Štev. 8. Y Mariboru 21. februarja 1884. Tečaj XYI1I.
List ljudstvu v p od uli.
Izhaja mak četrtek in velja a poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo lete 3 *ld., za pol leta 1 gld. 60 kr., /a četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarnintru v dijafikem semenišču (Knaben&eminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Poaaniesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Uokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila ko plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat S kr dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
(Mčmttm|ji.
„3nt flauten £r. 2!Ta.jcflät bes itaifcrs!
®er t. t. @d)WHrgericf)t«Ijof SiUi [jat nad) ber l)cute ber C. Dftobcr 1883 burdjgeiiiljrten Sdjiuurgeridjtiuerljanbinug ju Stecht crfannt:
Slnton ©rože, ©djriftfe&er uub »erantmorttidjer 9iebacteur ber perioSifcljen ®rucffci)riit „Slovenski Gospodar" in ÜJlatbitrg fei fdjulbtg, er Ijak babnrd), ba(j er iti ber Summet 10 bei XVII. 3al)rgange« vom 8. illjüri 1883 ber unter feiner uerant-wortlidjeit 9?tbaction in SDiarburg erfdjeinenbeu periobifdjen ®rucf« fdjrift .Slov. Gospodar" ben Särtifel beginuenb mit ben 2Bor> ten „Ob priložnosti nekega opravka".... ititb enbigeiib mit bell ©orten „ako kde narodnjaka za župana izvolijo" jur ®rncf(egung nnb fo jur Seiter»erbreitung gebradjt Ijat — iu biefer ®rucffcbrijt beli SDIartin Sešnit, 9?btariat«beauiteu in SDiat)* renberg, burdj auf iljn paffenbe Seniljeidjen, burdj üJlittljeilung tljeils »on erbidjteten, ttjeiie »on eutftellten Üljatfadjen einer be= ftimmten unefjrenljaften £>anblung fälfdjlirfj befdjulbiget, fomie weiter« ben 'Martin Sešnif glcicijtafl« burdj auf ifjn paffenbe jjennjridjen in ®rut!i»erfeu jebocf) oljne ?lnfill)rung befiimmter Sljatiadjen beviicijtlic^cr Gšigenfdjaften gejicljen uub werbe wegen ber Ijieburi^ begvilnbeten SSergeljen gegen bie ©idjerljeit ber @ljre im Sinne be« '§§ 48«, 491, 493 ©t.' nadj ber Icfcterwäfjnteu (Seie(je«fte[(c unter am»enj>img be« §§ 20 G uub ¿00 lit. b) ©t. ©. jur Strafe b e« Slrrefle« in ber ®auer «on einem iDionate, »erfdjiirft burdj 1 gafttag in jeber SBodje nnb weiter« genehmigt § 389 ©t. ¡0. jum Šrfafee ber Äofteu be« ©traf^erialjvcn« ltnb SBoIljiigr« »erurtljeilt. — ©leidjjeitig werbe in ©emiifjljeit be« § 35 ^S. @. uon ber fiiv bie periobifrf)e ®rmffdjriit „Slov. Gospodar" erliegenben (Kaution ber ©etrag uon 100 fl 511 ©unfteu be« Slnneitionbe« ber ©tabtgemeinbe SDiarburg al« »er« fallen ertlärt."
«il Ii am G. October 1883. ®er »orfttenbe f. f. ^ofratfj:	®er ©djriftiilfjrcr:
^einrlrijcr m/p.	Dr. ("5. töohnun m/p.
Slovenski poslanci s spomenico Slovenskega društva pri ministru grofu Taaffeju.
(Izviren dopis iz Dnnaja.)
Štajersko slovenski poslanci: baron Gödel-Lannoy, Raič in Dr. Vošnjak so danes 19. t. m. ministerskemu predsedniku g. grofu Taaffe-ju izročili znano spomenico „Slovenskega društva" v Mariboru, v katerem društvo prosi:
1. da se n a Slo ve n s k e m S t a j e r sk e m
nastavijo le slovenščine zmožni uradniki;
2.	da se od svote z|a adjutum poli-tiškim praktikantom namenjene tretjina oddaje slovenščine zmožnim juri s t o m ;
3.	da se za Slovenski Stajer ustanovi posebni namestnijski oddelek in
4.	da se v notranjem minister s t vu nastavi referent, ki zna dobro slovenski in ki pozna razmere na Slovenskem.
G. baron Godel je vse štiri točke g. ministerskemu predseduiku toplo priporočal.
G grof Taaffe je odgovoril: „da tudi on želi, da vsi uradniki znajo jezik ljudstva, s katerim imajo opraviti. Zahtevanje, da morajo znati slovenski v slovenskih okrajih, je tedaj popolnem opravičeno in pri nastavljanji novih uradnikov se bo gotovo gledalo na znanje jezika in tako bode sčasom se doseglo, kar se ne da naenkrat prenarediti. Naj se le oglašajo slovenski juristi za adjuta in minister je prepričan, da se jim pri dokazanih druzih zmožnostih ne bode odreklo. Posebni namestnijski oddelek napraviti, zabranijo stroški, kateri bi vsled tega nastali, a misliti se le mora na znižanje administrativnih stroškov. V notranjem ministerstvu se je in se bode na to gledalo, da je v njem jeden ali več slovenščine zmožnih uradnikov.
Potem so se poslanci še dalj časa z g. ministrom razgovarjali in mu razložili, kako se Slovencem godi na slovenskem Štajerskem, kjer se mnogi uradniki ravno nasproti temu obnašajo, kar ljudstvo želi in kar se je .v prestol-nem govoru 1. 1879 vsem narodom obečalo.
G. minister je končno izrekel, „da vlada stoji na programu v prestolnem govoru 1. 1879 proglašenem. Poslanci naj bodo prepričani, da je vladi mar in odločna volja narodno ravnopravnost izpeljati."
