evropo. Avstrijske volitve so pa pokazale, da fašizem ni vsegamogočen, da politično izobraženo in demokratično vzgojeno ljudstvo ne mara, da bi en sam Mussolini ali njegov učenec mislil in delal za demokratični narod avstrijski.
Avstrijski krščanski socijalci so klicali pri teh volitvah na pomoč škofe. bedne koroške Slovence, fašiste in ostale meščanske stranke. Njih edina parola v volilni borbi je bila — smrt marksistom, to je, delavskemu političnemu vplivu v državni upra-
vi	in povsod, kjer se odloča o usodi delovnega naroda. Socijalna demokracija je pa kljub vsem naporom krščanskih socijalcev in škofov pridobila en mandat več in ima sedaj v avstrijskem parlamentu 72 poslancev, dočim so jih krščanski socijalci izgubili sedem.
Velik je pomen te zmage nad srednjeevropskim fašizmom, ker otvarja lepše perspektive za bodočnost. Avstrijska socijalna demokracija je bila poklicana, da ga je ob njegovem najhujšem navalu ustavila in ga temeljito zavrnila ter dokazala, da je z duhom demokracije in ob naj-vzornejši disciplini mogoče namah nagnati grozečo reakcijo tja, kamor spada — v kot starih arhivov, kjer je shranjena zgodovina hierarhičnega fevdalizma.
Zmaga socijalne demokracije pomeni torej povsem novo ero, ero ofenzivnega boja proti klerikalni in fašistični reakciji v Evropi.
Soeijalni demokrati svoje zmage niso dosegli z ljubimkanjem na desno in levo, ampak le na podlagi svoje izrazite načelnosti in organizatorične discipline. Mevže takih zmag ne morejo nikdar doseči, ker ne more biti
v njih vrstah ne enotnega duha ne enotne discipline.
S svojim političnim delovanjem in z volitvami je socijalna demokracija avstrijska dokazala, kako je treba delati politično, organizatorično in praktično, ko pride do političnega vpliva.
Avstrijski soeijalni demokraciji čestita ves svetovni proletarijat na uspehu in pozdravlja nje zmago kot prvo ofenzivo proti srednjeevropskemu fašizmu.
Ljuta volilna borba v Avstriji.
Malokdaj in malokje so se v zgodovini vršile tako pomembne parlamentarne volitve kakor so bile avstrijske dne 9. t. m., ko jih je vodila volilna vlada krščanskih socijalcev in kričavih fašistov pod vodstvom notranjega ministra kneza Starhemberga. Ljutost boja sicer ni šla toliko za nova fašistična načela, kakor za to, da se oslabi politični vpliv socijalne demokracije v parlamentu in na Dunaju. Iz zgolj sovraštva do delavske socijalnodemokra-tične stranke so krščanski socijalci pozvali fašiste v vlado, meneč, da bodo z njih pomočjo zadali delavstvu težak udarec. Seveda so gospodje krščanski socijalci prezrli opasnost, ki jim preti po fašizmu in ki obenem spravlja avstrijsko republiko v največjo nevarnost, ker na ubožni Avstriji interesirano inozemstvo iz lastne sebičnosti ne bi hotelo dopustiti, da se v Avstriji iz-vrše politični prevrati, ki bi omajali sedanje temelje republike.
Krščanski socijalci se sami boje fašistov, ker so jim že doslej delali neprijetnosti s svojimi kverulantski-mi izjavami o nasilstvih in pučih, vendar pa menijo, da bodo po volitvah z drugimi meščanskimi strankami parirali fašistovske namene, o katerih fašisti toliko govore. — Značilno je, da je oče te politične morale prelat dr. Seipel, ki je hotel v tej volilni borbi imeti vse pomočke za volilno propagando v svojih rokah, ki jih je tudi temeljito izrabil s konfiskacijami in propagando najgrše vrste. Vaugoin je pa celo sam priznal, da proti soeijalni demokraciji vodijo borbo edino krščanski socijalci in da jim druge stranke, ki tudi hlinijo ta boj, pravzaprav »padajo v hrbet«. Ta izjava je znak slabe vesti, ki se je pričela zbujati krščanskim socijalcem.
Laži o vladni
Protidelavsko časopisje je razširjalo te dni vest, da hočejo izstopiti iz angleške delavske vlade finančni minister Snowden, lord admiralitete Aleksander in tajnik za Indijo, Wed-gvood Benn. Macdonald je te vesti odločno preklical. Vesti so bile naj-brže razširjene, da bi avstrijskim fašistom porasel pogum, socijalne demokrate pa zapustila korajža. Volitve so pokazale, da je bila ta zvijačna vest slaba medicina. Obenem je Macdonald tudi povedal, da delav-
krizi v Angliji.
ska vlada še prav nič ne misli na nove volitve.
Indijska konferenca že zboruje.
Indijska konferenca, ki se bo vršila v Londonu, je polnoštevilno zbrana. Vseh delegatov je 86; od teh bo zastopalo 16 razne prince, 57 britansko Indijo in 13 angleški parlament. Otvoritev konference je danes ter jo je otvoril kralj.
Izid volitev v Zedinjenih državah.
Kapitalisti so zmagali.
V	reprezentančno zbornico Zedinjenih držav je bilo izvoljenih 218 republikancev, 216 demokratov in 1 farmar. Demokrati smatrajo izid volitev za svoj uspeh. Med demokrati je pa nekaj poslancev, ki so izjavili, da bodo sodelovali z republikanci. Demokratski uspeh je deloma podprlo protiprohibicijsko gibanje in pa odpornost proti odpisu vojnih dolgov, oz. revizije mirovnih pogodb.
Razorožitvena komisija zopet zboruje.
Pot do razorožitve pa je še dolga,
ker se diplomatom ne mudi.
Dne 6. t. m. je zopet pričela zborovati pripravljalna razorožitvena komisija po poldrugoletnem odmoru. Prvotno je bilo zastopanih v komisiji osemnajst, sedaj pa je v njej zastopanih dvaintrideset držav. Predsednik je v otvoritvenem nagovoru rekel, da je popolna razorožitev oddaljen ideal. Nemški delegat Berns-aorff je poudaril, da se vprašanje ne jemlje resno. Narodi so nejevoljni, ker se že pet let govori o razorožitvi, a nič ne stori. Komisija naj se razpusti, pa naj Društvo narodov napravi potrebne sklepe. Ruski d«-legat Litvinov je podal daljšo izjavo glede na delovanje Društva narodov ter zlasti poudaril grozečo nevarnost nove svetovne vojne, češ, da je odpor proti razorožitvi pri večini držav prej večji kakor je bil. Ruska delegacija ne bo ponavljala svojih predlogov, omeji se le na stavljene predloge glede rezerv in vojnega materijala. Če pa večina vztraja na negativističnem stališču, se sovjetska delegacija ne bo več zanimala za delo odbora.
