2Va parisfei borzi Zanimiv intervju odličnega narodnega gospodarja gosp. dr. Bajiča Glavni urednik »Narodnega Blagostanja« priobčuje v zadnji številki istoimenske gospodarske revije zanimiv članek pod gornjim naslovom, ki ga prinašamo našim čitateljem. — »Et La Bourse, mon directeur?« — »Elle n'existe plus.« Tako je pričel moj razgovor z vodilnim bančnim ravnateljem v Parizu. — Včeraj sem bil na borzi in opazil, da je ravnotako napolnjena, kakor za časa boom-a 1927 —, sem pripomnil. — Ljudi je povsod dovolj. Tu so pred vsem vsi, ki so se v zadnjih letih bavili s spekulacijo. Ti so na borzi izgubili ogromno denarja, pa se ne morejo spekulacije rešiti. Tu so vsi oni, ki ne morejo najti druge zaposlitve in ki so nekoč živeli od borze. Tu so vsi disponenti bank in bankirjev — po službenih dolžnostih. Tu so naposled vsi besisti, ki težko služijo denar. Pa tudi bodo kmalu prestali, ker ne bodo mogli dobiti kontrahenta — hosista. Vsi so tam, ali prometa ni. Rentirji in kapitalisti ne kupujejo ničesar več, le tu pa tam pade še kak prodajni nalog. — Vaša poročila so me iznenadila, ker iz pariških časopisov, katere pazljivo zasledujem v Beogradu, ni razvidno, da borza ne obstoja. — Za časopise velja isto, kakor tudi za omenjene profesijonalce; Borzni poročevalec mora nekaj delati. Rubrika »Borza« se ne more kar tako ukiniti v pariških listih, iz razlogov, katere vi kot dobri poznavalec francoskega gospodarstva lahko uganete. — Ampak iz poročil je razvidno, da se vrši promet v vrednostnih papirjih. — Promet se vrši vsekakor, vršil bi se tudi brez borze. Ali je ta promet infinitezimalen. V državnih papirjih je promet ničev, še manjši pa v vrednostnih papirjih s spremenljivo obrestno mero. — To je nerazumljivo. V Evropi obstoje samo tri države, v katerih ni gospodarskih depresij, v kurentnem smislu; to so Švica, Francija in Nizozemska. Niti niso te države doživele polomov kot Amerika v letu 1929., niti nimajo večje nezaposlenosti, niti njihovo poljedelstvo ne trpi od neznosno nizkih cen. Njihove banke se dušijo denarja. Po stari, do sedaj z ničemur demantirani teoriji konjunkture je obilnost denarja neodoljiva pobuda na tržišču vrednostnih papirjev. Prilike na francoski borzi so meni absolutno nerazumljive. — Niti ne morete najti razjasnitve v teoriji konjunkture Vzroki niso samo eksogeni v smislu teorije, ampak je samo pojav ekscentričen in daleko od strukture vsakega do sedaj poznanega konjunkturnega kroga. Vse je to novo in neobičajno. Vse to je neobičajen pojav nezaupanja, tako po naravi, kot v globini. Francoski kapitalist je padel v strašen pesimizem, čeravno je v Franclji vse v najboljšem stanju. Nezaupljivost Je rezultat celega niza dogodkov. Pričetek je v ameriškem borznem polomu leta 1929. Francozi so imeli še iz časov inflacije mnogo kapitala v ameriških papirjih, tako v Ameriki, kakor tudi v Parizu. Od leta 1929. padajo tečaji teh papirjev neprestano. V kolikor je kak lastnik imel jačje živce, v toliko je več izgubil. Prišlo je celo do prepričanja, da morajo ameriški tečaji vrednostnih papirjev pasti na ničlo. Po znanem pravilu o mednarodni solidarnosti borz je sistematično padanje ameriških delnic, ki kotirajo v Franciji, ustvarjalo nevarno atmosfero na pariški borzi. Ubit je bil vsak optimizem in vsak poizkus spekulacije a la hausse. Ameriške borze so načele tudi srednjeevropske mednarodne vrednostne papirje kot n. pr. Youngove obligacije in avstrijsko posojilo iz leta 1923. in 1930. Skratka vsi mednarodni vrednostni papirji so se znižali, a od teh je znatno število v Franciji. Vse to predstavlja ogromne izgube francoskin kapitalistov. Državni vrednostni papirji — razen državnih in od države garantiranih — so se znižali v mnogo manjši obliki, ker ni bilo za to posebnih razlogov. Prišla je kriza dunajskega »Kredit-anstalta«. Naše banke so relativno malo angažirane vendar pa so angažirane. Povsem razumljivo je da je bilo lahko lanslrati bajko o Izgubah naših bank. Pa tudi pred tem se Je tu že nekaj šušljalo. Posebno je mnogo vznemir- jenja doprinesla afera Diaperle. To je delniška družba, osnovana od tukajšnjih trgovcev z diamanti in biseri, v svrho omiljenja njihove čedalje bolj kritične situacije. Ta trgovina se nahaja v veliki krizi. Radi zelo stroge karteli-zacije v Amsterdamu se cene niso mogle držati. Trgovci so se posluževali imenovane družbe za izdajo preskočnih menic v iznosu več sto milijonov frankov. To je prineslo prvo nezaupanje do bank, v katerih listnicah so se nahajale te menice. Kreditanstalt je postala nova hrana za nezaupanje proti bankam. Briinlngova pro-klamaclja o nemški nezmožnosti plačevanja reparacij, Hooverjev predlog moratorija, nemški bančni moratorij in angleška valutama in finančna kriza, vse to je sukcesivno padalo na glavo francoskega kapitalista. Sedaj je on nekako sledeče rezoniral: Terjatve od Avstrije, Nemčije in Anglije so propadle. Radi tega morajo propasti tudi banke, ki so v večji meri angažirane pri teh operacijah, ergo čuvati se Je treba tudi delnic domačih bank, pa tudi niti denarja jim ni dobro zaupati. In tako smo prišli tako daleč, da milijarde frankov ležijo v safaladah in blagajnah posameznika. Vrnili smo se po tolikih peripetijah v politiko tesaurira-nja in bas de laine. — Iz Vaše zelo zanimive razlage ne vidim zakaj se ne veruje domačim podjetjem, katerim gre zelo dobro. — Kadar se 100“/» pesimizem dokoplje do mas, se nobenemu več ne veruje. Francoz je lahko strahovito nezaupljiv. On ima mnogo bon sens-a, pa tudi ta ga vodi v pesimizem. Ob takih prilikah, ki vladajo v svetu, je neizbežno, tako pojmuje on, da so tudi domača podjetja nekoliko tangirana. To more dovesti do zniževanja dividende, a to do padca tečaja za iznos dividende in tudi še več. Riziko je potemtakem tudi pri domačih papirjih, da c? izgubi. Obrestna mera ne zanima več Francoza, safety first. Vse zahteva sigurnost pred vsem. — Ampak v Franciji je vendar vrednostnih papirjev, katerim je zajamčena odlična sigurnost, n. pr. državna renta. Francija forsirano odplačuje svoj državni dolg. Amortizacijska blagajna razpolaga danes s skoro 8 milijardami, ki se bodo uporabile za isti cilj. Skupen francoski državni dolg znaša 45 milijard frankov v zlatu, a pred vojno ga le bilo preko 30 milijard. Dolg se naglo topi. — Ni mogoče reči, da je nezaupanje doseglo tudi državno rento. 