Dr. J. V.
Viničarski kurzi v Mariboru.
(Izv. dopis iz Ptuja.)
Dne 15. nov. 1888 je deželni odbor štajerski sklical v Maribor shod vinorejcev, kteri bi se posvetovali o vprašanjih-. 1. ali so vini-čarski kurzi potrebni ? 2. kako dolgo bi naj trajali? 3. v čem bi se morali tukaj viničarji podučevati? 4. kdo bi naj stroške plačal?
Povabljeni so bili gospodarji iz vseh okrajev Spodnještajerskega; ptujski okraj sem jaz zastopal, in pod predsedništvom deželnega odbornika g. dr. Schreinerja se je sklenilo: da se naj na vinorejski in sadjerejski šoli v Mariboru viničarski kurz ustanovi, kteri se po letnem delu v dva razdeli, v spomladanski in poletni kurz, da prvi traja 14 dni, drugi pa 8 dni, da poduk ob enem obsega vi-norejo in sadjerejo. Učni predmet bo spomladi: rezitev, prva kop, gnojitev in množitev vinske trte, zasad novih vinogradov, žlahtnitev vinske trte itd., iz sadjereje pa: osnova drevesnice, cepljenje, zasaditev drevesnic, obdelovanje in gnojitev dreves, zasadba sadnih vrtov, prece-pavanje starejših dreves, obrezovanje sadjerod-nih rastlin, bolezni sadja in škodljivi mrčesi i. t. d.
Poletni kurz obsega v vinorejskem delu: vez, poletno gnojitev, redna dela v vinogradih; v sadjereji pa okuliranje sadjerodnih dreves, povprek vsa dela, ktera v to dobo spadajo. Tota kurza vpeljata se uže letos. Kedaj se viničarski kurzi začnejo, to bode vinorejska- in sad-jerejska šola Mariborska na znanje dajala. V to šolo se bodo sprejemali le taki viničarji ali gospodarji, oziroma njih sini, kteri so naj-manje 16 let stari, in se z obdelovanjem goric, in sadjerejo djansko pečajo. Za 30 takih učencev je deželni odbor po predlogu tega shoda dovolil deželne štipendije po 1 fl. na dan, tako da kteri to šolo obiskuje, dobi za prvi kurz 14 fl., za poletni kurz pa 8 fl., da ima od česar živeti. Kdor hoče v to viničarsko šolo sprejet biti, in kdor hoče omenjeno štipendijo dobiti, ta se mora do 1. marca t. 1. pri ravnateljstvu vinorejske in sadjerejske šole v Mariboru zglasiti.
Gospodarji! ne zamudite tote lepe prilike, Vašega sina, ali sina vašega viničarja izobra-žiti v vinoreji in sadjereji, in še celo na deželne stroške. Vse javkanje o slabih časih nič ne pomaga, le umno gospodarjenje Vas more na boljše spraviti.
Kdor potrebuje kako razjasnjenje, naj se zglasi pri meni.
Dr. Gregorič.
V P tuj i, dne 20. februarja 1884.
Gospodarske stvari.
Sadna drevesa treba snažiti in trebiti.
Veselo je opazovati, kako so ljudje od dne do dne bolj pečajo s sadjerejo. Kako bi se tudi ne? Vsaj nam ona obeta največ dobička. Po skrbni gojitvi sadjereje bode se zbolj-šala in olepšala zemlja in marsikteri kotič, ki sedaj prazen leži, od kterega se tedaj zastonj davki plačujejo, donašal bode lep denar. Zato le krepko naprej!
Kdor še nima doma male drevesnice, tisti si jo naj prej ko selej napravi. Ako si morebiti s kraja ne ve pomagati, naj koga povpraša. Le če si bodemo doma odgojevali drevesa, potem jih bodemo v kratkem imeli, kolikor jih bo treba.
Pa tudi že odraščenih dreves, katera smo ali sami, ali pa naši predniki vsadili, ne smemo pozabiti. Od njih smo že marsikateri krajcar skupili, zato bi bila grda nehvaležnost, jih čisto v nemar pustiti. Ako hočemo, da nam bodo drevesa tudi zanaprej še obilno lepega sadja rodila, tedaj moramo skrbeti, da ostanejo vedno krepka in zdrava. Na to pa ljudje še vse premalo gledajo. Navadno se za odrašena drevesa nihče ne zmeni. Le če se katero posuši, ali pa če ga veter podere, nalomi, tedaj se še spravi v kraj. Vsa druga pa se puste; da rast6 kakor jim je ljubo. Tu zapaziš drevesa vsa v mahu in lišajih; tam druga, polna suhih, nalomljenih vej in mladik. Kar so uši pri živini, grinte pri detelji, to je mah pri drevji. Uši pijejo kri, zato ušivo živinče hira in se ne redi, mah in lišaji pa srkajo iz drevesa redilni sok, zato je tako drevo kilavo in slabo. Ako so pa veje v vrhu pregoste, tedaj solnce in zrak ne moreta lahko blizu in sadje, ki raste v takej tesnobi, ostane navadno drobno, nezrelo, in tudi nima pravega okusa.
Da ostane drevje zdravo in krepko, odstraniti se mora ves mah. Le ta se ostrže z nalašč v to narejeno strgačo. Se bolje pa je drevo z apnom ali lugom namazati. Po takem mazilu se mah posuši in odpade; ukončajo se pa tudi zalege raznega mrčesja v drevesnih razpokah. Navadno se mažejo drevesa jeseni, pa tudi sedaj še ni prepozno. Drevesom, ki imajo starikovo in razpokano skorjo, se mora ta obrezati, ker potem drevo mnogo lepše raste.
Nadalje mora biti drevo zračno, to se reče tako, da zamore solnce in zrak od vseh strani pristopati. Zato se morajo izrezati vse veje, ki bi to ovirale ali zabranjevale. Odrezati je vse veje, ki rastejo križem. Take veje se rade drgnejo druga ob drugo ter se tako med seboj poškodujejo. Tu in tam delajo veje in mladike prave goščave.