Angleški delegat lord Robert Cecil je izjavil v imenu angleške vlade, da se bo potrudil, da se spravi vprašanje razorožitve vsaj korak naprej in s tem izvede »mirna revolucija«. Predlaga, da se ustanovi pri Društvu narodov stalna razorožitvena komisija, ki naj ji pripadajo tudi ameriške Zedinjene države in sovjetska Rusija. Ta stalna komisija, katere člani naj bodo neodvisni od posameznih vlad, naj se sestavi iz strokovnjakov, ki bodo presojali vse tožbe in pritožbe proti izvedbi razorožitve. Komisija predloži Društvu narodov vsako leto poročilo in v prepisu vsem vladam. Drugi predlog se tiče v glavnem pomorskih pogodb v Washingtonu in Londonu, ki ostanejo zaenkrat nedotaknjene in tretji predlog ugotavlja okoliščine, v katerih se sme v konvenciji določeno število čet zvišati, to je, v slučajih uporov, ogrožanja itd., toda to le, če svet Društva narodov dovoli.
Seje se udeležuje 32 glavnih delegatov in okoli dvesto strokovnjakov, večinoma vojaški in pomorski strokovnjaki. Časnikarskih poročevalcev, zlasti ameriških, angleških, francoskih in italijanskih je na seji nad 120.
Angleška delavska stranka svari
avstrijske reakcijonarje.
Oficijelno glasilo angleške delavske stranke »Daily Herald« je pisalo k nedeljskim volitvam v Avstriji: Borba med ustavoverno demokracijo in močno oboroženimi silami fašizma ni le za Avstrijo in ne le za Evropo, marveč je za ves svet vitalnega pomena. Opogumljeni po Hitlerjevem volilnem uspehu (v Nemčiji), ne zahtevajo fašisti nič manj kakor uničenje ustave. Svoje namere niti ne skrivajo. Starhemberg izjavlja, naj izidejo volitve kakor že, da bodo on in njegovi fašistični tovariši v bodoče vladali Avstrijo.
Pripravlja se državni prevrat. To je slabo ravnanje. Avstrija se nahaja v gospodarskem položaju, zaradi katerega je bolj odvisna od inozemskega kredita kakor vse druge
skih malih državic. Zakaj čim višja je carina, tem večje je razočaranje po nekaj letih.
Za Evropo je danes odprava carinskih mej najvažnejši problem; takoj naslednji problem je pa racionalizacija produkcije in ureditev kon-suma, ureditev produkcije po potrebi konsuma.
To smo morali poudariti, ker se razne konference, agrarne, trgovske, industrijske, kjerkoli se vrše v Evropi, bavijo samo s carinskimi vprašanji, ne da bi se mogli zediniti.
Odpravite torej carinske meje, potem boste edini ter boste lahko delali na problemih razvoja in ureditve gospodarstva.
Proraiun Nemčije.
Vlada za znižanje plač.
dežele. Ta s tolikim trudom zopet vpostavljeni kredit mora ob početju, kakršno nameravajo voditelji Heim-wehra, biti zopet porušen. Kjer živi demokracija, bo ostala zvesta avstrijski demokraciji in nje boju. Fašistični voditelji bi storili prav, če bi se tega zavedali in se spominjali, da so še druge sile, ki, čeprav utegnejo malo simpatizirati s socijalno demokracijo, bodo neprijetno in mučno občutile napad na stabilnost in mirni razvoj Avstrije.
Carinske meje niso pravi lek gospodarstva.
Angleška sodba o carinah.
V	Londonu se je vršila imperialna konferenca, na kateri so bile zastopane vse dominionske in kolonialne vlade angleške države. Konferenca ima namen, ustvariti med poedinimi deli države čim tešnejše gospodarsko in politično sodelovanje ter zbuja nado, da bo v tem smislu uspela.
Stvar je prišla tudi v parlamentu v razpravo, ker hočejo predvsem konservativci zdraviti gospodarstvo z zvišanjem carin na tuje-zemsko blago.
Trgovinski minister Graham je govoril tudi o predlogu kanadskega ministrskega predsednika Bennetta (konservativec), da naj se zvišajo carine za inozemsko blago za 10 odstotkov. Minister je k temu predlogu povedal, da trguje Anglija sedaj eno tretjino s svojimi deželami, eno tretjino z Evropo in eno tretjino z drugimi inozemskimi državami. V angleški državi sami bi se lahko mnogo storilo za poživljenje trgovine in industrije z racionalizacijo in reorganizacijo industrije in trgovine v raznih delih države. Angleška industrija se mora popolnoma reorganizirati ter se prilagoditi novim razmeram svetovne trgovine. Reorganizacija mora biti temeljita. Če se bo pa uvajala višja carina, se bo Anglija zapletla v carinsko vojno. S sprejetjem predloga konservativcev bi dobili v roke igro gospodarstva narodni in mednarodni trusti in sindikati-
Bistvo ni, ali ima Anglija svobodno trgovino ali ne; jedro problema je marveč, da najde Anglija rešitev v svojem narodu, to je pa mogoče trajno le, če se v vseh ozirih prilagodi današnjim razmeram in potrebam.
Tega gospodarskega problema takozvani gospodarski krogi v nobeni državi nočejo razumeti. Tudi v naši državi stoje »gospodarji« na stališču visoke zaščitne carine. Zaščitna carina nosi za krajšo dobo velike dobičke in nekaj pomena ima za velike države, absolutno pa ni carina gospodarski problem evrop-
Dne 4. t. m. je imel javno sejo nemški državni svet, na kateri so podali ministri važne izjave o političnem in gospodarskem položaju Nemčije. Daljši govor je imel kancler Briining. Rekel je, da mora Nemčija opraviti ogromno zakonodajno delo. Zakoni so v zvezi z Youngovim načrtom in se bo z njimi država oprostila tuje kontrole. Varovati je treba svobodo in jo pravilno uporabljati. Ojačitev Nemčije je mogoča le, če se obnovi v svetu zaupanje v nemško gospodarstvo.