2 njo se mnogo ne trguje, ker je ni. Ogromne gotovine pri državni hranilnici (Caisse de depots et Consignations) se vlagajo v ta papir. Zavarovalnice, hranilnice itd. vse zahteva državno rento. To je imelo za posledico, da je tečaj poskočil tako visoko, da je renta padla na S*/«. To je tako malo, da nima nikake privlačne sile za kapitalista, ki je v toliko bolj nezaupljiv, v kolikor več razmišljuje. Navaden človek govori sledeče: Po svetu gre slabo, tako da lahko pride tudi do katastrofe. Insolventne so Nemčija, Anglija, Avstrija, Madjarska, Južna Amerika in Avstralija. Tako se ne more dobro končati, kriza ne more dolgo ‘rajati. Počakajmo še nekoliko me-secev. — Kaj pa novčanice? Nezaupljivost je objela danes vse razen novčanic. Nikjer nisem slišal, da bi kdo zahteval zlato od francoske banke. Vsakdo smatra novčanico za zlato, ker je lOOVo pokrita. — Ampak ta nezaupljivost lahko pokoleba. Pokritje je 100°/o za inozemske terjatve, k tem spadajo pa tudi one terjatve, ki so nesigurne. — Ne ugovarjam. Za sedaj je tako. — To vse pomeni konec kreditnega gospodarstva. Kako potem sploh obstojajo banke? — Zelo lahko. Mnogo milijard Je v prometu. Tudi za banke jih je dovolj. Mi smo polni de narja. Problem obstoja v tem, kao ta denar plasirati. V inozemstvu smo nasedli. Nemške trate so slab materijal. Oni so prejemali od nas rembursne kredite na tri mesece, a prodajali blago v južno Ameriko na kredit do 2 let. Omejeni smo na domače tržišče. Francoz med tem ne potrebuje mnogo kredita, niti je voljan plačevati zanj visoke obresti. Radi tega smo znižali obrestno mero na 4°/o do 2-6 in pol ’'» in znižali obresti na vloge na pol %> do 1 in pol Vlog se bojimo, poslov ne razširjamo. Kapita- list je že pripravljen na nizko dividenda in mi čakamo. — To pomeni torej konec inozemskega bančnega posla? — Vsekakor. V ostalem zdravega mednarodnega posla ni več. Nimamo komu dati denarja. V inozemstvu Je vse v krizi. In še ono malo inozemskega posla, ki se vrši, ni regularen posel, pač pa zgolj nujna pomoč. Po bankah bi se posel sploh opustil, če bi ne bilo vladnih intervencij. Tako je prišlo do madjarskega poso jila in tako bo prišlo do avstrijskega. Bančniki smatrajo obe državi za insolventni. Posojila so se morala prevzeti s posebnih razlogov. — Kaka moda čaka angleško posojilo? — Smatram, da bo to posojilo dobro uspelo. Obrestna mera je zelo visoka, takse in davščine prevzema Anglija. Skratka, pogoji so za Anglijo dovolj težki. V resnici se vzdržuje nepo-voljno mišljenje o angleških gospodarskih prilikah, vendar se z druge strani smatra, da ima angleški narod zelo razvit domoroden čut in se bo rešil krize na sličen način, kakor Franclja v letu 1021’. Sestava novega kabineta Je to domnevo samo potrdila. — Kako piesojate vi prilike v Angliji? — Zelo nepovoljno. Veliki angažmani so v Nemčiji, a o plačevanju istih ne more biti govora. V ostalem niti v Ameriki ni dobro. Tudi tam je nezaupanje zavzelo ogromen razmah. Velika sreča evropskih mas Je, da ne poznajo podrobnosti na tržiščih kapitala v Ameriki. Naravnost fantastične so izgube na vrednostnih papirjih Veliko je število ljudi, ki so izgubili na stotine milijonov. V resnici je dovolj pogojev za ozdravljenje, vendar osebno mislim, da do ozdravljenja ne pride tako hitro. Nezaupanje pustoši tudi tamkajšnje borze. Spomenik bazoviškim žrtvam Tiho je šel mimo nas 6. september, obletnica smrti štirih primorskih junakov Miloša, Bidovca, Marušiča in Valenčiča. Velikega veselja, ki je objemalo takrat vso našo zemljo, ni mogla kaliti žalost. Vendar nismo pozabili na brate mučenike, ki so bili žrtve jugoslovanske zavesti. Primorsko društvo »Zarja« v Kranju je skoro čez noč zgradilo na kranjskem pokopališču ka-menito piramido. Preteklo nedeljo so jo člani ogrnili z jugoslovansko zastavo in okrasili s cveticami. Ob 8. uri je bral g. dr. Franc Pogačnik v župni cerkvi za duše ustreljenih junakov žalno službo božjo, nato pa so krenili člani »Zarje« z deputacljami Sokola, Kola Jugoslovanskih sester, Narodne čitalnice, češke besede in Ciril-Metodove družbe na pokopališče, kjer se je vršila ganljiva spominska svečanost. Društveni moški zbor je zapel pretresljivo pesem »Doberdob«, govoril je pa predsednik »Zarje« Žerjal, nakar je sledil dveminutnl molk v spomin žrtvam. Ves dan je stala ob s svečami okrašenem spomeniku častna straža. Svečana posvetitev spomenika bo na vseh mrtvih dan. Strelske tekme »Strelske družine v Kranju »Strelska družina« v Kranju, ki je predseduje odvetnik g. dr. Igo Janc, je priredila kakor lani tudi letos na lastnem strelišču v Stru-ževem velike strelske tekme, ki se jih je udeležilo zlasti mnogo tu jev. Nagradno tekmovalno streljanje se je vršilo na praznik Malega šmarna in preteklo nedeljo. Najlepši darili sta podarila tovarnar orožja in municije g. Janko Mišič in g. Pogačnik iz Podnarta. Pri streljanju na leteče golobe so dosegli naj večje uspehe: 1. Josip Jakil, tovarnar iz Karlovca, 2. Hainrihar Franc, Škofja Loka, 3. Mišič Janko, Kranj. Pri desetkrožnem streljanju na 200 m z vojaškimi puškami so se postavili 1. Jelenc Ciril, puškar pri Mišiču, 2. Hainrihar Franc, 3. Smole Avgust, Kranj; pri streljanju na srnjaka pa 1. Šušteršič Slavko, 2. Rozman Franc, puškar pri Mišiču, 3. šifrer Albin, Ljubljana. Pri malokaliberskem streljanju sta dosegla največ točk Deržaj Rudolf, Ljubljana in ga Hamm iz Struževa. če želite, da ostane Vaše perilo trajno in lepo, rabite samo UJ? Požar v Žabnici pri Kranju Žabnica, 15. septembra. V torek kmalu po 16. uri se je raznesel po škofjeloškem okraju glas, da je izbruhnil v Zab-nici ogenj. Dobro organizirani gasilci so takoj prihiteli na kraj nesreče iz vseh strani. Tekom pol ure se je zbralo na kraju ognja 8 gasilskih društev, ki so ogenj izlahka lokalizirali, tembolj ker so se prvotne vesti, da gori gospodarsko poslopje in gostilna vaščana Cegnarja izkazale kot neresnične. Gorela je le drvarnica poljedelca Jorgovoa. Objekt se je po pripovedanju ljudi vnel zaradi tega, ker so domači v štedilnik za kuhanje prašičev pre.več zakurili. Dim se je radi močnega vetra videl daleč naokoli in ao ogenj opazovali celo v Škofji Loki. V kratkem času so gasilci vsako nevarnost odstranili. Prvi so bili na mestu žabnišfci gasilci. Škode je več tisoč dinarjev. Vlomi v šoštanjskem okraju Nekako od srede avgusta t. 1. naprej se neprestano vršijo vlomi v občinah Velenje, št. Ilj in št. Andraž. V noči od 10. na 11. avgusta Je bilo vlomljeno v restavracijo Edvarda Raka v Velenju ln ukradena večja množina tobačnih Izdelkov. Teden pozneje je bilo vlomljeno v trafiko Frančiške Uriaek v Pesjem. Tatovi so ji odnesli raznega tobaka za 3957 Din. V noči od 21. na 22. avgusta je neznan zločinec vdrl v prostore občinskega urada v št. Andražu pri Velenju in odnesel poleg gotovine 900 Din, vse uradne štampiljke in faksimile župana Franca Zabukovnika. Ko je tat porabil ukradenih 900 Din, je vlomil v gostilno Ivana Tajnška v št. liju pri Velenju in ukradel gostilniškemu najemniku Lekšetu Josipu tobaka, znamk, dopisnic in drugih drobnarij za 1200 Din. Vlomil je tat na ta način, da je z dolgim drogom razmaknil križe na oknu. Iste noči je bilo vlomljeno v župnišče v št. liju. Tat ni našel ali ničesar pripravnega ali pa je bil previden, ker ni odnesel ničesar, temveč le pojedel ostanek večerje. V noči od 12. na 13. sept. je tat vlomil v gostilno Hinkota Mama v Pesjem in odnesel cigar in cigaret za 150 Din. Storilec je Izrezal z okna kit, nato šipo odstranil in od znotraj odprl okno, skozi katero je zlezel v notranjost. Po tej poti je tudi odšel. Vseh teh tatvin je nujno sumljiv neki človek iz Razborja, ki se Je zadnji čas klatil z dvema znanima postopačema po teh krajih. Claude Anet: 44 žheijtma Roman ruske deklice. Drugič nekoč je rekla: »Moram se ti izpovedati. Enkrat ali dvakrat sem mislila, da sem že premagana. Oh, koliko strahu sem prestala! Kako bi bila trpela pri slovesu! — Kako sem se morala upirati, toda vzdržala sem se. — No, ker sem toliko časa vzdržala proti tebi, ni več nevarnosti, hura!