Na takem drevesu priraste malo in malo
r
vrednega sadja. Zato je taka drevesa do dobrega iztrebiti. Vem, da si ti škoda zdi odrezati čisto svežo (frišno) vejo, vendar je to potrebno, ako je celoti na kvar. Videl boš pa kmalu, kako si bode iztrebljeno drevo opomoglo, kako bodo ostale veje, ko si jih rešil zaduhe, krepkejše mladike pognale. Da je treba tudi vse suhe, nalomljene in kakor koli poškodovane veje odrezati, ume se samo po sebi.
Tudi preveč proti zemlji viseče veje se morajo prirezati. Posebno velja to o drevesih stoječih ob cestah in potih.
S čim in kako se naj veje odrezujejo? Ponekodi se vidi, kako ljudje to delo opravljajo. Vzame se sekira, z njo se veje odsekajo, ter se navadno še piiščajo po ped dolgi receljni. Tako grdo obsekano drevo je potem kakor strašilo med drugimi. Zato nikarte tako ! Ako greš dreves snažit, vzemi drevesno žagico, kakeršno mora vsak kmet imeti, ter veje odžagaj tik pri deblu, vendar tako, da debla samega ne zarežeš. Najbolje je vejo odrezati na tako imenovanem obročku. Da se ti pa veja ne odčesne, zažagaj jo najpoprej od spodaj, potem jo še le odžagaj zgoraj. Manjše vejice se lahko tudi z drevesnimi škarjicami odrežejo. Tem potom se drevo lepo in čedno iztrebi, in vsak, ki to vidi, bo rekel, da si pameten in razumen mož.
Kedaj se pa to delo opravlja? Najugodnejši čas je meseca februarja in marca, dokler še drevje ni v mezgi. V tem času navadno ni prehudo mrzlo in tudi drugi opravki preveč ne silijo. Zato naj vsak sedaj svoja drevesa dobro iztrebi in očedi. Zagotovljen sme biti, da bode imel potem od njih več in lepšega sadja, pa tudi več veselja do njih lepe rasti.
Tudi je potrebno, da se vsa drevesa v sadovniku dobro pregledajo. Na mnogih se bodo našle v neko pajčevino zavite gosenične zalege. Veje in mladike s tako pajčevino je treba odrezati in sežgati ali pa na kaki drugi način zalego na njih ukončati. Ko bodo potem ptice iskale živeža, ne bodo našle hrane že kar pripravljene, temveč prisiljene bodo mrčesja iskati po razpokah in drugih skrivališčih. Tako se bode ogromno število drevju škodljivih žuželk z druženimi močmi pokončalo. Praprotnik.
Kako znajo semena pačiti in mešati.
II. Prav živa je sedaj kupčija z detelj-nim semenom iz severne Amerike, ki pa za naše kraje ni za porabo, ker prelahko pozebe. Spoznati se da od domače detelje po tem, da je drobnejšega zrna. Grotovo se spoznati da domačija takega semena po tem, da se med detelj-nim semenom nahajajo semena rastlin Arthrolo-bium scarpicides, Ambrosia artemisiae folia, Pavicum capillare, ktere rastline se samo v Ameriki nahajajo in so po tem takem jedino amerikanske posebnosti.
Semenu esparsite ali turški detelji se pogosto primešava seme travniškega glavinca, ali prav za prav uhaste strašnice (Pimpernelle).
Seme lucernske detelje je pogosto pomešano z semenom rastline, ki se imenuje Medi-cago dentata in maculata, ktera se dobiva v predilnicah iz tako imenovanega volnatega lapuha. Sem ter tje se tudi prodaja pod imenom čilijanska ali amerikanska lucerna, ali ima to slabo stran, da ni trpežna. Naj hujši in dose-daj še z prav malim vspehom preganjani sovražnik je predenica. Da se njeno seme v de-teljnem pomešano nahaja, to se da lahko dokazati z Nottejevim deteljnim rešetom ali sitom. Okoli 40% vsega semena rudeče detelje imajo predenično seme med seboj. Krivi tega so manj trgovci, kakor pa kmetovalci, ki deteljno seme prirejajo in vkljub naj boljših semenskih čistilnic tega sovražnika ne morejo iz deteljnega semena odpraviti.
Se hujše ko z deteljnim semenom se godi s travnim semenom poprek. Pogosto se kaže prav mala kaljivost, n. pr. pri taki travi, ki jo imenujejo senožetni lesičji rep (Alopecurus) ni viša ko 5 —6°/o- To je močni vzrok, da se nakupavanje semena te sicer zelo koristne travne sorte rajše popolnoma popusti. Druga travna semena so navadno po drugih travnih semenih pokažena n. pr. trava zlatega ovsa je pomešana z semenom svilnate ostnice, dišečo pahovka je pomešana z semenom trave Anthoxantum odo-ratum L. ali Anthoxantum odoratum Puclii. Naj boljše sredstvo se tukaj goljufije obvarovati je sploh to, da se posevanje tako dvomljivih ^travnih sort popolnoma opušča.
Se manj vredna pa ko semena posameznih travnih sort, so zmesi travnih semen, kakoršna se dostikrat kmetovalcem v nakup priporočajo in od njih tudi v lastno veliko škodo pogosto kupujejo in sejejo.
Iz vsega povedanega pa je razvidno, da je kupčija z semeni še pogosto v rokah nezanesljivih ljudi, kterim je vsako sredstvo dosti dobro iz kmetovalca krajcar iztrgati. Posebno so tukaj zopet mali posestniki naj bolj v nevarnosti te ali une prevare, za to ker svoje male potrebe od kupcev kupujejo, ki niso pod nadzorništvom semenskih poskuševalnih oblastmi- •
Tudi pogodbe s kupcem niso popolnoma varne, ako se porabna vrednost semena, za ktero kupec dober stoji, po poznejši preiskavi ne zanesljivo določi. V tem oziru se mora še marsikaj v varnost kmetovalčevo od oblastnije vkreniti.