Seja je imela namen, uvesti pozitivno delo v državnem zboru, ki se skliče dne 3. decembra t. 1.
Novi proračun za leto 1931 predvideva štednjo v osebnih izdatkih, pri državnih, javnih in občinskih ustanovah. Znaša pa proračun po načrtu zakona za leto 1931 10 mili-
Doma in
Prihod ministrskega predsednika v Ljubljano. Za sprejem ministrskega predsednika so v Ljubljani izvršili velike priprave. K sprejemu se je zbralo veliko tisoč ljudi, korporacij, društev itd., na čelu s predstavniki oblasti. Med potjo je ministrski predsednik, ki se je pripeljal z osebnim dopoldanskim vlakom, kateremu je bil priklopljen eleganten salonski voz, z vozom za avtomobil in še enim vozom za prtljago, izstopil tudi na raznih postajah, tako v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in Litiji, kjer so ga pozdravili predstavniki oblasti in drugi. Po oficijelnem sprejemu na ljubljanski univerzi, kjer se je vršila svečana seja občinskega sveta, je bilo intimno kosilo. Popoldne je ministrski predsednik obiskal več krajev na Gorenjskem, zvečer pa je bila slavnostna večerja v Unionu, pri kateri priliki je predsednik imel slavnostni nagovor in je bilo izrečenih mnogo napitnic.
Ministri v Ljubljani. Kakor druge banovine so obiskali ministri te dni tudi Dravsko banovino. V soboto, dne 8. t. m. dopoldne so prispeli v Ljubljano ministri dr. Milan Srskič, inž. Dušan Sernec in dr. Ivan Shve-gel. V nedeljo dopoldne pa se je pripeljal predsednik vlade general Pera Živkovič, ki je bil sprejet z godbami
jard 655,833.600 zlatih mark ali 144 milijard dinarjev. V primeri z letošnjim proračunom je proračun za bodoče leto nižji za 1.1^0.000.000 zlatih mark.
Značilno pa je za to sejo, da so se skoro vsi predsedniki deželnih vlad na tej seji izrekli za redukcijo plač, čeprav je to načelo krščanskosocialnega ministra Stegerwalda že davno ovrženo v znanstvenem svetu in tudi v praksi.
Nezaposlencem je obljubil minister Stegerwald, da bo vlada poizkušala vprašanje nezaposlenosti rešiti s posebnim — programom javnih gradb.
Stegerwald bi moral vedeti, da traja nezaposlenost v Nemčiji že par let. Zato je že zdavnaj potrebna pozitivna pomoč, ne šele izdelovanje programa.
po svetu.
in petjem ter so ga na železniški po staji pozdravili predstavniki predvsem javnih korporacij. V nedeljo ob 8. uri zvečer se je vršil sestanek z zastopniki ljubljanske občine in drugimi predstavniki. Na tem sestanku je povabljeni tajnik Delavske zbornice v svojem nagovoru bistveno poudaril, da so delavske organizacije našle pri vladi dosedaj precej odziva glede na stavljene predloge k reviziji delavske zakonodaje, vendar pa vpliv delavstva v obče ni j velik ter bi bilo v interesu gospodarskega in političnega položaja, če bi se ta vpliv povečal, ker tvori le celota edinstveno državo, na katere stališču stoji delavstvo že od vsega početka. Sicer so se izvršili na tem sestanku običajni pozdravi.
Zgoraj smo poudarili bistvo govora, ki ga je imel tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik na ministrskem sestanku v nedeljo zvečer v Ljubljani. Uratnik je bil vabljen na sestanek kot tajnik Delavske zbornice in kot član občinskega odbora v Ljubljani. S stvarno vsebino govora se pa delavstvo gotovo popolnoma strinja. Posebno je važno opozorilo na velik pomen svobodnega razvoja delavskih organizacij in na obstoječo gospodarsko krizo.
Kaj pripoveduje fašistični list o Svetozarju Pribičeviču. »Vedetta d' Italia« prinaša izjavo »neodvisnih demokratov« v emigraciji, v kateri se pravi, da se neodvisni demokrati pridružujejo borbi demokratskega naroda za neodvisnost, da se v borbi proti tiranom v Beogradu pod vodstvom dr. Mačka, Pribičeviča, dr. Trumbiča, dr. Paveliča, dr. Krnje-viča in Košutiča nahajajo vsi častiti ljudje iz države in da med mučenikom Svetozarjem Pribičevičem in »izdajalcem« dr. Paveličem danes ni nobene razlike. — Intriga fašističnega glasila je prozorna. »Vedetta« zaman meče vse častite ljudi v koš dr. Paveliča in njegovih kumpanov. Predrznost je, skušati natvesti javnosti, da bodo frankovci, ki so skrajno reakcijonarna klika, vodili borbo za demokratske ideale našega naroda. »Vedetta« tudi zaman meša pojme, ko stavlja Paveliča, ki se klati po Italiji in uživa fašistično gostoljubnost, v isto vrsto s Pribičevičem. Pribičevič pač nosi gotov del odgovornosti za propast parlamentarizma. Kdor p^ pozna ljudi in dejstva, ne more istovetiti Pribičeviča s Paveličem.
Albanci nezadovoljni z Italijo. V
Albaniji vlada med narodom silna nezadovoljnost z Italijo, ki Albance bolj in bolj podjarmlja. Nedavno so ubili Albanci tri italijanske častnike. Da prepreči osebno razraču-navanje med narodom, je vlada odredila, da so se cene municije znatno podražile. To in pa vtikanje Italije v notranje razmere Albanije povzroča protirežimsko orientacijo. Albanca brez orožja si namreč ne moremo misliti. Albanci se po plemenih poleg tega dele v tri rodove in žele nekateri, da se državica razdeli na tri oblasti. Kritičen je položaj tudi zaradi tega, ker je kralj bolan ter se pojavljajo nasprotja glede njegovega naslednika.
Mussolini čisti in zapira. Mussolini čuti tako, kakor vsak diktator, povsod zarotniške duhove. V zadnjem času je dal zopet aretirati okoli štirideset inteligentov, češ, da so v zvezi z inozemskimi fašisti. Med aretiranci so zlasti profesorji in odvetniki. Zapreti je dal gospod Mussolini tudi bivšega socijalističnega župana drja Filipettija v Milanu.
