\ ^ we»********° s **§ *'y Naša naloga: g \ ^ probuja In na- | ^ Ihredeknaroda! | '183. -St.81 - NARODNI VRSTNIK NATIONAL HERALD. a Naš "9: / >v‘‘« • V *- 3 slog- $3 I ¥ -» »*» s Oululh, Mino., Thursday, November 7,1912. — Gelriex, 7. novembra 1912. Valente II. — Letnik II. IfVilson In Marshal zmagovalca pri predsedniških volitvah. Woodrow Wilson dobil 399, Theodor Roosevelt 99, William Tal® 12 eiektoralnih glasov. ib. (tli SLOVENSKE novice. ! predzadnji ponedeljek vesi jo v slovenski farni cerkvi yofn v Jolietu, 111.. poroka. Franje Nemanich, hčerke ec. Nemanieha, z g. Artur ,k pom, hotelirjem iz Foxlake, hlodom Čehom. 1^ | Družino Frank Bernsa v šfeport, Ohio. obiskala je de- fcot štorklja. Prinesla ji je j i|,. In e ga sinčka. Pri tej druži- ; **Hwseda.j devet dečkov ter d v, j a v |i; med temi otroci sta dva'j C Cfjtlka. Strniši so lahko ponosni | 5lo fcogobrojne svoje potomce. fV Skidmore, Kans., je med gjem v neki privatni dru- jtvelil 20. jn .m Jakob Ga-' rojaka Vincenc Goloba.. i je bil takoj mrtev. Ker je |bc Gaberšek po storjenem takoj pobegn.il, ga policija jvo zasleduje jojni Vincenc Golob je bil tu zapušča, sfojo sestro, v lomo.vini pa še več sorodni- bndotna podporna društva ,J. in S. D. P. P. D. sta mu tla dostojen pogreb na po¬ išče v Scammonu, nedaleč tlclmore, Kam?. fr Ohelan, Wash.,' je ubilo v [med delom, rojaka Josip p. d. Kolesa, rodom iz va- Ike Mune na Primorskem, bil 39 let; v starem kraju ženo in dva otroka ter isfefi ? IM ■ ■■HI f (IRK, ji Novoizvoljeni predsednik Zedinj eri h držav Woodrouv Wilsbn, ,rnemoii Itil ;N OBlSi POGREB PODPREDSEDNIKA JAMES S. SHeRMANA. Ihlltf 16 30. m. m. našli so v Cie- j jn, 0., na Lake Shore želez- j fbrogi zelo raztrgano truplo •Imm til I Henrika Ozimka, znanega . Jenskih krovih pod imenom tne ban« c ,, J., pja . Ponesrečil se je na prejšnji večer, ko je odha- lov. Idor ve o pokojnem rojaku Brodniku, doma iz Pero - | 7, fara Šmarje na Dolenj- kaj podrobnega, kdaj se je feeil, v kateri bolnišnici j, JllNU n ^ teteremu društvu je ^ el. naj blagovoli to sporo- ‘govemu očetu Janez Brod¬ il Cesta v Mestni log 25 .v jni. jov oče je dobil iz Amerike lo. da je pokojni sin umrl iki bolnišnici 13. aprila lan- a lJIl! °: Spadal je tudi v' neko 11" 8 ki mu je brez posebnega la že izplačalo K 1300 po¬ lic. *ne 29. oktcfbra t. 1. se je | * TTM1 , l-. . svečanostim na. Forest Hill poko ;zno pri javni seji po tajnem ne Utica. N. Y., 2. nov. Danes po pojdne pravili so k Zadnjemu počitku truplo pok. podpredsed¬ nika Zedinjenih držav James S. Shermana, ki je umrl dne 30. ok¬ tobra t. 1. ’ vsled Bnghtove bole - zni. Pogreb se je vršil pod vod¬ stvom semitske zbornice; istega se je udeležil tudi predsednik Taft z vsemi člani svojega kabi¬ neta.. Skupno število udeležencev ki so skazali prerano umrlemu zadnjo časi. znašalo je nad 25.001; oseb. Najprvo so se vršile zadušnice DEMOKRAT JE ZMAGOVALCI. Med petimi kandidati za pred¬ sedniški urad., zmagala .je po pre¬ teku neka : t^SHnet ■d»«K>kraisk;i V *•- f *.*#• 'franka. Pri zadnjih glavnih volitvah, Jne 5. t. m., dobil je guverner dr¬ žave Xew Jersey, Woodro\v Wil- son, kaujdidat demokratske, strann ke ogromno večino glasov. Odda¬ nih je bilo zanj, kakor kažejo ra¬ zna poročila, 399' eiektoralnih gla¬ sov, Taft je dobil 12, Roosevelt pa 99 glasov. Podpredsednikom Zedinjenih d žav je izvoljen Thom. R. Mar¬ shall, guverner države Indiane. Takoj po izvolitvi mu je brzo- VOJNA NA BALKANU. PORAZ TURKOV NA VSEJ ČR¬ TI. — VOJNA SE BLIŽA H KONCU. London. 