Vranični prisad nemški Milzbrand je nevarna bolezen, katero tudi človek naleze od goveje živine, Ce ta zboli, moramo od nje zdravo hitro odpraviti, da jo rešimo. Tako je lani storil Grašpar Marguč pri sv, Jarnejikon-
jiškega okraja. Od 7—13. februarja mu je lani ta bolezen pokončala 4 goveda.
Zrebca dva valonca postavi konjerejsko društvo v Kače in 1 pinčgavca sv. Lenart v Slov. goricah.
Sejmi 16. febr. Buče, sv. Miklauž v Su-silab, Podplat, 18. februarja Lemberg, Pišece, Gornja Polskava, 21. februarja Šoštanj, 22. febr. sv. Filip v Beračah, sv. Vid na Vogavi.
Dopisi.
Iz Maribora. Citalnifarji so g. dr. Vov-šcku, okrajnemu sodniku v Gornjem gradu, za slovo napravili v nedeljo vesel zabavni večer. Neradi zgubimo blagega gospoda, ki je tako rad zahajal v čitalnico in nas s svojim prijaznim obnašanjem vselej razveseljeval. Ohranimo njemu radi dober spomin! Posojilnica je obhajala občni zbor. Napredek je velikansk. Vsa hvala gre blagim možem ravnateljstva in se jim izrekala domoljubna zahvala. Bili so zopet izvoljeni. Meseca januarja prejelo se je 18085 fl. 83 kr., izplačalo 17224 fl. 26 kr., toraj prometa 35310 fl. 9 kr. — Profesor g. dr Pajek dobil je zaradi bolehnosti začasen odpust, g. dr. Kri-žanič ga nadomestuje v učenji veronauka, g. Jenko pa je pozvan za supleuta v slovenščini. — Hranilnica stavi novo poslopje blizu kazine in je razpisala dovažanje 770000 komadov opeke, 80 kub. sežnjev kamna. — V Bohovi je bilo premirano žrebe od posestnika prodano in mora premijo 15 srebernikov konjerejskemu društvu dati nazaj. — V Hočah v Sernečevej krčmi je nekaj šulvereinerjev iz Maribora in Razvanja glave vkup potisnilo in so pisarili v novine, da je „Ortsgruppe Rosswein und Umge-bung" sedaj osnovana. Spili so nekaj vina, poslušali Nagela in pisma AVeitlofa, Karnerija, Star-kelj-na pa čujte slatinskega Hojzelna „mit deut-sekem Gruss". In ta človek se je pred škofom Strosmajerjemzvijaval! CevljarKoss, nek Onitsch, Pukl in Roth so izvoljeni glavarji šulvereinu Razvanjskemu, torej zvečinoma slovenski narodni grešniki, ki imajo za „Sieg des Deutschthums" delati. Zaušnice niso čutili Weitlofove, ki jih je nazivljal „wiudische". Sicer pa se je videlo, da tudi s šulvereinskim rogovilstvom gre rakovo pot. Pravim Nemcem so cela komedija vže gabi, zavedni Slovenci pa vedo, kaj je storiti. — V grajŠčinskem gozdu v Karčevini sta divjačinska tata Jur. Možič in Marko Lepeuik kočljarja Kopčiča iz Rožpaha napala in mu vzela steklenico „šnopsa", Lepenik je hotel denarjev in bežečega Kopčiča v nogo ustrelil. Roparja sta uže pod ključem.
Iz Hrastnika (Potovalni učitelj.) Minulo je ravno leto, odkar smo volili kmečki podružnici novega predstojnika. Zares smo v
g. K. Valentinič-u delavnega moža izvolili, kteremu se imamo zahvaliti, da se društvo živahno giblje in širi. Naša podružnica šteje sedaj uže G4 \idov, tedaj za 39 več nego v pretočenem letu. Imela je lansko leto 4 seje, pri kterih sta prednašala navadno g F. Roš i g. K. Valentinič. Razdelila je tudi med kmete i sicer brezplačno 100 sadnih dreves. Društvo kupilo je tudi brano za uničenje mahu, 4 bike muričnega plemena, kteri so stali blizo 480 fl. i enega merjasca sufolškega plemena Udje društva se lahko poslužijo teh lastin. Prav veselega srca šli smo zopet 6. pros. t. 1. k prvi letošnji seji, kajti govoriti bi mislil g. Kramar kranjski potovalni učitelj. A zadržan je bil ta gospod i mogoče, da ga bodemo pri prihodnji seji slišali. Uprašali smo se pa vsi, kako da so kranjskega potovalnega učitelja naprosili nam v domačem jeziku razlagati poljedelske reči in ne štajerskega. Naenkrat se oglasi za nami debelo gospod, kteri tudi drugi bas pojo i veliko z vinom za opraviti ima: „Daleč smo prišli, naši potovalni učitelji ne znajo slovensko i slišal sem, da se že izpit iz slovenščine pri učiteljih ljudskih šol več ne tirja." Čuditi se je res čez tako jednakopiavnost i želja podružnic na spodnjem Štajerskem bode gotovo ta, skupno tako dolgo delovati, da bode imela tudi spodnja štajerska dežela potovalnega učitelja, kteri ji bode zamogel hasniti. —
— c.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolf odpotuje s princezinjo Štefanijo v južne in jutro-ve kraje, tudi v turški Carigrad. — Začelo se je govoriti, da delajo priprave kronanju cesarja za češkega kralja. Nemškim liberalcem to ne diši, dokaz, da vendar le škilijo neprenehoma v Bismarkovino in želijo razpad Avstrije, če bi v njej Slovanov strahovati ne mogli. V državnem zboru je g. dr. Vošujak govoril za to, naj se nedolžno obsojenim odškodnina izplača, ter je navajal, kako je celjska okrožna sodnija g. Kresnika v Črešnovcih in g. Haukeja v Šl. Gradci po nedolžnem obsodila; Kresnik je o-škodovan, med tem ko je Sorschagg zasluženej kazni všel. V železniškem odseku je vpraša! baron Goedel vlado, kaj je s stavljenjem železnice v Slatino in Rogatec? Minister je odgovoril, da se ni zglasil še nobeden pravi podjetnik, vlada je voljna kapitala zagotoviti, če se najdejo, ki prevzamejo ostali 2/3. Slovenske prošnje vendar ne bodo celó brez vspeha. Mi nister Konrad dobi kmalu zopet naloženo, slo venske paralelke v Mariboru in Celji pa slo venščino kot učni jezik na mariborskem učite ljišči upeljati. — Nemci in Judi v Brnem s( Čehom branili osnovati češko šolo. Tožilo j<
se do upravnega sodišča pa Cehi so zmagali. V Budimpešti so včeraj grof Maj lato ve 3 1110-rivce obesili — Hrvatska trgovska zbornica v Zagrebu je sklenila, naj se Hrvatje ne udeležijo gospodarske razstave v Budimpešti, marveč priredijo 1. 1888 sami takšno razstavo. Ban Khuen je to zameril in predsednika Gra-horja takoj odstavil. To razjari Hrvate iz nova.