« Medtem, ko je ona vedno znova načela to vprašanje, jo je Konstantin poslušal z naj večjo pozornostjo, tehtal vsako njeno besedo, pazil na najmanjši odtenek, poslušal zvok njenega glasu, naglas, izra-ževanje. Jeli vse to resno mislila? Ali pa ga je hotela premotiti? Nikoli je ni zalotil, da bi se v glasu pretvarjala. Vse Je kazalo, da govori docela iskreno. Zadovoljil se je samo s kratkim odgovorom. Včasih se je na te besede zasmejala, ali samo skomizgnila z levim ramenom, ali pa vzrojila, v kakršnem nastroju je pač bila. Nekoč ga je vprašala: »In ti, me ljubiš?« Ko ga je prvič to vprašala, Je bil presenečen. Toda skrbno je zatajil svoje presenečenje. Vstal je z na- slanjača, kjer je sedel, vzel Arijano v naročje in rekel z nežno očitajočim glasom: »Dragi otrok, tega vendar ni misliš resno! Kako bi mogel ljubiti tako zlobno dekletce, kot si ti?« Arijana je bila premagana, čemu naj verjame, posmehljivim besedam ali nežnemu glasu? Konstantin se ji je izmuzal kakor vedno; v hipu, ko ga je mislila uloviti z naglim okretom, se ji je vnovič izmuzal med prsti. Kaj so bili vsi moški, kolikor jih je pred njim poznala, v primeri z njim? Najponos-nejše med njimi je v najkrajšem času zasužnjila, da so ugodili vsem njenim muham. Konstantin pa ji je bil vreden nasprotnik, s katerim se je mogla meriti in ki jo je celo spravil iz ravnovesja, čemu neki jo je tako rad ogovarjal z onim nežno šalečim se glasom, s kakršnim govore običajno z otroki? — Skušala Je tudi zbuditi v njem ljubosumje. Z vznositimi besedami je opisovala nekega vseučilišč-nika, ki je bil med petečnemi gosti. Nobena ženska se mu ne more upirati; blazno Je vanjo zaljubljen. »Ta mladenič ima dober okus,« Je rekel Konstantin mirno. »Nedavno me je skušal poljubiti.« »Kot mož Je to dolžan.« »To bi bilo tebi bržkone vseeno?« »Drago dekletce, nič ti ni tako lahko, kakor varati me. Toda čemu bi to naredila? če me ne ljubiš, kaj delaš tu? čemu ostajaš pri meni? če me pa ljubiš, in ta primer imamo tu, kakšen užitek bi našla v naročju drugega moškega? Ne živim zaman osem mesecev s teboj, da te ne bi poznal. Imela si svoje majhne srčne zadeve in jih boš še imela, toda ti si zvesta. V tvojem bistvu je izreden ponos. Nekoč me boš zapustila, toda varala me ne boš nikoli.« Zdaj je bila Arijana, ki je pozorno poslušala govor svojega ljubimca in si prizadevala uganiti, kaj se skriva v njegovih besedah. Njegov glas ni bil nikoli strasten. V svojih teoretičnih ljubezenskih razglabljanjih ni očitoval nikake pristrastnosti. Ali je sploh govoril o sebi in njej? O tem je dvomila. Samo na enem polju je prekašala Konstantina Mihaela. To okolnost je odkrila peti dan njunega znanja in je to svoje odkritje dovršeno izrabljala. »Veliki knez« je hotel, da mu bodi Arijanina preteklost zastrta. Po nepisanih ljubezenskih postavah so to reči, o katerih se ne govori. So iluzije, ki jih ni mog9te pogrešati in vsaka ženska si prizadeva spoštovati jih. Arijana pa je vztrajno razgrinjala svojo preteklost do vseh podrobnosti in svetila vanjo. Toda Konstantin ji je vselej ostro presekal besedo, čim Je stopila »a to prepovedano polje. Zato je bila prisiljena zatekati se k vsakojakim zvijačam, da je dosegla svoj namen. Njen iznajdljivi duh ji Je pokazal tisočero poti, ki so ji omogočale, da je vzbur-kala »velikega kneza«. Pripovedovala mu je o svojem ljubimkanju z znamenitim igralcem, ne da bi se dotikala podrobnosti, in vendar se Je uverlla, da ni v nikakih dvomih glede kakovosti tistih odnošajev, Stran 4.a JUGOSLOVAN Jz ‘Dvavske banovine Odkritje spominske plošče pisatelju dr. Fr. Deteli v Moravčah v nedeljo, dne 20. septembra Na kvatrno nedeljo 20. sept. t. 1. po deseti maši bodo hvaležni Moravčanl odkrili spominsko ploščo svojemu odličnemu rojaku — pisatelju dr. Pr. Deteli — na njegovi rojstni hiši pri Jur-ku v Moravčah. — Slavnost bo skromna in bolj tiha — toda zato bolj prisrčna in domača, kakor je bil tudi blagopokojni dr. Detela bolj tihe, mirne narave in se ni nikdar silil v ospredje. Mramornato ploščo s pisateljevo podobo (glavo) je Izklesal iz domačega marmorja — domačin — moravški rojak — akad. kipar Tine Kos. Ker je pričakovati, da se bo te slovesnosti udeležilo obilo slovenske inteligence, zlasti profesorjev in literatov ter dijakov iz Ljubljane (odkritje se vrši ob vsakem vremenu!), zato ne bo odveč, ako v nekaj stavkih naznačimo razna pota, po katerih lahko pridejo Detelovi čestilci v Moravče. Zlasti je turistom priporočati, da si nedeljo 20. sept. izberejo lepi trg Moravče in romantično moravško dolino za svojo jesensko izletno točko. Najhitrejše in najlažje seveda prideš v Moravče, ako se od »Figovca« pelješ z moravškim avtom ob 8. uri zjutraj naravnost v Moravče. (Kedaj bo avto vozil, bo še v časopisih!) Za tiste pa, ki se hočejo izprehoditi po lepi, Jesenski naravi, je pač najbolje, ako se peljejo z vlakom ob 7'27 zjutraj do postaje Laze, ali Jevnica ali Kresnice. Od Laz gredo z brodom čez Savo, nato skoz Dolsko—Hrib na Sv. Trojico in Jemčevo znamenje—Vrhpolje in v dveh urah so v Moravčah. Pri Sv. Trojici imajo krasen razgled po vsej Gorenjski in divni moravški dolini. Od postaje Jevnica pelje pot s čolnom čez Savo — nato skoz vas Senožeti na Sv. Križ — mimo Vegovega doma v Zagorico čez Cicelj na Zgornjo—Spodnjo Javorščico—Tuštanj (grad!) —Podkraj—Cešence (grad)—Belnek (grad!) v Moravče! Iz Kresnic z brodom čez Savo tik postaje — potem mimo Drčarja čez sedlo Grmada na Moravče. V poldrugi uri si od Kresnic v Moravčah. Na sedlu pri znamenju uživaš krasen razgled na vse strani. Kdor pa hoče, se lahko pelje z avtom do Lukovice — tam zavije po stari moravški cesti mimo zgodovinske cerkve v Praprečah na Spodnje Koseze, si tu ogleda Koseskijev dom — In v poldrugi url je tudi v Moravčah. Kdor pa se hoče povzpeti na visoko Limbarsko