Dolgo pripravljena heimwehrov-ska »akcija« proti socialnodemokratskim organizacijam je izpadla zelo revno in so pokrenitelji precej razočarani. V torek zjutraj na vse zgodaj so po vsej Avstriji vprizorili lov za orožjem, ki ga baje skrivajo socijalni demokrati. Mobilizirana je bila policija, žandarmerija in deloma tudi vojaštvo. Vsi delavski domovi po vsej državi, vse zadruge, delavski otroški vrtci, tiskarne, konzumi, še celo planinske koče so bile isto-
Ivan Vuk:
Usoda malega Marka
»Iz Aleksinca. Mama je tam, bratec in dve sestrici. Manjši kot jaz. In lačni so. Nimajo kruha. Pa sem rekel, da grem in na bom zaslužil.«
»Kje pa je oče?«
»Vlak ga je ubil.«
Upravnik je gledal dečka in mislil.
»Toda mi te ne poznamo.«
»Kaj vam nisem povedal, kdo sem in odkod,« se je začudil Marko.
Upravnik se je nasmehnil.
»Povedal si že, toda to je premalo. 'Iako od policije moraš imeti papir, na katerem je napisano, da si zares Marko in da si iz Aleksinca.«
»Potem bom pa lahko prodajal?«
»Potem boš pa lahko prodajal,« se ie nasmehnil upravnik. Odprl mu je vrata, da je šel.
*
Tisto noč je spal na podstrešju neke razpadajoče hiše, kakršnih je več v predmestju. Neki deček, nekoliko večji od njega, ga je vzel s seboj. Ustavil se je pred njim, ko je že pozno zvečer plakal v kotu na dvorišču neke; hiše.
»Zakaj jokaš,« ga je vprašal in ga premeril od pete do glave.
Marko je z rokavom obrisal solze in je rekel skozi jok:
»Noč je, k mami pa je tako daleč.«
Dečko, z rokami v hlačnem žepu, ga je gledal.
»Kaj nisi iz Beograda?«
Marko je odkimal.
»Si prišel služit?«
Marko je pokimal.
Deček je tiho žvižgal. Bil je videti izkušen fant.
»Razumem ... a te nihče ne mara, kaj?«
»Pravijo, da moram imeti od policije papir.«
»O, seveda,« se je nasmejal deček. »Da te zapro. Razumem... Samo oni, ki to govore, ne potrebujejo takšnih papirjev. Oni smejo krasti brez papirjev.«
»Krasti?« je vprašal Marko. »Ali je tisti papir zato, da se sme krasti?«
Dečko se je nasmejal.
»No, da ... Tega ne razumeš. Ti moraš prinesti od policije potrjeno, da si res tisti, kakor praviš. In gospodar, ki te kupi, sme tvoje moči izkoriščati, kakor se njemu zdi primerno in koristno. To se pravi, on te sme okrasti za tvojo kri, kakor mu drago. Ti pa njega ne smeš. Če to storiš, te zapre policija.«
Marko je gledal dečka, ki mu je razlagal svojo teorijo. Dečko je najbrž videl, da Marko vkljub temu ne razume, zato je obmolknil in se obrnil, da bi šel. Toda zopet se je obrnil in stopil k Marku.
»Če hočeš, pojdi z menoj. Tam kjer bom spal jaz, je prostor tudi zate.«
In šla sta na podstrešje neke razpadajoče hiše v predmestju.
»Tako spim jaz,« je rekel dečko. »V postelji je kajpada boljše, toda tudi tu se dobro spi. Več ni potrebno.«
Marko je vzdihnil iu legel. Bilo je trdo. Spomnil se je, da tudi pri mami ni mehko, toda imel je vsaj vzglavje. Tega pa tukaj nima. Vendar je utrujen in lačen kmalu zaspal.
In je sanjal:
Po ulicah prodaja časopise. Tako lepo zna kričati, kakor nobeden. Kako zateguje: »Politikaaaaa ... Vre-meeeee ...« Vsi ga poslušajo in vsi kupujejo sarpo od njega. On pa, uslužen, nudi, prodaja in zbira denar. Torbo je že kupil... Po znanem trgovcu, ki ga je srečal v Beogradu, je poslal materi zaslužek.
»Da ne bo jokala in da bodo bratec iu sestrici siti/- je naročil. »Pa tisto Bedo, ki sedi tako trdovratno
za mizo, naj izžene. Vrata naj ji pokaže takoj.«
Zadovoljen je Marko in ponosen.
Ko tako hiti po ulici in prodaja, se zaleti v njega avtomobil in ga podere na tla. Bolečine čuti na nogi. T rudi se, da bi vstal...
»Kaj ne boš vstal,« sliši robati glas.
Marko se trudi in ... odpre oči. Svetiljka mu blešči pred očmi.
»Hudo mi je,« reče Marko, še vedno misleč na sanje in na avtomobil, ki ga je podrl.
»Le čakaj, potepin,« se zadere zopet glas.
In zopet ga sune čevelj v bok.
Marko skoči in zajoka.
»Marna... Kje si, mama?«
Trda roka ga prime za ramena.
»Prej bi mislil na njo,« odgovori su-rov glas. »Sedaj greš z nami.«
Sedaj šele pride Marko k sebi.
»Kaj pa je?« vpraša prestrašeno
»Še vprašaš,« sc zadere zopet Klas-
Marko pogleda in vidi pred seboj brkate obraze žaudarjev s puškami.
»Našli smo gnezdece,« govori žandar. »Ptička pa v gnezdecu ... O, sedaj ne uideta več. Hm, tako premetena in pokvarjena mladiča .. Kje pa imata stvari?«
»Kakšne stvai i ?« (Dalje prihodnjič.)
Svetovno gospodarsko razdelanie.
Z brzovlakom v kaos.