Vil a»je države Nemški Bismark je ameriškim trgovcem prepovedal meso prodavati na Nemško. Amerikanci so to zamerili in delajo Nemcem preglavic in sedaj začel je Bismark iz nova žugati, da pozviša colnino na ameriško blago. — Italijanski kralj vračal se je po železnici v Itim od lova; kraj železnice je stal vsak kilometer po jeden žandar. Vkljub temu na-padnejo 4 orožanci kraljevi vlak z dinamitnimi patroni pa se zamotajo z žandarjem v boj ter naposled pobegnejo; eden izmej njih je bil ranjen. Žandar ima le kapo prestreljeno. — V Benetkah izhaja nov list rovarske irredente in zahteva uže Dalmacijo za Italijane. — Srbski minister Kristič je pri volitvah v skupščino propal in ministrovanje odložil. Garašanin sestavlja novo ministerstvo, kder bodo liberalci napredjaci imeli večino. — Rusi pograbili so mesto Merv in tako dobili cesto v Afganistan v svojo oblast. Angleže>to vznemiruje. — Egipani zgubili so Sinkat. Posadka 6U0 mož je hotela uteči, pa jc bila do zadnjega moža od Mahdijevcev posekana. Ti napadajo sedaj Suakin in Tonkar. Brez angleške pomoči bi Egipčani tudi ti mesti uže zgubili. Gordon-paša je došel v Hartum in ho,'e Mahdiju kot sultanu prepustiti Kordofan, Sudan pa zdrobiti v male državice z domačimi sultani, ki bi naj ljudi kot robe prodavali, kakor je bilo pred 1. 1820, ko je egiptovski vice-kralj Mehemed-Ali grdo kupčijo zatrl. Egipčani bi naj torej zgubili vse, kar so 60 let imeli. — V Tonkingu morijo Kitajci kristijane; zaklali so v kratkem 1 mešnika, 22 veronauČnih učiteljey in 215 kristijanov.
Za poduk m kratek čas.
Nemški šulverein.
iPravi naini'n šu!vcri'inskeniii ruvanju.)
VI. Spozabimo se malo in mislimo si, v Mariboru posluje slovvenski deželni šolski svet za celo Štajersko. On nastavlja same slovenske napetneže kot šolske nadzornike ter pošilja Nemcem le iz slovenščine izpitanih učiteljev. V Dentsch-Eeistrici zaukaže celo, da se ima nemška deca od .'5. leta naprej le še v slovenskem jeziku podučevati na bukve brati, na tabli računiti itd Nemški se ne sme nič učiti, saj nemški itak uže z doma znajo. Kaj bi neki Nemci vkljub svojim krofom rekli ? No
rekli bi: „slovenski deželni svet v Mariboru je znorel ali je uže tako ošaben in hudoben, da se iz nas Nemcev norca dela, našo nemško narodnost žali, pači ter nas hoče po malem kar „slovenizirati"; take slovenovalne šole, take norišnice, bezuice pri nas ne trpimo, proč z njo, mi Nemci hočemo in moremo za svojo nemško deco le nemško narodno šolo rabiti." Tako bi Nemci govorili in prav bi imeli. To sprevidi gotovo tudi vsak bodi kolikor koli srboriti šul-vereinar.
Ako pa vkljub temu nemški šulvereinarji Slovencem pšejo nemške, nemčevalne šole, prave norišnice, delajo tako, ker to ugaja njihovemu pravemu namenu.
Oni hočejo Slovence s pomočjo šole nem-čevalnice ponemčiti. Z „Judeževimi groši" pod-mitani učitel ji jim naj hvalijo in do nebes povzdigujejo vse nemško, v blato teptajo vse slovensko. Mladini naj zasajajo globoko v srca ljubezen do tujčine, zanemarjanje, zaničevanje in sovraštvo pa do materinščine. Bistreje glavice naj vzgojajo v najhujše narodne odpadnike, renegate, Judeže, nemškutarje. Menje brihtni paglavci pa naj množijo število slovenskih bu-teljnov, trapežev, ne umevajočih prav nobenega jezika, kojim Nemec krohotaje se pravi: „win-disclier Trottel", „vvindisches Trampelthier".