5. nov. — Kerim Tur¬ ki že uvideli, da hi bilo vsled ve ||il Ufe . poraza najbilje skleniti 'premirje z balkanskim državami, j se je obrnila otomanska vlada na j razne velesile za posredovanje j miru in sicer na Nemčijo, Avsm -1 i jo. Italijo. Francijo. Rusijo in Anglijo. Mnenje zadnjih treh držav je, naj se prisodi vsaki bal¬ kanski državi ono turško ozem¬ lje. katero si je uspešno pribo- 0 3 * 110 . Med ostalimi velesilami se Ba¬ jde najbrž«? branila edinole Av - 'stro-Ogrska potrdili izdelane na¬ črte balkanske zveze, kajti ta dr¬ žava jim je najbližja. Zavzela st bode najin že za prehodne točke lob egejskem morju, kjer plove i toliko avstrijskih trgovskih la¬ dij i.stoiako tudi menda ne bo o- dobravala. Srbom razširjevhti svoje meje zapadno do adrijan¬ skih obali. Avstrija je mnenja, 'naj se uroči Albanijo edinole Al¬ bancem pod sultanovo upravo. Ravno za razdelitev Albanije nastale bodo še razne neprilike. iz Belgrada dohaja poročilo, da zahtevajo Srbi namesto 20 milj obrežnega ozemlja ob adrijan¬ skem morju 60 milj. Gr n a gora pa zahteva več nego Aret-jino i novo- pazarstcem okraju, t uje se, da bode ta sporna vprašanja odločil ruski car, ker so ga za to že na¬ prosili. Tal ob njegovem mrtvaškem odru v javno žcstital pre d S ednik .. stanovanju; kasneje so pa prene- istdtako tudi bivši podpredsednik .sli rakev v prvo presbitenjaasko | i> nnqpvplt cerkev, bi je bila okrašena z ža- iovalnimi cvetlicami in črnim bla¬ gom. Tu se ga je spominjal v le¬ pem govoru dr. M. W. St ryker. predsed. Hamiltonove univerze. Po dovršenih obredih so prene¬ sli pokojnikovo truplo z vsemi Roosevelt. Raztresenih ali neznanih -el< toralnih glasov je še 21. Potrebna večina za izvolitev bila 266 eiektoralnih glasov. Jt' nju Narodne Dobrodelne v Clevelandu, O., isto raz- Preostanek . flO IPreostanek v blagajni se TT „ on , . J|)t(0 !l lom za slovenska bedne o- VoM ” 20J5K “ o za slovensko šolo v Gle- Pottsville. Pa., 5 It« fr 11 it: tudi ondotni Cjril-Me- pfužbi se je darovalo $20. [da je bila ta dobrodelna pl prisiljena zaradi gotovih {'P prenehati z delovanjem. Obsojena morilka svojega sina. Chicago, 4. nov. Danes, že po- proti noči, naznanili so po- pališee, kjer počiva v družinskem |rotniki sodniku Windesu krivdo-. grobišču. Irek nad ivir. Lujizo Lindloff, da Ije kriva zastrupi jenja svojega predsedruka. Il5-letnega sina Arturja. Vsled , AO , . tega je obsojena na 25 let, ječe v . nov. 102 let , , . . , ■ , -, ,! državnih zaponh. stan Anton Kdeiberger je oddali .. . danes svoj glas že za 20 predsed¬ nika. Zedinjenih držav. Na volišče so ga pripeljali z avtomobilom, Žrtve volitev . ton, Ky., 5. nov. Radi prepira pri volitvah sta .peljeni do danes opoldne r.fjf' \ 1*8 F °kraju sta brata John in -utajili radi tega ustrelila Tja Thomas Gampbella, pson okraju je pa umoril Jokrajni sodnik H. Satter ,dt N a političnega nasprot- fen Pove ena. morali so mu pa pomagati z opo¬ ro do volilne utice, kjer je stal sključen, a vendar brez palice. Svoj glas je oddal za 'VVilsona s pripombo, da je to najbrže nje - gova zadnja volitev. Njeg&vi prijatelji so ga pustili med glasovanjem slikati, ker na¬ meravajo poslati Wilsonu eno sli¬ ko v spomin na njegovega najsta¬ rejšega volilea. Plin zadušil celo družino. ..K« 8 $ fr zdravniška odpomoo. P ®! 