časno obkoljene in najnatančnejše preiskane od tal do vrha. Predirali so zidove, raztrgali tla, v konzum-skih skladiščih so preiskali sode, izpraznili vreče, premetali cele kupe premoga, v pekarnah so premetali moko, prekopali so vrtove, v otroških domovih so celo z bajoneti prebadali otroške postelje, niso li v njih skrite puške. Vsi, ki so se nahajali v prostorih, se ves čas preiskav niso smeli ganiti z mesta, niso smeli telefonirati, deloma so celo telefonske žice prerezali. Krog in krog objektov, ki so jih preiskavah, so postavili kordone s pripravljenimi puškami in strojnicami. Izvršili so tudi hišne preiskave pri vseh bolj znanih socijalnib demokratih. Izvršilo se je vse protiustavno, brez sodnijskega naloga, edino po nalogu heimweh-rovskega ministra Starhemberga. Rezultat je bil ničev: na celem Dunaju niso razen nekoliko samokresov, ki so imeli orožne liste, našli nobenega orožja. V Dunajskem Novem mestu so našli zalogo starih pušk, ki pa jih je oblast svojčas, za časa okupacije Gradiščanske, sama dala na razpolago. Nekaj orožja so našli tudi v Linzu, za katero so pa vedeli tudi krščanskosocijalni funkcionarji. Tudi na Tirolskem so našli sto pušk, kjer pa obstoja stara pravica svobode nošenja orožja. Heim-Vehrovci so lahko razočarani.
Heimwehrovsko orožje jim ni nič mar. Ob priliki preiskav za socialnodemokratskim orožjem so v mnogih krajih funkcijonarji socijalnode-mokratičnih organizacij opozarjali izvrševalce preiskav na zaloge orožja Heimwehrovcev in so se ponudili, da peljejo policaje in žandar-je na lice mesta teh skrivališč, kjer bodo lahko naložili cele vozove orožja. Preiskovalni organi so se pa izgovarjali, da nimajo naloga, iskati orožja pri Heimwehrovcih, temveč samo pri socijalistih.
Volilna propaganda je v Avstriji v soboto zvečer dosegla svoj višek. Strasti so bile razburjene do skrajnosti, in le čuditi se je, da ni prišlo nikjer do resnejših konfliktov. Le tu in tam je prišlo do manjših prask. V Grazu je morala policija trikrat posredovati, ko so Heimwehrovci napadli mirne delavce. V Leobnu so pretepli nekega socijaldemokratske-ga zaupnika. V Villachu so bili trije Heimatschiitzlerji od neznanih storilcev težko ranjeni z nožem. V soboto so se do 9. ure zvečer vršile po vseh dunajskih okrajih bakljade in obhodi socijalistov, na tisoče svetlobnih propagand je zažarelo po hišnih fasadah in strehah. V nedeljo je nad 50 letal sipalo volilne letake na mesto, nad
20.000 avtomobilov je bilo v službi volilne propagande. Volilo je vse, staro in mlado, ženske in moški, zdravi in bolni. Bolnike iz bolnišnice so v avtomobilih vozili in v nosilnicah nosili na volišča. Udeležba je znašala do 98%.
Končni rezultat pogajanj v berlinski kovinski industriji. Razsodišče v sporu med kovinskimi industrialci in stavkujočimi delavci je objavilo v soboto rezultat končnih pogajanj, ki se je dosegel enoglasno. Prvotno projektirano znižanje delavskih plač za 8 odstotkov se zniža na 3 odstotke. 8 odstotno znižanje stopi šele s 1. januarjem v veljavo.
Republikansko dijaštvo proti na-cijonalnim socijalistom. Zveza nemških republikanskih akademikov, ki ima 28.000 članov, pripravlja veliko obrambno akcijo proti nemškemu nacijonalfašizmu za dne 11. novembra. Razdelila bo nad 200.000 letakov in brošur in imela javne shode v vseh nemških vseučiliških mestih, na katerih bodo govorili najodličnejši predstavniki nemške literature in učenjaki.
Ogromen socijalnodemokratični shod v Pragi. V nedeljo je priredila socijalnodemokratična stranka shod, na katerem je govoril bivši nemški socijalnodemokratični kancler Miil-ler. Shoda se je udeležilo skoro
25.000 oseb.
Pilsudski divja, V Lodzu je bil nemški socijalist, urednik in poslanec Zerbe obsojen na šest mesecev zapora, ker je na nekem shodu po-
Bolgarska armada dela.
Obvezna delovna dolžnost.
Na Bolgarskem postoja takozva-na dolžnost dela ali nekak državni kuluk. Vsak Bolgar moškega spola, ki je star 19 let ter je telesno in duševno zdrav, mora 8 mesecev služiti v armadi dela, to je popolnoma na isti podlagi kot drugod v vojski. Delovna vojska šteje 16.100 mož. Isto se zaposluje pri javnih delih, kot so železnice, ceste, telegraf in telefon, pri zgradbi novih ter popravilu starih mostov in izsuševanju močvirij. Tak delovni vojak ne dobi za svoje delo drugega kot hrano, obleko in stan. Državi je v minulem letu dala ta delovna vojska 2,370 000 delovnih dni in čisti dobiček je znašal 146,231.000 levov. Železniško omrežje se je pomnožilo od 1180 milj na 1900 milj. Velika podomovska močvirja so bila izsušena, pri katerih delih je bilo zaposleno 5000 mož. Tekom enega leta je bilo zgrajeno 370 milj cest; 51 novih mostov je bilo napravljenih in 24 popravljenih. Prvotno je zakon predvideval tudi dolžnost dela za dekleta, pa jih niso vedeli s čim zaposliti in so vsled tega zakon omejili na moške. Gornje število rekrutovanih mladeničev predstavlja 30 odstotkov vseh obveznikov, iz česar izhaja, da sta ostali dve tretjini njih ali nesposobni ali pa taki, ki mesto dela plačajo kuluk. To je namreč tudi v zakonu predvideno. Država je namreč v enem letu prejela na odkupninah
77,335.000	levov. (Bogati so torej od delovne dolžnosti izvzeti.)
Vendar pa je v tej ustanovi nekaj zdravega. Bolgarija, kateri so z mirovno pogodbo zabranili imeti redno vojsko, ima od tega le korist. Za takozvani red in mir pa itak skrbita policija in orožništvo.
zval policijske agente, naj se odstranijo iz dvorane. — Predsednik svobodnih strokovnih organizacij, poslanec Kwapinski, proti katerega preganjanju je zadnjič generalni svet angleških strokovnih organizacij protestiral in ki je bil že pod ruskim carskim režimom kot poljski rodoljub in borec za svobodo obsojen na smrt, je bil sedaj obsojen na eno leto trdnjavske ječe, ker je baje na nekem shodu preostro govoril, dasi-ravno ga je veliko število prič razbremenjevalo. — V Vilni sta bila dva vseučiliška profesorja, voditelja desničarske opozicije, na cesti napadena in pretepena. V štirih nadaljnjih volilnih okrožjih so bile opozicijske kandidatne liste zopet razveljavljene. V mnogih okrožjih so bili vodilni kandidati opozicijskih list aretirani.