goro, se pelje do Krašnje, odtod na Goro — in z Gore na Moravče. V treh urah napravi krasen izlet na Limbarsko goro (razgled!) In v Moravče! V neposredni bližini Moravč so štirje gradovi: Tuštanj, Češnjice, Belnek in Zalog in dve stari razvalini: Koprivnik (Tovorov grad) in Rožek. O trgu Moravče samem in o Moravčanih ne bom pisal. Pridite in si jih oglejte. So hudomušni, razboriti ljudje, malce bahavi, a še pristni, konservativni in nepokvarjeni. In kot take jih opisuje tudi naš pristni Moravčan — pisatelj Detela. Detelova povest »Kislo grozdje« vabi vas vse slovenske rodoljube na vinsko—grozdno trgatev v Moravče — pridite, ne bo nobenemu žal. Na svidenje torej v nedeljo 20. sept. v Moravčah ob rojstni hiši slovenskega pedagoga in pisatelja dr. Pr. Detele. Šahovski mojstri v Ljubljani Ljubljana, 16. sept. Danes popoldne okrog pol šestih so se z avtomobilom pripeljali z Bleda šahovski mojstri Aljehin, Kashdan, Bogoljubov, Ni-emcovič, Vidmar, Flohr, Spielmann, Kostič, Maroczy, Stoltz, Astaloš, Colle, Tartakower in Pirc, da v metropoli Dravske banovine nadaljujejo igro. Lepo vožnjo po Gorenjski jim je deloma skalil dež, ki je začel padati proti mraku. V Ljubljani so se nastanili v hotelu Union, in ko so se posamezniki izmed odličnih gostov pojavili na ulicah in v kavarnah, je bilo vse napeto zanimanja, s katerim naše občinstvo pričakuje njihove jutrišnje igre ž njimi. Nocoj ob pol devetih se v mali kazinski dvorani vrši gostom na čast banket, ki ga priredi mestna občina, jutri se bo p.* v veliki kazinski dvorani od 10. do 15. in od 17. do 19. ure odigralo XIX. kolo mednarodnega blejskega šahovskega turnirja Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi ln poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeče klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične d Mladi angleški književniki v Sloveniji. V petek zjutraj prispejo iz Benetk v Ljubljano trije mladi angleški književniki, člani londonskega Mladega PEN-a in sicer: predsednik Al-lan N. Taylor, tajnik E. Warman in Alex. J. Henderson, ki je urednik pri znani Reuterjevi agenciji. Angleški književniki bodo v Ljubljani gostje ljubljanskega Mladega PEN-a. Naslednje dni bodo obiskali še Bled, kamor jih je povabil podpredsednik PEN-kluba iu7 p Osebne vesti. Univerzitetni profesor dr. Fran Wollman, ki si je, kakor smo poročali v včerajšnji številki, ogledal znamenitosti našega mesta, je odpotoval v Ljutomer. Obišče tudi Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto. V našem mestu se mudi tudi podban dr, Pirkmajer. Oglasil ee je pri sreskem načelstvu in pri mestnem magistratu. p Sprejem gojencev v artilerijsko podoficirsko šolo v Čupriji. Prošnje za sprejem v ta vojaški zavod je vložiti do 20. t. m. pri komandi artilerijske podoficirske šole v Čupriji. Potrebne informacije o pogojih za sprejem se dobe pri vojaškem referentu sreskega načelstva. p Prestopki. Radi prestopka trpinčenja živali je bil kaznovan Franc Holc, posestnik v Saku-Saku na 24 ur zapora. p Radi prestopka po členu 6 odnosno členu 81, zakona o orožju, sta bila kaznovana Mihael Junger, posestnik v Sedla eku in Alojz Svenšek, posestnik v Majskem vrhu, občina Vareja, vsak na 2 dni zapora. p Padec s hruške. Anton Podhostnik, 19 let etar, posestnice sin v Velikem Okiču, je splezal na visoko hruškovo drevo da nabira hruške. Naenkrat se zlomi veja, na kateri je stal in padel je na tla. Poškodoval se je po celem telesu in tudi desno roko ima zlomljeno. Prepeljan je bil v tukajšnjo bolnišnico. Neznana utopljenka Sevnica, 15. septembra. Dne 14. IX. je žandarmerijska patrola iz Sevnice našla pri vasi Sp. Brezovo na levem obrežju Save razpadajoče truplo ženske utopljenke, katere identiteta se do sedaj ni mogla ugotoviti. Utopljenka je srednje velike postave, ima dve spleteni kiti plavih las in je oblečena v črne kopalne hlače, kar je dokaz, da je utonila pri kopanju. Vsled razpadanja trupla ni mogoče osebnega opisa natančneje navesti. Po mnenju zdravnika je moralo truplo ležati v vodi že kake 3 mesece. Truplo Je bilo prepeljano v mrt- - vašnico v Sevnici. Zadruga slaščičarjev se je Ljubljana, 16. septembra. Popoldne se je vršil v Mikličevem hotelu lepo obiskan občni zbor Oblastne zadruge slaščičarjev, medičarjev, voščeninarjev in izdelovalcev kandit v Ljubljani. Občnega zbora so se udeležili skoro vsi člani, med njimi tudi z dežele, kakor iz škofje Loke, Lesc, Kranja, Bleda, Trbovelj, Logatca, Kočevja, Žužemberka in Krškega. Občni zbor je otvoril predsednik g. Novotny, ki je pozdravil vse navzoče in dal nato besedo tajniku Gantarju. Iz letnega poročila posnemamo, da je umrlo v preteklem letu več vnetih in agilnih borcev za pravice obrtnikov. Zadruga šteje sedaj 24 ljubljanskih in 30 izvenljubljanskih članov. Ljubljanski člani imajo zaposlenih 27 pomočnikov, izvenljubljanski pa 12. Vrh tega imajo ljubljanski člani prijavljenih v zadrugi 7 vajencev, izvenljubljanski pa 16. V tekočem letu so bili sprejeti med drugimi kot člani 3 Bosanci: Hasan Iliasovič, sladoledar v Kranju, Abedin Murtezanovič, sladoledar v Novem mestu in Akib Eminovič, sladoledar na Jesenicah. Odbor je imel v preteklem letu tri seje, na katerih je obravnaval razna tekoča vprašanja. Zelo energično je odbor nastopil proti otvar- Jesenice Nekdanjo »Štefucovo kovačnico« so končno le podrli. Delavci, ki grade novo poslopje za bodočo carinarnico, so j-o razdejali in porabili kamenje pri gradnji carinarnice. Bolnico Bratovske skladnice na Slov. Javorniku so pred tedni pričeli renovirati. Prenov-ljalna dela gredo h koncu in bodo tekom tega tedna končana. Dosedanja lesena tla so nadomestili s ksilolitom, ki je mnogo bolj praktičen in higijenski. Bolniške sobe so prebelili in preslikali. Pogrel) ugledne žene. Minuli torek so pokopali na tukajšnjem pokopališču umrlo Marijo Truhlar. Osebne vesti. Trije carinski uradniki pri jeseniški carinarnici so premeščeni in sicer g Zorec Stane v Bitolj, g. Stojanovič v Beograd in g. Šrems Edo v Preko pri Zadru. Škofja Loka Umrla je v sredo popoldne po dolgotrajnem trpljenju ga. Tončka Okornova, soproga uglednega mizarskega podjetnika g. Pavla Okorna. Pokojnica je bila vsa leta zvesta članica Sokola in je 'bila med najmarljivejšimi sestrami, ki so poprijele povsod, kjerkoli je klicala dolžnost. Težka bolezen jo je odtegnila sokolskim bratom in sestram, ki ohranijo delavno sestro v častnem in hvaležnem spominu! Pokojnici blag spomin! Prizadetim naše globoko sožalje! Prošnja, škofjeloška podružnica SPD vljudno in nujno naproša vse njene prijatelje, da ji s prispevki čimpreje priskočijo v oporo. Temelji ljubniške koče, ki dobe cemeentni opaž, so izdelani. Pošljite soprispevke po položnicah, ki ste jih prejeli! Tržič Popravljamo. Z ozirom