0-, 5. nov. Zadnji pone- P1 " ne ^ Lujec v pre- jleela odrezal z velikim ku- nožem 31-letnemu Josii. U'f u nos. Odpadli nos ra- ^®skali so dolgo časa po, 'G I bi ga našli, radi tega j Ip ravni k pri operaciji od- ,Kcg°vih lie potrebno meso l 1 ' 1 mu prisil novi nos na mesto Toledo, Ohio, 5. nov. Ko je pri¬ šla neba sorodnica danes dopol¬ dne na obisk v stanovanje 221et- ne Mi’s. Hassen, jo je spreletela groza, ker je našla celo družino j^ Ko se ji je prečita la obsodba, se je obsojenka porotnikom histe¬ rično smejala rekoč- f‘Dandanes mi več na svetu pravice; krivce se spušča na prosto, nedolžne se pa obsoja. Jaz nisem umorila svojega sina, za to mi je Bog pri¬ ča.” V dobi zadnjih treh let je v Cook okraju to prvi slučaj, da je bila kaka’ženska obsojena vsled umora. Nečloveška mati je zastrupila svojega ISletnega sina letos dne 13. junija, takoj drugi dan so jo pa zaprli, osumljeno zastruplje- nja sina. z arzenikom; strup so našli pri raztelesenju v dečkovem želodcu. Kasneje so izkopali tudi truplo njenega moža VVilliama ter po¬ kojne hčere Al m e. Prof. IIayes je pronašel tudi pri teh mrtvecih ve- iv , v r/„+,. i x„i„ „„ |CJ° količino strupa; istotako so zadušeno od plina. Žrtve ležale so i ‘ . , i • I nash arzenik v truplu njenega pr¬ še v posteljah, m sicer ati s tremi J ^ .... 'J / ■ 1 •’ > - f j 6 vega moža Julij Graunkeja. Splo- 2 let ,.. , ,, ,, n šno se sodi, da je Mrs. Lindloff ijapfiopppv * DOlGP 1 tGil SO 1.1 čl&ll liči ; ’ - ‘F. , v v , zastrupila svojega zadnjega so- 'tleh pred posteljo ležečega m rt -1 ^ vega očeta George Hassena. Policija jo mnenja, da se izvr¬ šil tukaj samomor, ker je dohajal plin iz dveh mest pri peči. i proga, da. se je lahko, polastila ! njegove visoko zavarovalnine. Porota jo je obsodila za sedaj samo radi zadnjega umora, oziro¬ ma. zastrupljenja njenega sina. Bolgarske čete počivajo. London, 5. nov. Hrabre bol - garske čete imajo sedaj odmor v bližini Čorlu, da se pripravijo za nov napad mesta Catalja, kajti pomenljiva neprestana štiridnev¬ na bitka s Turki pri zavzetju Lu- le Burgasa jih je močno .utrudila. Dvadnevni odmor .potekel jim je danes; med tem. časom se je pa bolgarsko armado znatno ojačilo '/ novimi četami, doslej v službi v okolici Drinopolja; njih mesta so pa zasedli Srbi. Drugo večje bol¬ garsko krilo pod poveljništvom generala Kutinčeva, se pomika dalje ob zalivu marmorskega niorja; njih cilj je združitev z bulgarsko armado pod poveljni¬ štvom generala Dimitrija ,blizu Catalje. Težko jim je pa potova¬ nje na določeno. mesto, ker imajo več tisoč ranjenih Turkov in svo¬ jih vojakov v oskrbi. Iz Belgrada se uradno potrju - je, da so tudi Srbi uničili vse tur¬ ske čete v Macedoniji, sedaj so pa dobili migljaj, naj se nemu¬ doma pridružijo Bulgarom, Gr-, kom in Črnogorcem. Iz Zofije od¬ šlo je zopet več Bulgarov proti Drindpolju, kjer se to trdnjavo že uspešno oblega. Turške čete blizu Čatalje so imele tudi dva dni počitka. Iste so pa skoraj docela razkropljene; mnogo Turkov je ranjenih., ostali so jra opešali popolnoma od gla¬ da. Na tisoče Turkov je v obupu pometalo puške v stran, in radi tega jih je sovražnik kaj lahko zajel. Dne 1. novembra je neka grška torpedov ka potopila veliko tur - ško vojno ladjo “Feth-I-Bulend” v solunskem zalivu; ravno ta dan so zajeli Bulgari tudi turški o - kraj Demotiea, vsled česar ho sovražniku vsaka komunikacija med Drinopoljem in. Carigradom onemogočena. S