Nekaj časa bi tako vozili šulvereinarji. Zatem bi pa rekli: sedaj ni treba na spodnjem Štajerskem slovenskih učiteljev več. Povsodi se podučuje nemški; v Gradci itd. iinamo pa mnogo nemških pripravnikov brez službe, liajd i z njimi doli med Muro in Savo, 250.000 11. učiteljske plače naj dobiva samo našinec, Slovenec pa leliko gre po sveti, saj smo ga zato z nemščino „našopali". Nadalje bi rekli: gimnazije in realke naj ostanejo nemške, in zopet se leliko vsako leto samo našiucem profesorjem plačuje kakih 80.000 fi slovenskih profesorjev tam ni treba. Naposled bi žakelj zavezali in djali: no, sedaj pa je uže vse nemško in torej sodnikom, uradnikom itd. tudi ni treba zavoljo slovenščine si glave ubijati in zopet je lepega pšeničaka našim dijakom zagotovljenega, naj-menje '/, milijona goldinarjev, slovenski dijaki naj grejo, kamor hočejo s trebuhom za kruhom. K večjemu jih trpimo še, če bodo na-šej gospodi lepo pokorni, da služijo doma borni kruhek kot: pisači, škrici, jetničarji, sluge, finančni čuvaji, eksekutorji, kondukterji ali „bahn-vahterji" itd. Više vpneti se pa ne smejo ti neumui „biudišarji".
Konec vsemu nemčevanju šulvereinskemu pa bi bil: „jetzt ist Alles deutsch, zemlja je lepa, krasna, rodovitna pa der vvindisehe Bauer ist zu dumm, nič ne zna, ko pijančevati, dolgove delati, za umno gospodarstvo ne mara, vedno se drži starega kopita, zato propada. No, in sedaj pridite, nemški kapitalisti, ku-
pujte na boben djana slovenska posestva, pridite z nemškim denarjem, z nemško „inteligenco", iz Gradca, iz Dunaja, iz „Reicha". naselite se v popolnem ponemčeni Štajerski in bode vam bolje šlo, nego doma, „Windische Trotteln" vam pa lehko služijo kot viničarji, najemniki, delavci, hlapci, dekle, če ne marate svojih seboj spravljati; ko se vam bode gnezdo zagrelo pa zahtevajte nemškega škofa, nemško službo božjo in prajzovski most je od Spielfelda do Terbovelj nategnen."
Takšen sad, toliko uspeha obetajo si šul-vereinarji od svojega delovanja. Eden jihovih najhujših petelinov je uže v „Tagespošti" odkritosrčno in glasno zakikiriknil: „es ist sehr erfreulich wahrzunehmen , wie bei Marburg (Gams) ein bäuerlicher windischer Besitz nach dem andern in deutsche Hände übergeht". In konjiški dr. Lorber in Sutter, oba šulvereinska kolovodja, telegrafirala sta šulvereinskim bobnarjem v Brestenici, kako hočejo slovenska tla pridobivati Nemcem nazaj, to pa s pomočjo nemškega šulvereina. Ali torej ni dovolj jasno, kaj ta iz Prajzovskega v Avstrijo presajeni Herodež prav za prav hoče?
(Dalje prihodnjič.)
Smešnica 7. Nek volilee, ki je volil okrajne zastopnike v v velikem posestvu v Or-moži, pride domu. Žena ga takoj vpraša: „Ali si volil Kmetica —?" Žena še popolnoma ne izgovori, uže se zadere mož: „Kako bi jaz v velikem posestvu kmetica voliti mogel ? Ali ni za veliko posestvo bolje častno, ako se kmet, nego kmetic izvoli?"
Razne stvari.
(Konfisciral) je okrajni glavar baron Hein zadnjo štev. 7. „Slov. Gospodarja" zaradi vvodnega članka: Minister Konrad pa štajerski Slovenci, zavoljo dopisa iz Šmarije o zadnjej volitvi in zavoljo dopisa iz Ljubna o nemškem preklicavanji nemškega sodnijskega naznanila in radi dopisa Hajdine. Drugega natisa nismo izdali.
(Ptujska čitalnica) obhaja 2. marca ob 4. uri popoludne občni zbor: poročilo predsednikovo, tajnikovo, blagajnikovo, revizijskega odseka, volitev novega odbora, revizijskega odseka, posamezni nasveti. Na zborovanje vabi uljudno odbor.
(Vabilo.) Pustno nedeljo 24. febr. ob treh popoludne napravi katoliško politično društvo v Konjicah zbor s tombolo. K udeležbi vabi odbor.
(Podpiralna zaloga) vseučiliščnikov slovenskih v Gradci imela je lani 446 fl. dohodkov, 270 fl. stroškov. Glavnica znaša 4600 fl.
(Učiteljico) slovenščine nezmožno namestili so pri sv. Ani v Slov. goricah.
(Tujih zajcev) ne streljati. Nekdo pri Mali nedelji je ustrelil takega zajca in tožen plača 50 fl.
(K o n j er e j s k o dr u št v o) vabi posestnike kobil, kateri hočejo te brezplačno ubrejiti dati po polnokrvnem žrebci „Dualist", naj jih priženejo pred dotično komisijo v Ormož dne 15. marca jt. 1. ob 10. uri predpoldnem.
(Šoštanj ska posojilnica) ima 25. t. m. ob 10. uri predpoldnem redni občni zbor: poročilo, odobrenje letnih računov, posvetovanje zastran čistega dobička, volitev ravnateljstva in nadzorništva, razni predlogi.
(Pri sv. Vidu) pod Ptujem bila je 17. t. m. posilinemška veselica : Faschings-Unter-haltung. Entrée 30 kr. Beinertrag fur arme Schulkinder. Pravijo pa da je denar nemškemu šulvereinu namenjen? Koliko „fašenkov" mora neki v št. Vidu biti in kateri nosi največje roge?
(Slovensko pevsko društvo) osnovali so ptujski domoljubi. Sedež je v Ptuji. Pravila so potrjena. Pristop je vsakemu Slovencu prost. Letnine je 1 fl., pristopnine 50 kr. Prijatelji petja naj v vsakem okraji nabirajo udov. Prvi občni zbor skliče se bržčas v Maribor, kder bo ob enem koncert.