Naval na francoske banke. Ne-zaupnost vlagateljev. Padec na borzi. Polom velikega Austric-koncerna je povzročif na denarnem trgu pravo paniko. Vlagateljev se je polastila bojazen in občinstvo v masah oblega denarne zavode in zahteva svoj denar nazaj. Pri Credit Lyonnais je bilo zadnje dni dvignjenih več sto milijonov frankov. Panika se je prenesla tudi na pariško borzo, na kateri so v petek in soboto občutno padli tečaji skoro vseh francoskih vrednot.
Trinajsta obletnica boljševiške revolucije. V Moskvi so dne 7. t. m. slovesno proslavili trinajsto obletnico boljševiške revolucije. Paradi so prisostvovali Stalin, Vorošilov in Ry-kov. Obenem so ob obzidju Kremlja odkrili Leninov grob. Mavzolej je zgrajen iz velikih rdečih, črnih in sivih skal,
Vojaška zarota proti Stalinu. V
zvezi z odstavitvijo predsednika ljudskih komisarjev Rykova in z njegovim pregnanstvom, je tudi aretacija več višjih vojaških dostojanstvenikov in nekaterih častnikov tako-imenovane »Divizije rdeče zastave«, ki tvori nekako telesno stražo Stalinovo. Te aretacije so imele romantično predzgodovino: ob priliki vojaške parade na Rdečem trgu pred Leninovim mavzolejem, ob trinajsti obletnici revolucije dne 7. novembra, so člani te divizije nameravali Stalina,
Menda še nikoli, odkar se je | rodil človek, niso bili misleči ljudje v tako velikanskem stilu in tako neposredno postavljeni pred nalogo, da resno premotrijo današnjo svetovno krizo, njene izvore, njeno razdejanje in posledice. Kratkovidnost kapitalizma, ki danes vlada dejansko nad vso zemeljsko oblo, je neverjetna. Če je res, da se zgodovina ponavlja, potem se bo enkrat v bodočnosti bolj kot kdajkoli maščeval bestijalen človeški egoizem, ki je dal razvoju vsega vladajočega sveta popolnoma napačno smer.
Vse depresije in krize do svetovne vojne, kjer in kadarkoli so se pojavljale, so bile več ali manj omejenega značaja in so se dale razmeroma hitro izlečiti. Pri današnji kulturni, finančni in gospodarski povezanosti in medsebojni odvisnosti pa je težko bolna vesoljna zemeljska obla in najboljši misleci so v dvomih, kako pozdraviti bolnika. Ti misleci so po večini poklicni politiki, ker danes je ni politike, ki bi ne imela gospodarskega in finančnega ozadja, ni ga gospodarskega ali kulturnega vprašanja, ki bi ne bilo tesno zvezano s politično konstalacijo. Za danes se v tem pravcu omejimo le na pregled svetovnega gospodarskega vprašanja.
Velika vojna od leta 1914 do 1918 je razgalila nekatere probleme, ki so bili malemu človeku preje prikriti. Zapustila je vsem udeležencem, zmagovalcem in premagancem žalostno dedščino: izgubo milijonov najboljših ljudi, opustošene pokrajine, polom financ, milijarde notranjega in zunanjega dolga, ponekod težko breme vojnih odškodnin in
Kaganoviča, Molotova in več drugih Stalinovih pristašev aretirati in proglasiti vojaško diktaturo z Rykovim na čelu. Zarotnike je pa izdala neka baletna plesalka moskovske opere, ki je vzdrževala ljubavno razmerje z enim izmed voditeljev zarote, a je bila istočasno tudi zaupnica GPU, državne policije. Zato se dotična parada tudi ni obdržala s takim sijajem, kakor je bilo prvotno nameravano.
Zopet borzni krah v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah v Ameriki nastopa močna kriza. Neposredna posledica krize v gospodarstvu je nastal dne 8. t. m. zopet občuten borzni krah, pri katerem so prodajalci vrednostnih papirjev izgubili okroglo dve milijardi dolarjev ali 115 milijard dinarjev. Ta dan je bilo prodanih 3,376.000 raznih delnic, kar pomeni, da so delnice izgubile na svoji vrednosti povprečno jako mnogo. Najbolj so padli v ceni industrijski in železniški vrednostni papirji.
*
Silna nezaposlenost v Ameriki. V
Zedinjenih državah nastopa občutna gospodarska kriza, kakršne že dolgo ni bilo. Ameriška federacija dela pričakuje, da utegne to zimo narasti število nezaposlenih na 5 milijonov, kar pomeni, če upoštevamo rodbine, ogromno armado nezaposlenih in gladnih ljudi.
Največja država na svetu. Največja država na svetu je Kitajska. Po približnem štetju prebivalstva, ki ga je izvedel notranji minister, ima Kitajska danes že 500 milijonov prebivalcev, čeprav je imela vojne in vsako leto pomrje mnogo ljudi od gladu.
Berlinska »Rote Fahne« je za 8 dni prepovedana, ker je odobravala atentat na policijskega predsednika Zorgiebela.
Drugi slučaj Kiirten. V Pinsku vlada veliko razburjenje, ker so v zadnjem času našli več trupel mladih služkinj, ki so postale očividno žrtve morilca iz naslade.
Povodnji. Radi jesenskega deževja narasle reke ogrožajo razna mesta. Seina je narasla že za 4 metre in ogroža dele Pariza. Temza je za-
trpko zavest ponižanja, pri vseh pa katastrofalno etično in moralno izgubo. Po efektu torej zmagovalcev skoro ni ločiti od premagancev, kar je bila dalekovidna, seveda nedo-statna teza pokojnega Wilsona ob sklepu miru.