pomočjo Grkov, Srbov in Bolgarov je pa pričako¬ vati vsak dan, da jim bo padla tudi solunska trdnjava v roke. Preselitev harema v Malo Azijo. Zofija, Bolgarija, 5. nov. Vsled 'strahu pred obleganjem glavnega Dne 22. okt. Mesto Priština pa¬ de v srbske roke. Dne 23. okt. Srbi si podjarmili Novi Pazar. Dne 24. okt. Bulgari zasedli Kirk Kilisseh. Grki pa mesto Ser- via. Dne 25. okt, Srbi si. podjarmili Kumanovo in več turških krajev v bližini. Dne 26. okt. Srbi zajeli 1 Vkup, Črnogorci napadli Skader. Dne 30. okt. Po jako hudem bo¬ ju so si Bulgari prilastili Dule Burgas. Dne 1 nov. Bulgari zasedli De- motico ni s tem preprečili i Vir¬ kom komunikacijo med Oarigra - dom in Drinopoljem; grška tor- pedovlta potopila turško vojno ladjo ‘ ‘ Feth-l-Bulend ’. Dne 2. nov. Po tridnevnem bo¬ ju bili Turki prisiljeni umakniti se proti corlu. Dne 3. nov. Turki bežijo v Ca¬ rigrad; visoka porta prosila vele¬ sile za posredovanje miru. Novoizvoljeni podpredsednik Zedinjenih držav Thom. R. Marshall. mesta turškega cesarstva je uka¬ zal sultan premestiti svoje ha - reme v Bruso, 57 milj južnoizto- -ano •od- C.',!'Ograda v Mali Ariji. To je bile/ že pred več leti tudi glavno mesto turških sultanov. S haremom vred so premestili tudi ves .. mestni carigrajski arhiv in zakladnico.. — Turška vlada obrnila se je z nujno prošnjo do raznih velesil v Evropi za posredovanje miru, da bi se na la način zabranilo Bulga¬ rom vhod v glavno mesto. Carigrad brez pitne vode. London, 5. nov. Večje bolgar¬ ske čete, ki so obkolile kraj Der- kas, nedaleč od Catalije, so danes zatvorile vodovodne naprave, zvezane s Carigradom. V Derkasu se nahajajo namreč veliki rezer- varji s pitno vodo za carigrajsko mesto. Napredni Bulgari so obkolili tudi večje turške čete med Čorlu in Čataljo, da je slednjim nemo¬ goče uiti iz zagate. Drugi bulgari s ki oddelek se pa. pomika od Dra¬ me proti Kavali ob egejskem za¬ livu. Ta si je uspešno podjarmil zopet več turških naselbin. Na zapadni strani so se pa združili Grki z bulgarsko - posadko blizu Kuruka in Venidje Vardarja, dr napadejo Solun. Odgovor Avstrija Turčiji. Dunaj. 5. nov. Na priprošnjo za posredovanje miru je avstrijska, vlada 'danes ; opetovano odgovori¬ la Turčiji, da noče v tem slučaju sama ničesar ukreniti. Svoje mne¬ nje bo naznanila visoki porti šele kasneje, ko se tozadevno posve - tuje preje še z ostalimi velesi¬ lami. Avstrijske vojne ladje n?, patu proti • Turčiji. v Dunaj, 5.*nov. Prvi oddelek av¬ strijske mornarice, sestoječe iz ene križarke ter dveh torpedovk, se je dne 4. t. m. napotil iz Pulja proti Carigradu. Poveljnik teh ladij pa še nima določenega cilja, kje se bo usidral; od vlade je do¬ bil samo nalogo nemudoma . od- pluli proti, turškemu vodovju, on¬ di dal iriu bo avsiro-ogrski posla¬ nik v Carigradu potrebna travo - dila. . Predlogi Francije. Pariz, -5. nov. Ministrski pred¬ sednik Ramond Poineare izdal je na razne velesile sledeče, od Fran cije stavljene predpogoje v za - d.evi balkanskega vprašanja : 1. Pripoznanje političnih in administrativnih premvurtrtpo, ve¬ lesilah o dosodaj podjarmljenem teritoriju zveznih balkanskih čet, 2. Omejitev sultanove suvere - nitete v Carigradu za okraje v okolici Carigrada, •3. Sestanek evropejske konfe¬ rence, kjer naj bi bili tudi bal kanski narodi zastopani. ’ Odprta pot do Carjgrada. Carigrad, 3, nov. Turška vlada je dovolila raznim vlastim ali dr¬ žavam jrrosto