(C me rek) dobi novo šolo za 30.985 fl.
(Iz Sromelj) se nam poroča o tatbinah 27. p. m. so M. Preskarju vina ukradli in klet s hišico vred zažgali, 30. p. m. pa Jož. Satlerju v Pohanci hram podkopali, 25 veder vina izpustili potem kuhinji okno iztrgali in od poldrugega svinjeta meso in špeh odnesli. Želi se, naj bi žandarji pogosteje patrolirali.
(Nesreče.) Utonil v Gastarejskem potoku pri sv. Lenartu v Slov. goricah je Franc Lese-rer, bivši poštar v trgu, in l91etni Anton Po-ljanec iz Šredišča v Dravi, v Laporji so ubili zidarja Petra Batonjo, zastrupil se je hlapec Potrpin v Trbovljah.
(Obsojen) bil je Jarnej Gojčič na 18 mesecev v ječo.
(Lepo veselico) priredi katol. podpor, društvo celjsko 24. febr. t. 1. ob 3. uri popoludne pri belem volu. Vspored: tombola, šaljivi govor g. K. in veseloigra Županova Micika, ktera je se pred kratkim tako izvrstno igrala na korist blagajnici kat. podpor, društva, da jo morajo zopet igrati.
(C. g. M. Pogelšek), župnik Šoštanjski je prošnjo vložil za upokojnino.
(Kmetsko društvo) v Slatini je 17. t. m. obhajalo letni občni zbor. Zvečer je bila tombola.
(Iz Središča) se nam piše, da je veselica dne 3. t. m. bila do sedaj tam najkrasnejša. Hvala gre Edinosti, Slogi, pevcem, godbi iz Ljutomera, g. Strenkeljnu za okinčanje soban pa g. Sajnkoviču, ki je izvrstno starino točil. Došlo je mnogo gostov iz Ormoža in Medjimurja.
(Iz Mak olj) se nam piše, da je vrlega še le 341etnega tržana M. Horvata 7. nov. pr. leta stekli pes ugriznil, da je po strahovitih mukah uhogi mož 14. t. m. umrl. Se 3 druge osebe so bile ugriznene. Bog jih varuj!
(Šolske novosti.) G. Cvahte je postal nadučitelj pri Mali nedelji, učitelj Bostijančič gre v pokoj.
(Izjava) Zadnjič sem bil zdelan, ker sem pre Lešnikov poziv podpisal. Javno izrečem, da nisem podpisal in nevem, kako je moje ime prišlo na njega. Kot večletni naročnik Slov. Gospodarja sem tudi jaz za narodno reč zavzet J. Mlinaric, posestnik v Orehovcih.
(V Olimji) so tatje ukradli krčmarju J. Juraku 500 fl., posestniku Anderliču v Vonar-jih kravo s teletom vred; krava je všla, tele so pa zaklali in odnesli.
(Obsojeni) v Celji so bili zaradi uboj-stva L. Bepevšek na 2l/t leta, Jož. Zakrajšek 2'/2 leta, zaradi ropanja Jurij Deutschmann 8 mesecev, Marko Deutschmann 5, Janez Deutschmann 2 in Jož. Repnik 6 mesecev težke ječe.
(Sv. Lovrenški kr. šolski svet) je 3. febr. sprejel predlog g. Alojzija Čuša, naj se odstrani iz tamošnje šole nemška slovnica, ker se starši pritožujejo, da imajo otroci preveč knjig in ker je vsa slovnica preobširna in pretežavna za čisto slovensko deco.
(Z a v s k i pevci) priredijo v pevskej dvorani g. Hausenbichlerja v Zavci dne 23. t, m. pevski večer s plesom. Začetek ob '/2 8. zvečer, vstopnina 50 kr. Cisti dohodek porabi se za nakup potrebnih muzikalij.
(Loeschnigg) je nemški in slovenski vabil 30. januarja priti v Ptuj na pogovor, a M. Medved, župan, Ant. G-reif in Štef. Medved smo odločno odbili takšno „Herr-gospod"-vabilo in volili narodnjaka B. Raiča.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč gg. Šrol ¡1 fl., Vizovišek 6 fl. (ustn. in letn. dpi.), Naprudnik 2 fl., Meško Al. 2 fl., Kuko-vič BI. 1 fl., Urek 1 fl.
Listnica uredništva: Dopisi od sv. Lovrenca, Puščave, Ribnice, Medvedovega itd. sela prihodnjič. Dopis o št. Paulskem županu pa iz Šaleške doline o grajščinskej slu-žebnici je preosoben ter ni za javnost.
Lcterijne .številke :
V	Trstu 16. februarja 1884: 88, 67, 56, 82, 86
V	Linci „ „	26, 3, 45, 76, 11 Budapešt „ „ 14, 50, 37, 81, 57
Prihodnje srečkanje: 1. marca 1884.
se da velik sprednji hram z vrtom za sočivje. Posebno prilično za krčmarja. Več o tem pri posestnici: Ani Klemenčič v Stanetincih; pošta sv. Jurij na Ščavnici.
Zalivala.
Štejem si v dolžnost tem potom izreči iskreno zahvalo vrlim Šmarčanom, ki so me lju-beznjivo spremili tako mnogobrojno na novo mesto mojega poklica. Ta čin nehlinjenega prijateljstva in spoštovanja mi ostane neizbrisljiv v spominu. Bog Vas blagoslovi.
_ Ivan Govedič
bivši kaplan v Šmartnem.
Oznniiilo«
Od selej bodeta na deželskej sadje- in vinorejskej šoli pri Mariboru vršila se vsako leto po dva viničarska kurza.