Po končani vojni se je bilo treba prilagoditi novim razmeram in tako-rekoč pričeti znova. Treba je bilo počasi ustaviti valj inflacije, ki je ljudem vzel vero v papirnati denar in privedel zlasti v državah centralne Evrope do finančnih polomov. Treba je bilo preurediti industrijo, ki je delala izključno v vojne svrhe in za preskrbo armad, treba se je bilo prilagoditi novi geografski karti Evrope in drugih zemelj ter jih kulturno in gospodarsko zaokrožiti. Ogromno pomanjkanje vsega blaga tako industrijskih kakor agrarnih produktov po vojni je imelo za’ nujno posledico nenavadno konjunkturo, poživljenje svetovne industrije in mednarodne trgovine, ki je delala s polno paro, da izpolni vse vrzeli v mednarodni lakoti po blagu. Vsak, kdor je hotel delati, je takrat našel dober zaslužek. Industrija in trgovina sta se povzpeli do neslutenih dobičkov in vsak deseti, če ne še pogostejši človek je postal prekupčevalec raznih produktov, katere je s sigurnim dobičkom oddajal naprej. Inflacija je tako stanje le pospeševala, cene so se dvigale z geometrično progresijo z razvrednotenjem denarja in kdor je imel robo, je bil vsaj za par dni bogat. Bila je to doba ta-kozvanega. verižništva, ki se je globoko ukoreninilo zlasti v srednji Evropi, razpaslo pa tudi v državah s pretežno agrarno produkcijo.
(Dalje prihodnjič.)
lila dvoje londonskih predmestij. V, severni Italiji je orkan, združen z vodnim vrtincem, uničil več naselbin.
V	Hamburgu so trije bankirji,
ki so poneverili svojim klijentom denar, pobegnili. Za njimi je izdana tiralica.
Kako živijo staro-upokojenci.
Glas Zapuščenih. Prejeli smo: Zima je že zgodaj potrkala na vrata in kakor kaže, bo dolgotrajna in huda. Železniški staroupokojenci, pro-vizijonisti, miloščinarji, železniški invalidi, vdove in sirote državne in južne železnice so jo s strahom pričakovale. Zmrzovali bodo v nezakurjenih sobah, v barakah in podstrešjih, ker nimajo sredstev za primerno, človeku dostojno stanovanje. Nimajo sredstev za kurivo in obleko, ker jim še za živež primanjkuje. Ni treba omenjati, kaj je železniška služba, s kakšnimi trdotami je zvezana in to ob vsakem vremenu podnevi in ponoči. Vendar je vsak na svojem mestu vztrajal, plačeval z veseljem v pokojninski sklad v dobri nadi, da bo na starost preskrbljen. A časi so se izpremenili, svetovna vojna je uničila tudi tem siromakom mirno, zadovoljno starostno življenje. Žive v največji bedi, pomanjkanju in obupu, delno v resnici gladu umirajo. Na vseh merodajnih mestih se venomer razkriva to strašno gorje s prošnjo, da se tudi tem siromakom uredijo njihovi prejemki času in življenskim potrebščinam primerno. Neštetokrat se je že prosilo, da se onim, ki so se v službi ponesrečili, njihove še vedno kronske nezgodne rente prevedejo in urede. V tej hudi stiski imenovanih ponovno dvigamo svoj glas in prosimo: Usmilite se teh trpinov! Trdno upamo, da kraljevska vlada ne bo preslišala obupnih klicev onih, ki so težko in odgovorno službo zvesto in pošteno vršili za dobrobit vse javnosti, temveč bo po svojih močeh skušala omiliti bedo trpečih. — Društvo železniških upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani.
Maribor.
Ministri prišli v Maribor. Včeraj popoldne so prišli ministri dr. Sr-skič, dr. Shvegel, ing. Sernec in dr. Švrljuga v Maribor. Na magistratu je bila sklicana slavnostna seja občinskega sveta. Zvečer je občina priredila slavnostno večerjo, danes pa se vrše razgovori ministrov z nekdanjimi političnimi voditelji in predstavniki korporacij. Popoldne se ministri odpeljejo v Ptuj.
Delna oprostilna razsodba v komunističnem procesu. V Beogradu se je vršila dne 10. novembra pred sodiščem za zaščito države razprava proti železničarjem Goltezu Antonu, Zalokarju Milanu, Letonji Štefanič in Jennisiyu Maksu radi suma komunistične propagande. Obtoženega Jennxsya je zastopal dr. Reisman. Državno sodišče je obsodilo v Nemčijo pobeglega Golteza na 7 let ro-bije, ostale obtožence pa je oprostilo.
Manufaktura, krzno, trenchcoati, Hubertus-plašči, usnjene suknje in pletenine. L. Ornik, Maribor, Koroška cesta 9. — Plačilne olajšave!
Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih!
RuSe.
Smrtna kosa. Dne 31. oktobra t. 1. je kruta smrt iztrgala iz naših vrst s. Kaiserja Pavla, ki je umrl na proletarski bolezni jetiki. S. Kaiser je bil v tovarni za dušik več let glavni obratni zaupnik ter član SDZJ. Ruško delavstvo bo ohranilo pokojnika, borilca za delavske pravice, v trajnem spominu.
Pripravljalni odbor KPTL sklicuje za nedeljo, dne 16. novembra
1930 ob 9. uri dopoldne ustanovni občni zbor Krajevne protituberku-lozne lige v Rušah, ki se vrši v tuk. občinskih prostorih. Na ta občni zbor se vabi vsakogar, ki hoče stopiti med bojevnike v boju proti jetiki.
Jesenice.
Smrtni padec v tovarni KID. V
sobotnih opoldanskih urah se je po jeseniškem mestu raznesla komaj verjetna novica, da je v tovarni na Savi padel pri delu 8 do 10 m globoko mladi mehanik Mirko Bahun. Vest je žal odgovarjala resnici. Imenovani je v družbi sodelavca Štravsa Pavleta izvrševal popravilo pri dvigalu generatorja v razbeljarni. Kakor mnogo del v tovarni, je bilo tudi to delo nad vse opasno, a jima je šlo skoro do zadnje minute gladko izpod rok. Ker je za mehanični obrat vpeljana angleška sobota in se je bližal konec službe, sta delo podvojila; vsled premalih varnostnih naprav se je pa nenadoma zlomilo ogrodje, na katerem sta stala in sledila je težka katastrofa. Štravs Pavle se je na čudežen način nekje ujel in rešil. Bahun je pa padel 8 m globoko na tlak in obležal nezavesten. Po dveh urah je pa v bolnici umrl. Njegova smrt je vsakogar pretresla. Nad vse hudo je pa zadela njegovo mater, ki je na prav tragične načine že izgubila troje odraslih otrok in je bil ta zdaj njen hranitelj. Enega sina je ubila elektrika v Mariboru, drugi sin in hči sta pa podlegla strašni tuberkulozi, ki je v industriji doma. Zdaj je prišla še smrt mladega Mirka. Hude so žrtve dela, težko je trpljenje proletarskih mater. — Jeseniško delavstvo, naj te smrt opozori na vse, kar povzroča te žrtve.