na našo notico, da se bo v hiši g. Amalije Peruc otvoril brivski lokal, objavljamo, da naša vest ni bila točna. izrekla za skupne zbornice janju podružnic pod tujimi imeni in za kaznovanje šušmarjev. Zelo obširno je poročal predsednik o strokovni izobrazbi naraščaja,, ki je, žal, od leta do leta slabši. Končno je spregovoril o sistemu ločenih ln skupnih zbornic. Z ustanovitvijo ločene zbornice bi bili obrtniki sicer rešeni doklad za trgovsko zbornico, naprtili bi si pa nove stroške za ločeno .zbornico, za katero bi morali prispevati najmanj toliko, kolikor prispevajo sedaj vse tri panoge za skupno zbornico. Kajti tudi ločena zbornica bi morala imeti svoj upravni aparat in svoje strokovnjake, ki bi jih bilo treba plačati. V tem oziru bi tedaj prišli iz dežja pod kap. Zadruga slaščičarjev se Je zato po temeljitem preudarku in dosedanjih izkušnjah izjavila za skupne zbornice. Zadružna blagajna je izkazovala koncem poslovnega leta 12.040 Din dohodkov in 7.881 Din izdatkov. Proračun za leto 1931-32 predvideva 9.420 Din dohodkov is prav toliko izdatkov. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni: načelnik Teodor Novotny, podnačelnik Viktor Gartner, odborniki Blaž Grah, Adolf Pelicon, Franc Sirk, Emil Brandt, vsi iz Ljubljane, Karl Lenarčič iz Most, Alojz Zavrtanik z Lesc in Rudolf Golež iz Laškega; za preglednika računov Alojzij Galle in Bogoslav Kalaš. Kočevje Tukajšnje Glasbeno društvo priredi dne 19. septembra 1931 v dvorani hotela »Trst« glasbeni večer v počastitev spomina in dela skladateljev Jurija Fleišmana, Miroslava Vilharja, dr. Gustava Ipavca, Davorina Jenka. Opozarjamo in vabimo petje ljubeče občinstvo na to kulturno prireditev. Loke pri Zagorju Stavbena sezona je tudi pri nas docela mrtva. Le na samih Lokah gradi tvrdka Rojak in Co. kaplanijo. Odbor za zidavo kaplanije je narojil visoko pritlično stavbo, ki bo stala okrog 150.000 Din. Pri tein pa se bo mnogo napravilo tudi s prostovoljnim kulukom, tako da bo stavba v kratkem času sezidana do vrha. Pretečeno nedeljo je bila blagoslovitev temeljnega kamnu, obrede je izvršil tukajšnji kaplan g. Vital Vodušek. Poleg tega pa bo ista tvrdka zgradila tudi železobetonsko transformatorsko postajo za »Električno zadrugo« ki pa bo predvidoma začetkom oktobra gotova. Litija Težka nesreča. Nedaleč od poljšinske cerkve ima svoje vzorno posestvo posestnik Ivan Mrzel. Pred nedolgim je tudi na Polšniku divjala nevihta, ki je v svoji najhujši divjosti razkrila več hiš, med njimi tudi hišo posestnika Ivana Mrzela. Streha je bila torej nujno potrebna popravila, ki ga je izvršil Mrzel sam. Na mokri strehi pa mu je nenadoma spodrsnilo, da je padel iz višine 8 metrov na trda tla. Priletel je s komolcem prav na kamen in si najbrže zlomil roko. Bil je tudi sicer občutno poškodovan, tako da ga je dr. Ukmar, h kateremu se je zatekel po pomoč, poslal v bolnico na rent-genološki pregled. Vače pri Litiji Vihar. Skoro celo leto smo bili brez posebnih vremenskih neprilik. V ladnjem Sasu pa je na- KOLINIKA tVOBHUA CIKORIJI LJUBLJANA. OKUSNA IN ZDRAVA Kolinska kavai stopilo slabo vreme ter je deževalo skoro ves teden. V zadnji noči je pritisnil veter, ki je bil tako silen, da je prevrnil posestnikoma J. Končarju in F. Vrhovcu enostranska kozolca. Škoda e še občutnejša, ker so se v kozolcu Končarja nahajali razni poljski pridelki in vozovi. Prenovili so cerkev Sv. Neže na Slivni in obenem prekrili del strehe, ki je bila v slabem stanju. Danes ee vrši cerkveno darovanje v svrho sanacije nastalih dolgov. Oglašajo se kupci za mrvo. Kljub dobri letini za mrvo plačujejo že sedaj 1 Din za kg. Slaba kupčija s sadjem. Kupci ponujajo komaj 12 dinarjev za mernik sadja. Ubogi kmet. Polsnik pri Litiji« Sejem. Običajni letni sejem, ki se je vršii dne 10. t. m. na Polšniku, se je zelo slabo obnesel. Na živinski prostor je bilo prignanih celih 15 glav živine. Tako slabega sejma na Polšniku sploh ne pomnimo. Višnja gora Avto je zgorel na cesti. Tukajšnji trgovec Mihael Omahen se je peljal z svojim avtobusom v Ljubljano. Na cesti med Višnjo goro in Pe-ščenjekom se mu je avtobus nenadoma vnel. G. Omahen se je rešil, dočim je avtobus popolnoma zgorel. G. Omahen ima 20.000 Din škode. Poroka. P jčil se je sin tukajšnjega obrtnika g. Leopold Žnideršič iz Peščenjeka z gdč. Pepco štepic—šimanovo iz Podsmreke. Letina. Krompirja smo nakopali precej in prav lepega, tudi ajda lepo kaže, samo bolj pozna je radi suše. Škocijan Sejem v Bušečji vasi. V sredo 9. t. m. se je vršil vsakoletni sejem v Bušečji vasi. Bil je za sedanje razmere še dobro obiskan in tudi promet je bil živahen, bolj kakor navadno. Na kramarskem trgu je bila zadovoljiva kupčija, od kramarjev še ni bilo slišati preveč pritožb. Tudi na živinski trg je bilo pripeljano precej živine, vendar so se voli in krave ter teleta prodajala za nizko ceno. Novo mesto Komisija za pregled sadja, namenjenega za izvoz, posluje pri sreskem načelstvu v Novem mestu za srez Novo mesto (soba št. 10). Gg. izvozniki sadja se opozarjajo, da se ravnajo po predpisih Pravilnika o kontroli presnega sadja in pravilnika o trgovini s suhimi slivami in marmelado z dne 3. VI. 1931, Službeni list štev. 298-47 ex 1931 in z dne 3. VI. 1931 (Službene Novine štev. 130 XL) glede pregleda in raz-redbe za izvoz namenjenega sadja. Odpremo vagonov je treba vselej pravočasno najaviti. Črnomelj Požar. V nedeljo popoldne okoli pete ure Je nastal ogenj v skednju Frančiške Smrekar iz Nakla pri Črnomlju. Ogenj je popolnoma uničil skedenj in vso krmo. — Skoda je krita z zavarovalnino. Nov tlak. Vendar enkrat bodo v Črnomlju tlakovali mali del ulice od suhega mosta do kolodvorske peš-poti. Ulica bo tlakovana z granitnimi kockami in deloma asfaltirana. Bell Kranjci v Dravski banovini — kar čez noč. Tako so že dolgo nismo razveselili nobenega zakona, kot ravno zakona o novi razmejitvi banovin. Ločijo nas sedaj le še Gorjanci, no zato imamo pa semiški predor. Poljčane Razne nezgode. Pri Kuglerjevih se je smrtno ponesrečil lepo rejeni bik... obesil se je. Hlapec ga je gnal skupno z volom pripetega z verigo krog vratu napajat. Mladi bik je začel pri koritu poskakovati in besneti kot divji. Padel je preko škarpe in bi potegnil še vola s seboj, da se ni ta s prednjimi nogami uprl ob korito. Biku pa je pri tem tako veriga zadrgnila vrat, da je dobesedno obvisel. Bil je takoj mrtev. •— Pri Š. se je poparil 5-letni otrok. Bil je sam t hiši i nje padel v znak v škaf za pomije, ki so bile pripravljene za svinje. Posnelo mu je kožo in trpi hude bolečine. Trgatev. S trgatvijo grozdja »o pri nas nekateri ie začeli. Ako deževje ne bo ponehalo, bo vino, ki je sicer, letos obetalo biti dobro, M kvaliteti mnogo agubilo. —aaik., Dr. Walter Pfriemer