Prvi letošnji kurz bo spomladi trajal 2 tedna. Den, ko se kurz začne, naznani se posebej. Kurz namerava viničarje podučevati praktično in teoretično v najvažnejših spomlad-nih opravilih sadja- in vinorejstva. Sprejemajo se le takšni, ki sami v vinogradih delajo in so najmanje 16 let stari in dovoljno podučeni v predmetih ljudske šole. V prvej vrsti jemlje se ozir na prošnike, ki sami skrbijo za hrano in stanovanje. Ubožnejšim viničarjem se dovoli štipendija 1 fl. na den iz deželne blagajnice.
Kdor hoče tega kurza udeležiti se in še prositi za deželno štipendijo, naj se oglasi konči do 1. marca 1784 pri ravnateljstvu sadje- in vinorejske šole, kder se jim tudi več povč.
V Gradci dne 29. januarja 1884.
Deželni odbor štajerski. _ Konj ~
prav lepe postave, temne barve, tri leta star, 15 pesti visok, ki v£ voziti, je vfarofu na Muti na prodaj. Hohenmauthen a. d. Karntnerbahn.
Oženjen mlinar
išče mlin v najem, z dvema tečajema, po ne previsoki ceni. Kdor ima tak mlin, naj to v „Gospodarji" naznani.
Lepo posestvo
pokojnega g. župnika Vodušek-a pri romarski cerkvi Marije Petrovče blizo Zavca v prekrasni Savinjski dolini, kjer se izvrsten hmelj prideluje. se takoj proda. Hiša je nova in pripravno urejena, poleg hiše je gospodarsko poslopje in 72 orala velik, z vinsko trto nasajeni vrt; k posestvu spada tudi 5 oralov veliko, za hme-ljarijo jako pripravno polje. To posestvo, katero stane 4000 fl. in od katere svote je treba samo polovico takoj položiti, se posebno priva-tistom priporoča.
Natančneje se lahko pozve pri županu v Zavci ali g. Karol-u Teržan-u v Petrove ah.	1—2
f
Srčno so zahvaljujemo vsem, kteri so naf"mu umrlemu in nepozabljivemu očetu
Antonu Ropaš,
dne 6. t. m, zadnjo čast izkazali.
Posebno hvalo pa izrekamo gg. učiteljom Franju Som in Andreju Pavlič, ki sta umrlega z vso šolsko mladino do groba spremila.
V Št. Jurji pod Tabrom, 9. svečana 1884.
Žalujoči sinovi:
Martin, Paul in Lavoslav Ropaš.
Lovski pes,
velik, črnobelo-šekast, s nekterimi rumenimi progami okoli lapa, dolgimi uhami, rep na konci bel — je bil sredi decembra odpeljan. Ker se dozdaj ni dalo nič zvedeti o njem, obljubim tistemu, ki mi kaj zanesljivega zve, in obč. predstojništvu v Stopercab (pošta Rogatec) naznani, 10 goldinarjev.	(1-2)
Jož. Sovič.
Klavir na prodaj
se prav dobro ohranjen, se dobi po nizki ceni; sposoben za vsako-vrstno igranje. Več se pozve pri č. g. kaplanu v Ponkvi pri južni železnici.
Trgoma z mešanim blagom.
V trgu na Ptiijskej gori da na več let v najem trgovino z mešanim blagom, namreč štacuno, 3 sobe, 2 kleti, kuhinjo, sočiv-njak, poslopje za magazin, hlev za 4 živin-četa, 5 oralov zemlje, lastnik Anton Sicherl, trgovec v Spodnji Polskavi, pošta Pragerhof.
Dva konja
ukradli so tatje^ konec novembra p 1. posestniku Andreju Sepec, v občini Kapelski pri Brežicah, to pa 2 kobili. Prva zelenka je 6 let stara, druga rudeča 10 let in je breja, da bi imela meseca sušca letos vrči, po sred glave ima liso; obej ste po 15 pestij visoki. Kdor za nje poizvč, dobi od vsake 25 fl. plače, naj naznani občini Kapelski.	2-3
32T
Za vinorejce!
-m
Pri podpisane j se mora dobiti: aJ Sredstva za čiščenje vina;
b) sredstva, ki vzamejo vinu odvečno kislino in ga s
tem znatno zboljšajo: ej cvet, s katerim se mora dati vinu okus po volji. S tem sredstvom se more napraviti iz navadnega vina muškateljec itd.; d_) barvila za barvanje vina.
Vsa ta sredstva so po postavi dovoljena in zdravju popolnoma neškodljiva.
Vsaki pošiljatvi se pridoda tudi navod, kako se ima postopati.
Kazven tega so peča tudi s kupovanjem in prodajanjem vina, oeeta, prirodnega žganja, (slivooke, drožnika, brinovca i. t. d.) na veliko in malo.
Dalje ima na prodajo pravili bosenskih češpelj, ribje masti, kave i. t. d.
Kdor želi dobrega prirodnega žganja, na malo, moro se mu poslati v sodčkih po 4 litre, češpelj pa 5 kilov s pošto.
V občo kedor želi kupiti dobre prirodne pijače, ali ima tako za prodati, naj se pri podpisani oglasi, pa bo dobro poatrezen.
Iščejo se sposobni zastopniki za vsaki večji kraj.
Prva mariborska vinska agentura
TegetthoffHtraHse 17.
Y J. Leon-ovej tiskarni ^
je ravnokar izišla prav zabavna knjižica pod naslovom:
Ženitne in silne navade
in
^ z godcevskim katekizmom.
Vetja s /tttluimit vretl 17 Ar.
i Sadovna drevesa
visoko vzraščena, zlate parmene in ma-šanceljne, prodava v Radgoni 100 po 35 gld.
Povprašuje se naj pri g. B račk i v Orehovcih pri Radgoni (pošta ( Radkersburg) ali pri g. Paulu vitezi i plem. Hempelnu v Gradci, Haydngasse t štev. 1U v 2. nadstopji.	3—3j