Stalna priložnostna prodaja velike zaloge
nogavic, telovnikov, puloverjev,
vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno
karlovarfke porcelanaste pohode pr! Kormonn-u, oddelek ostankov, Maribor, Gosposka ul. 3
od
Papi*/MfCL
rr
Pomiia ur
srebrnine, kakor tudi
najboljše, hitro in poceni
H. JLGER SIN
URAR
Maribor, Gosposka 15
ICupnite svoje poirebičine pri naiih inseren* tih.
Prošli teden sta umrla zidar Zupančič in kovač Noč.
Jeseniška cerkev je dozidana. Jeseničanom prav lep blagoslov v obliki velikega dolga, ki nas bo moril, kajti božjega hrama niso povečavah zastonj, kakor tudi niso zidali zastonj vodovoda, kar je pripravilo strašno katastrofo in trem malim posestnikom, tov. delavcem, je plaz pokopal skromne domove. — Bog živi naš magistrat!!!
Ferdo Delak:
Politično gledaSiile.
Pariš 1930.
Pod tem naslovom je iadiail, danes v Evropi najbolj poznani gledališki pevolu-cijanar Erwin Piscator, okrog tristo sitrani 'ohsegafolčo knjigo: o svojem delu in o pomenu ipolitiičroega gledališča. Ker je ta knjiga o [gledališki literaturi osamljena in ni saimo ,z ozirom na Piscatorjevo deilo zanimiva, ampak nas tu di maja v nav svet odrskih možnosti, bam z ozirom na one PisioaitJorjeve uprizoritve, katerim sem v Berlinu prisostvoval, skušal analizirati avtorja te knjige in njegovo delo.
Piscaitorjevo gledališče, ki ife bilo pr-iviotno le eksperimentalno odtdieljenje berlinske »Volksibuhne«, je niastalio v borbi za uprizoritev Wellksove idirame »Gemtier uber Gottland«. O priliki tie uipriiz/oriitivie so se v vodstvu »Volksbiihne« loitmunale 'dive fronti, ena poid deviso: »umetnost bodi izraz človečansko velikega«, druga pod de vizo: »umetnost bodi sredstvo socijalnega razkroja«. Prerekanja teh dveh si nasprotujočih, stanj, sta že itak latentno krizo tega gledališča le še poisJIaibšaJHa. In sedaj je mislil Piscaitor, idia je poklican on, ida z ustanovitvijo lastnega gledališča to krizo v gotovem smislu odtetrana.
Ali si žo član »Cankarjeve družbe ? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige.________________________
In tako je v meščanskem taboru, od kapitala finansirano in državno koncesifoni-nanoraastallogledališče,katerega program jelbii: socijalni prevrat. Tako bi naj — prvič v zgodlovini gfediafečai — služil komplicirani gledališki aparat reiprezeautacija svetovnega naizoira in feortbene voljie iproletarijata. V nasprotju z današnjim gledališčem, ki je prenehalo biti vzgojni zavod, in služi le še kot meščan siko ziaibavišče, je hotel Piscator usmeriti gledališče. ta)k.o, ida ba zo-pet sJiužilo družabni! koristi, sed&ij v iboju socijalnega prevrata.
Slednje je pa zahtevalo itudi prevrat v odrskih sredstvih, S tem ne mislim reči, da je opustil Piscator odrska sredstva meščanskega gledališča, me, moral jih je le novi ideji gledališča primerno prenoviti. Tako stopi na mesto dekorativnega konstruktivno, emocijcnainemu se kot enakovredno pridruži racijonalno, sensuellno zamenjia pe-dagogično, mesto fantastičnega pa prevzame resničnost.
Ker ib.j ta reformacija pomenila le 'prenovo gledališke oblike, je Piscator ovrgel tuidii ;priizniamo, odnosno od meščanske kulture ustvarjeno diraimaitilko dn predelal komade tako, da 'je prišlo >predvsem dlo veljave npiih socijalna, ekonomična in politična tendenca.
Pomanjkanju prave a rlii tektonike in nove dramaitfike je ipripisati Piscatorjevo svojevrstno icidlrskio oblikovanje in dramaturgijo. Štiri njegove najvažnejše inscenacije »Hoppla, iwlir leben«!, »Raispuitrn«., »Schwe;k« i>n »Konjunktura«, so ibile v obliki pav sem različne. Piscator sam ipnaivi o teh raizEč-miih inscenacijah, da niso plod tehnične fan-talziije iv iskanju vedhio novih senzacij, ampak da so marksistične odrske zgradbe. Kakor zveni morda čudno (ta izjava, vendar mislim, da ima gotovo upravičenost, katero bom skušal v niasliednijem razložiti,
[Dalje prihodnjič.)
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno ameriltansko
zastonj
no ameriltansko
zlito nalivni) pero
ali pa Kiirschnerjev rožni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ weli“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
V ulk^niziranj e
Gumiji za avtomobile,kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemaj-v popravilo po solidnih cenah.
PETELIN, Maribor, Slavni trg 4.
ti izdih
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, prsje Gosposka 9.
ČITAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča sc pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
Elektrotehnična delavnica
PRftTTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg 54= 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Gramofone in šivalne stroje vseh vrst popravlja najceneje meh. del.
Justin GustSnžie
Maribor, Tattenbachova ulica št. 14
Velika zaloga gramofonov in plošč znamke »Columbia« in več drugih znamk.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
Naročajte
novo izišlo knjigo
il
„Taškent
kruha bogato mesto
od Aleksandra Neverova. Prevod preskrbel 1. Vuk. Knjiga je lepo opremljena v kartonskih platnicah in stane 17 Din, v platno vezana 28 Din. Dobi se pri založništvu mesečnika .Svoboda* Ljubljana in v vseh knjigarnah
1 m piro iz
iv
Hfllflinite suoie prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Blote ottmtalemo po JI.
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.