ostane začasno v Mariboru Nastanil se je pri svoji sestri — Njegovo spremstvo Maribor, 16. septembra. Vodja avstrijske 3>Heimwehr« in provzroeitelj zadnjega puča dr. Walter Pfrimer je dobil začasno dovoljenje, da »me ostati v Mariboru, zato se ne bo selil v Ljubljano. Pač pa se je z ženo in otroci preselil iz hotela >Meran« k svoji sestri Pavli Pfrimerjevi na Zrinjskega trg. Pri njem je tudi njegova žena Irma z 21-letnim sinom Walterjem in dvema mlajšima otrokoma, enim starim 19 let in drugim 14 let. Do na-daljnega ne sme zapustiti mesta in je pod stal- Otvoritev planinskega doma na Mrzlici Marljiva trboveljska podružnica Slovenskega planinskega društva, ki so jo ustanovili šele pred 3 leti, je te dni popolnoma dogradila ličen planinski dom na Mrzlici (1119 m) nad Trbovljami. V dveh in pol urah zložne hoje iz Trbovelj ali Hrastnika stojiš zavzet pred lično planinsko vilo, komaj 5 minut pod vrhom. Vprašal se boš kako je mogoče, da tako mlado planinsko društvo zgradi tak dom. Pa če bi poznal naš neumorno žilav ter podjeten društveni odbor, bi ti bila uganka takoj rešena. Mrzlica se je že pred 32. leti ponašala z malo nim nadzorstvom. Za njim sta prispela tudi njegova ožja pomočnika črkostavec Irimbert Prugger in monter Siegfried Prugger, oba iz Judenburga. Tudi ta dva, kakor Pfrimerjev sin Walter, sta imela potne liste, samo brez jugoslovanskega vizuma. Dr. Pfrimer si je preskrbel vizum šele dne 10. t. m., torej tik pred pričetkom puča, kar dokazuje, da je že računal z eventuelnim neuspehom svoje akcije. Pobegli vodja puča je zelo deprimiran in ne daje nobenih izjav. planinsko kočo, katero je postavil tedanji žalski odsek Slovenskega planinskega društva. Krstili so jo na Hausenbichlerjevo kočo, kot skromen spomenik Janezu Hausenbichlerju, velikemu domoljubu in voditelju Slovencev v Savinjski dolini, pravemu očetu Savinjske doline. Kočica je imela samo en prostor za planince. Zadostovala pa je vseeno tedanjemu turistovskenvu prometu. Zob časa jo je tako razglodal, da danes komaj še nudi manjši družbi zasilno zavetje in je le še Častitljiv spomenik iz dobe naših planinskih pionirjev — Piparjev. Nova stavba je v primeri z njo pravi hotel. Poleg dveh jedilnic, odprte verande, kuhinje in sobe za oskrbnika ima v prvem nadstropju 6 ličnih sobic in v podstrešju obsežno skupno ležišče. Za domom je zgrajena velika cisterna in prostorna klet z ledenico. Prav sedaj v jeseni, ko se preseli turistovski promet z naših skalnih vrhov v sredogorje, smo določili, da jo slovesno otvorimo. V nedeljo 20. septembra se pripelješ do Trbovlj, Hrastnika ali Žalca in jo mahneš po lepo markiranih stezah na vrh. Medpotoma se boš čudil obsežnemu razgledu na Pohorje, Uršulo, Peco, Raduho z vsemi vrhovi Savinjskih planin, Triglavsko skupino, Sveto planino,, Kum, Snežnik, Gorjance itd. Pod teboj pa se bodo belili trgi in vasi v Savinjski dolini, kakor da gledaš Rož z Golice. Pri novem domu pa te gostoljubno sprejme trboveljska SPD kot gosta otvoritvenega slavja. Dobro si zapomni in zapiši v koledar — 20. septembra na Mrzlico! 5Va5a agrarna prcizvodn/a Izvleček referata g. Milutina Sta nojeviča na 9. gospodarskem kongresu v Beogradu Sadja vseh vrst se je smatralo, da se bo izvo- Predno preidemo do analize izvoznih številk od 1. septembra 1930 do 1. septembra 1931, bi bilo pripomniti, da je bilo od 1. 1923 do 1. 1930, torej v 8 letih izvoženega iz naše države za 61.857,000.000 Din blaga, uvozili pa smo v tein času blaga za 62.593,000.000 Din. Pasivnost znaša torej v tem razdobju 736,000.000 Din, ali na leto za 92 milj. dinarjev. Ta rezultat' prikazuje, da naš narod troši v razmerju svojih dohodkov in je potemtakem njegov'proračun povsem točen. Medtem ko na državnem proračunu dela več sto strokovnjakov, dela na narodnem proračunu ves narod. Od naših sosedov, pri katerih je bil v letu 1930 uvoz večji od izvoza so: Italija, ki je uvozila blaga za 52 milijard dinarjev, izvozila pa za 36 milijard dinarjev, Avstrija je uvozila za 21\5 milijard dinarjev blaga, izvozila pa za 14-5 milijard. Grčija je uvozila za 8T milijard dinarjev, izvozila pa jedva za 44 milijarde. Češkoslovaška, Romunija, Bolgarija in Madjarska pa izkazujejo aktivno trgovinsko bilanco. Na lanskem kongresu se je predvidevalo za izvoz: 20.000 vagonov pšenice, dejansko pa je bilo izvoženih 21.600 vagonov, izvoz koruze se je cenil na 50.000 vagonov, izvoženih pa je bilo samo 32.000 vagonov, izvoz fižola se je cenil na 2000 vagonov, izvozilo se je 2400 vagonov. zilo za 212,000.000 Din, v resnici pa se je izvozilo za 360,000.000 Din. Izvoz jajc je znašal 785,416.000 Din, torej polnih 30% več, kakor smo prejeli za pšenico in koruzo skupaj. Poleg tega je bilo izvoženih za 14-7 milijonov dinarjev gob in za 15-6 milijonov dinarjev zdravilnih zelišč. Skupen izvoz za čas od 1. septembra 1930 do 1. septembra 1931 se je predvideval na skupno vsoto 0.705 milijonov dinarjev, v resnici pa se je doseglo 5.570 milijonov dinarjev. Ta razlika je šla predvsem na račun gradbenega lesa, bakra, cementa, pšenice v ceni in koruze v teži. Izmed predmetov, ki bi lahko tudi izostali, smo uvozili za 21T milj. radioaparatov, za 7'6 milijonov filmskih trakov, za 9 milijonov klavirjev in premoga za 152 milijonov dinarjev. Tudi lanenega semena smo uvozili za 26'2 milj. Iz posebnega fonda Narodne banke v iznosu 2 milijonov dinarjev se je podpiralo kmetijstvo. Nakupilo se je seme, varovalna sredstva proti sadnim in drugim škodljivcem. Znatni zneski so se votirali tudi za tipiziranje sadja. Posebna pažnja se je posvečala kulturi orehov in povrtnini. Posebno pri zadnji so se dosegli prav odlični uspehi. Podpiralo se je nadalje čebelarstvo. Zaključek mlečne kontrole pri živinorejskih organizacijah v Prekmurju Povzdlga živinoreje je mogoča le s plemensko odblro (selekcijo), ki se vrši v rodovniških društvih, ki vodijo rodovnik In kontrolo mlečnosti. Ne drži trditev, da za gojenje na meso ni potrebno izvajati kontrole mlečnosti, ampak le izbirati najlepše živali, kajti tudi za zdrav ln hitro rastoč zarod (gojenje na meso) je potrebno, da ima mati dovolj mleka. Izvajanje mlečne kontrole je organizirano po rodovniških društvih in odsekih. To delo se bo po že obstoječih organizacijah nadaljevalo, po potrebi se bodo ustanovila tudi nova društva. Za leto 1930. je zaključena mlečna kontrola, ki je dala drugi celotni'zaključek kontrole mlečnosti za simodolsko pasmo pri Rodovniškem društvu v Nedelicl. Prvi celoletni zaključek pa nam je poleg Nedellce na razpolago pri rodovniških organizacijah: Puconci, Moravci in Te-šanovcih, zaključek za del leta pa pri organizacijah v Dolgi vasi, Strukovclh, Predanovcih, Vučji gomili in Petišovcih. Najvišja mlečnost se je dosegla pri Rodovniškem društvu v Nedelicl in Puconcih. Najvišja mlečnost Je izkazana pri kravi štev. 80 (Rodovniško društvo Nedelica) last Grajfa Ivana, pos. Turnišče s 4097 1, kod drugi sledi krava št. 52 (rodovniški odsek Puconci) last Balažiča Janoša, Marklšavcl, s 3426 1 in kot tretja pa krava št. 12 (rodovniško društvo Nedelica) last Draškoviča Jožefa, pos. Nedelica, s 3273 1. Pričakuje se, da bo smotreno nadaljevanje započetega dela neslo živinorejcem še lepše uspehe. Za letošnjo jesen se pripravljajo razstave rodovniške živine v Moravcih, Tešanovcih, Strukovclh, Petišovcih, Dolgi vasi. Gospodarske vesti X Oscilacije dinarskega tečaja v Curihu. V zadnjem času je bilo opažati znatno znižanje dinarskega tečaja na curiški borzi. Od stabiliziranega tečaja 9T28 se je tečaj navidezno znižal na 9'045. Navidezno radi tega, ker je bil naš dinar vezan na švicarsko veljavo, ki se je tudi pri nas pogrešno smatrala kot edino merilo za mednarodno vrednotenje veljav. Švicarska veljava se je že 1. 1923 izkazala v Nemčiji kot nezanesljiva, zato se je tudi v mesecu novembru 1923 uvedena rentenmarka osvobodila švicarskega franka in se naslonila na ameriški dolar. Švicarski frank je posebno v zadnjem času izkazoval znatne pretrese navzgor, pa tudi navzdol. Radi tesnih vezi stabiliziranega dinarja s švicarskim frankom se je v mednarodnem prometu gibal istočasno s švicarskim frankom tudi naš dinar. Situacija se je po zakonski stabilizaciji v toliko spremenila, da se je naš dinar osvobodil, zato je v mednarodnem valu-tarnem ravnovesju ravno tako stabiliziran, kot je bil pred znižanjem na švicarskem trgu, ki ni nič drugega, kakor samo zvišanje švicarske veljave napram dolarju n. pr. Dobave Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 24. septembra ponudbe za dobavo hrastovih pragov in hrastovega lesa za skretnice. Pri direkciji drž. železnic v Zagrebu se bo vršila dne 29. IX. ofertalna licitacija za dobavo gramoza. Pri direkciji drž. železnic v Sarajevu se bo vršila dne 30. septembra ofertalna licitacija za dobavo barv in grafita. Direkcija drž. željezare v Varešu sprejema do 30. septembra ponudbe za dobavo dveh centrifugalnih seseljk ter tračnic. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 17. septembra ponudbe za dobavo pocinkane pločevine in plošč iz železne pločevine ter risalnega papirja. Pri intendanturl Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 19. 9. ofertalna licitacija o dobavi raznega pisarniškega materiala. Strojno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 21. 9. ponudbe za dobavo raznega materiala iz kavčuka. Gradbeno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 22. 9. ponudbe za dobavo raznih čopičev, kovaškega koksa in bukovega oglja. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 23. 9. ponudbe za dobavo pisanih cunj, direkcija drž. rudnika v Kakanju pa za dobavo kave in riža. Direkcija drž. rudnika v Kreki sprejema do 24. septembra ponudbe za dobavo jamskega lesa, direkcija drž. železnic v Subotici pa za dobavo kompletne desne skretnice. Senjski rudnik sprejema do 25. 9. ponudbe za dobavo ovsene slame in oblek iz gumija, železniška direkcija v Subotici za dobavo žarnic, strojno odelenje drž. železnic v Ljubljani za dobavo sirkovih metel in vodokaznih stekel. Pri direkciji drž. železnic v Sarajevu se bo vršila dne 26. 9. ofertalna licitacija za dobavo zidnih obešalnikov, 28. 9. za dobavo žebljev za označenje pragov in 29. 9. za dobavo firneža. Gradbeno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 25. septembra ponudbe za dobavo svinčenega minija, luskinaste oklopne barve In lanenega firneža. Borzna poročila dne 16. septembra 1931. Devizna tržišča. Ljubljana, 16. septembra. Amsterdam 2283-99 do 2290-83, Bruselj 787-13-789-49, Curih 1104-45 do 1107-75, Dunaj 795-63-798-03, London 275-14 do 275-96, Newyork kabel 5660-26—5677-26, Newyork 5649-26—5666-26, Pariz 221-94—222-60, Praga 167-65—168-15, Trst' 296-20—297-10. Zagreb, 16. septembra. Amsterdam 2283-99 do 2290-83, Dunaj 795-63—798-03, Bruselj 787-13 do 789-49, London 275-14—275-96, Milan 296‘20 do 297-10, Newyork kabel 56-6026—56-7726, Newyork ček 56-4926—56-5626, Pariz 221-94 do 222-66, Praga 167-65—168-15, Curih 1104-45 do 1107-75. Beograd, 16. septembra. Amsterdam 2283-99 do 2290-83, Dunaj 795-63—798-03, Bruselj 787-13 do 789 49, Curih 1104-45—1107-75, London 275-14 275-96, Milan 296-20—297-10, Newyork 5649-26 do 5666-26, Pariz 221-94—222-60, Praga 167'65 do 168-15. Curih, 16. septembra. Beograd 9'045, Pariz 20-095, London 24-9125, Newyork 512-62, Bruselj 71-275, Milan 26-80, Madrid 46'25, Amsterdam 206-775, Berlin 120-50, Dunaj 72, Stockholm 137-25, Oslo 137-025, Kopenhagen 137-025, Sofija 3-71, Praga 15-1675, Varšava 57-35, Atene 6-65, Carigrad 2-43, Bukarešta 3‘0525, Helsing-fors 12-90. Dunaj, 16. sept. Amsterdam 287-20, Beograd 12'755, Bruselj 98‘86, Bukarešta 4-2387, London 34-5775, Madrid 64-25, Milan 37-225, Newyork 711-20, Pariz 2790, Praga 21-0712,. Sofija 5-1537, Stockholm 190-30, Kopenhagen 190, Varšava 79-59, Curih 138-87. Vrednostni papirji Zagreb, 16. septembra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 73 bl„ voj. škoda ar. 308-50—310 (310, 310-50), kasa 308-310, dec. 313-314 (313, 315), 4% agr. obv. 35-39, 7% Blaire 62-62-50 (62, 63), 8% Blaire 70—71 (70-50), 7% pos. hipot. b. 62-66, 6% begi. 42—44 (45, 43). -Banke: Poljed. 53—54 (53), Hrvatska 50 d., Praštediona 957 50—965 (957-50), Union 150 do 155 (150), Kredit 121-126, Jugo 67-68 (67), Obrtna 36 d., Ljublj. kred. 120 d., Mednarodna 68 d., Narodna 4.200—5.000, Srpska 189—190 (189), Zeinalj. 110—113. — Industrije: Sečerana Osijek 200—205, Trboveljska 195 do 210, Slavonija 200 d., Vevče 110-120, Gutt. 105—110, Danica 65-70- Drava 192-50—212-50, Brod vag. 45—60, Ragusea 290 bi., Jadran. 460—480, Oceanija 190 bi. Dunaj, 16. sept. Bankverein 13-75, Prioritete 79-70, Trbovlje 22-75. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 16. sept. 7% Blaire 60-50—61-50. Newyork, 16. sept. 8% Blaire 68—70, 7% Blaire 59-50—61, 7% pos. DHB 61—62, Žitna tržišča. Novi Sad, 16. septembra. Koruza: Južno-ban. 90—92-50, gornjeban. 92-50—95, sremska, okolica Indjija 99—102, sremska, okolic^ Šid 102"50—105. — Moka: bačka, ban. postaja št. 0 in 00 355—375, št. 2 335—355, št. 5 300 do 310, št. 6 250-260, št. 7 190-200, št. 8 130 do 140. — Otrobi: bački, pšenični v juta vrečah 90—92-50. — Tendenca: neizpremenjena. Promet: skupno 38 vagonov. Vse ostalo neiz-premenjeno. Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca: neizpremenjeno mlašna, promet: 1 vagon bukovih hlodov. <$pcz?Z Nadaljevanje državnega in pod-saveznega prvenstva Prihodnjo nedeljo se bo odigralo kompletno drugo kolo državnega in podsaveznega prvenstva. V državnem prvenstvu bosta predvsem dve tekmi izredno zanimivi. V Beogradu bo BSK sprejel v goste splitskega Hajduka. Izid je nesiguren, nekaj več šaais ima BSK. Concor-dia bo sprejela na svojih tleh izredno zanimivega nasprotnika. Igra z našimi »Urugvajci«, ki so v prvem kolu iztrgali mojstru z morja eno točko. Zagreb pričakuje z velikim zanimanjem prvi nastop Mačve v Zagrebu. Gradjanski potuje na vroča sarajevska lla. Srečanje s Saškom ne bo lahko. V našem podsavezu stopamo v drugo kolo liginega tekmovanja. Ilirija mora zopet potovati v kraj, kjer je preteklo nedeljo doživela hud poraz. Njen nasprotnik je Železničar, ki se je v nedeljo pokazal kot moštvo z izredno dobro obrambo. Ilirijo čaka ponovno težka borba. V Celju bo gostovalo Primorje proti Atletiku. Kljub temu, da Primorje v nedeljo ni moglo zadovoljiti, je verjetno, da bo odneslo obe točki. V Ljubljani bomo videli zanimivega gosta. Svoboda bo igrala z zmagovalcem nad Ilirijo. Maribor je seveda visok favorit, toda Svoboda je proti Atletiku pakazala, da je uvaže-vanja vreden protivnik. V petek pričnejo v Zagrebu lahkoatleske borbe, ki bodo trajale tudj v soboto in nedeljo in ki naj bodo nekaka priprava za letošnje balkanske igre, ki se bodo vršile od 4. do 7. oktobra t. 1. v Atenah. Tekmovanju so se prijavili najboljši klubi Zagreba: Concordia, Hašk, Marathon in Makabi, iz Ljubljane: Primorje in Ilirija, iz Maribora Železničar, iz Beograda BSK in Jugoslavija ter Pančevački SK iz Pančeva. V potek ob 17 uri se bo vršil tek na 5000 m, v soboto ob 15 so na programu: Tek 100 m, krogla izločilno, 100 m finale, 200 m izločilno, met diska, 400 m izločilno, skok v višino, 1500 m, 110 m zapreke izločilno, disk helenski stil, 400 m finale, 4X100 m izločilno. V nedeljo ob 15 uri 110 m zapreke finale, met kladiva, 400 m zapreke izločilno, 200 m finale, troskok, 400 m zapreke finale, met kopija, tek 10.000 m, skok ob palici, 800 m, 4X100 m finale. Za prvenstvo vlada veliko zanimanje, posebno ker so nekateri atleti v sijajni formi in so napovedali rušitev državnih rekordov. Tako bo startal znani južno Amerikanec Gojič, ki bo brez dvoma postavil nov državni rekord v metu kladiva. Član Iiaška Tučan rekorder na 800 in 1500 m bo skušal izboljšati rekord na 5000 m. Beograjčan Novakovič se bo spravil na rekord države. Od naših atletov imajo dobre izglede: Primorjaši Skok, Korče in Slapničar ter Uirija-ni: Stepišnik, Sporn in Zupaničič. SK Korotan. Danes ob 20. uri seja upravnega odbora. Radi važnosti se naj seje udeleže vsi gg. odborniki. Jutri, v petek, strogo obvezen sestanek prvega in rezervnega moštva. Vsak izostanek je neupravičen. Vsi in točno! Rajhenburg Gostovanje mariborskega gledališča. Preteklo nedeljo so gostovali v Rajhenburgu člani mariborskega narodnega gledališča z lepo življensko dramo »Karol in Ana«. Predstava, ki se je vršila v Sokolskem domu, Je dosegla precejšen umetniški nivo. Trgatve. Na praznik 8. t. m. je »Obrtno društvo« priredilo v gostilni g. Leskovška »trgatev«. Udeležba Je bila pičla, vzrok denarna kriza. Prihodnjo nedeljo 20. t. m. pa prirede rajhen-burški gasilci svojo običajno »trgatev«. Sava narašča. Vsled deževja v zadnjem času je Sava silno narastla. V nedeljo je bila voda tako velika, da brod pri Rajhenburgu ni mogel voziti. Priznanje oo. trapistom. Na zadnjem selekcijskem premovanju živine v Sevnici so prejeli rajhenburški oo. trapisti za svojo razstavljeno živino državno diplomo. Srez Krško ali Sevnica? V zadnjem času se mnogo razpravlja o razdelitvi srezov. Prav živahno se pa kolportira o prenosu krškega sreza v Sevnico. Kranj Novosti z gimnazije. Za honorarnega vero-učitelja na gimnaziji je imenovan g. dr. Franc Pogačnik, g. prof. dr. Ljudevit Kuščer pa je prestavljen k banovinsekmu prosvetnemu oddelku v Ljubljani. Nogavice, rokavice, volna in bombaž aajoeneje ln v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska nlioa ia Sturi Brezalkoholni grozdni sok lastnega pridelka v vsaki množini nudi Oskrbništvo kneza Windischgratza v Konjicah. 2112 Pozor hotelirji in gostilničarji! Edino pravi, higijenič-ni aparati, priznani in prijavljeni patent za izdajo kruha in žemelj izdeluje ln prodaja po najnižjih cenah ter daje vse informacije samo A. Križnik, Vič št. 90. 2116 Stavbne nasvete daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 507 Kdor hoče elegantno oblečen biti, naj se zglasi pri Gombocu Maribor Aleksandrova cesta 24 Aktim .atofje strokovnjaško popravlja, izdeluje vse vrste akumulatorje za avto in radio in polni po tovarniških predpisih, specijalna delavnica AUTOLUX dr. z o. t. Ljubljana, Igriška ul. št. 11 Borštnikov trg, tel. št. 28-51. Postrežba točna. Cene konkurenčne. Po naročilu se pride tudi na dom. Vrednost starih ali poškodovanih akumulatorjev se pri nakupu novih všteje. Tovarniška zaloga akumulatorjev in vseh sestavnih delov svetov-noznane tovarne Varta - flfa - Munja v Trajno vodno ondula-cijo izvršuje z najnovejšim aparatom z delovanjem toka 8 do 10 minut, ki ne peče. — Garancija podana. Cena solidna. Se najtopleje priporoča cenj. damam frizer CIRIL VAŠEL Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg štev. 2. ______________1762 Telefon 2059 Premog suha drva Pogafnili, Bohorileva ulica 5 oblastveno konoesijonirano I. Caberščik bivši komisar za šoferske izpite. — Ljubljana, Dunajska cesta štev. 31. — Prihodnji redni tečaj prične dne 1. oktobra. 2108 pristen, naraven na malo in veliko prodaja lekarna doktor G. PICCOLI, Ljubljana. Dunajska c. 6 Zahvala Ko so pretekle zadnje ure in smo se morali s tugo in žalostjo posloviti od našega srčno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda Franja Lovšina šolskega upravitelja na Vinici, Častnega člana in ustanovitelja raznih društev je sočustvovalo z nami premnogo prijateljev in znancev. Iskrena Vam zahvalaI Prisrčna zahvala posebej Vam, čestita duhovščina in gospodje zdavniki, za pomoč in tolažbo v težki bolezni, Vam, ki ste darovali krasne vence in cvetje, vsem Vam, ki ste spremili dragega pokojnika na zadnji poti ali kakorkoli drugače počastili njegov spomin. Globoko smo hvaležni Jugoslovanskemu učiteljskemu udru-ženju, pokojnikovim ožjim tovarišem, aktivnim in vpokojencem, ter našim dragim Viničanom za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, pevcem JUU za prelepo žalno petje, gg. pokojnikovima tovarišema Lovru Perku in Rudolfu Kavčiču ter županu Peru Maliču za lepe poslovilne besede, Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani, Sokolu, Gasilnemu društvu in Posojilnici na Vinici, raznim zastopnikom oblasti, društev in korporacij ter končno vsem ostalim za zadnjo počastitev. Ljubljana—Vinica, dne 16. septembra 1931, Preostali Lovšinovi v žalosti-