pot ene vojne ladje skozi Dardanele do carigrajskega vodovja. To dovoljenje so izpo¬ slovali pri sultanu poslaniki ve iesil." V slučaju pričakovanega sploš nega klanja v Carigradu živečih kristjanov in inozemcev, jih bode ščitile ladje pred napadom. Združene balkanske čete so se odločile, da hočejo, na vsak način prodreti do cilja in zajeti glavno turško mesto Carigrad, kjer bodo nastopile same s Turkom potre - bne korake glede sklenitve miru. In to je pričakovati v najkrajšem času. Avstrijska vojna ladja na potu v Solun. Dunaj, 1. nov. Vsled sporazuma raznih velesi! je odredila tudi av¬ strijska vlada, da mora takoj oppluti o ki opna križarka “Ma¬ rija Terezija” proti Solunu, kjer hode čuvala ob ondotnem tur¬ škem vodovju avstrijske podani¬ ke napadov razburjenih turških čet. Dosedanji uspehi balkanske vojske. Dno 8. oktobra 1912 je napove¬ dala Črnagora Turkom vojsko. Dne 12. okt. Črnogorci so si podjarmili laraboč. . Tine -4. okt. Okraj Tuzi padel.v roke Črnogorcev. Dne 15. okt, Sklenitev miru j turšlio-italijanske vojne, j Dne 17. olit. Srbija in Grčija j napovedala Turkobn vojsko; isti ■lan je napovedala tudi Turčija vojsko Srbiji in Bolgariji. Dne 19. okt. Bulgari zasedli mesto Mustafa Paša. Dne 20. okt. Napad ‘Bulgarov !na Drinopolje, Dne 21. okt. Neka turška, f loti¬ la je pričela strel jati na bulgar - sko obrežje. Umestna izjava v avstrijskem državnem zboru. Dunaj, 1, nov. Načelnik Polj¬ skega kluba je izdal pri današ - njem zasedanju državne zbornice Važno izjavo, nanašajočo se mi se danje balkanskenein.ire. Povdar- jal je v svojem govoru sledeče: “Občudovati moramo baš se’ daj boreče se balkanske narode in jim izraziti priznanje nad sko raj neverjetnim razvojem. Zaeno pa želhvid, da bi preostale države ohranile cv.-opejski mir,' da se ne bo zopet zahtevalo avstrijskih žr¬ tev. Želimo ohraniti še za naprej močno Avstrijo z zdravo politiko in z umestnimi načeli. JCončno se je izrekel tudi proti zvezi z Nem¬ čijo. MR Avstrija naj posreduje za mir? Dunaj, 1. nov. Iz Belgrada pri¬ haja poročilo lista “Štampa’ . da je odposlala turška vlada dva svoja posebna zastopnika na Du¬ naj glede posredovanja miru. Ob enem pa zatrjuje, da bo označena misija brez uspeha, kajti balkan¬ ske države nikakor ne pripušča¬ jo umešavanje velesil pri posre - dovanju miru; tozadevna poga - janja se morajo vršiti naravnost s turško vlado v Carigradu. Avstrijski avijaCl; ponesrečil. Dunaj, 5. nov. Danes zjutraj se je ponesrečil nek častnik zrako- olovnlega oddelka nad aerodro - mom v Gradcu. Padel je iz pre¬ cejšnje visočine na tla, ker se mu je zlomilo krilo letalnega stroja. LPnrl je kmalu antem v bolnici. Obsojen radi vohunstva. Lipsko. Nemčija. 1. nov. Tukaj je obsodil državni sodni dvor čas¬ nikarja in biyšega železniškega uradnika Alfred. Oit-a na štiri lep ta v prisilno delavnico, ker je po¬ nudil ta neki tuji državi zelo va¬ žne nemške brzojavne zemljevide. Po nedolžnem obsojen. Dunaj, 3. nov. Veliko senzacijo vzbuja iz Polne na Češkem došla novica o pravem odkritju umora mlade Nežike Ruža še z leta 1890,. torej pred 22 leti. Sedaj je v Polni živeči in že priletni čevljar Smejkal priznal, da jo je on umoril; ni se mn pa vsled tega. zgodilo nič žalega, ker so obsodili po nedolžnem v več - letno ječo nepravega morilca Huelsnerja. Umor mlade Ruža-tove deklice je zbujal s-voječasuo splošno sen¬ zacijo, ker se ga je smatralo ri - tualnim. KUPUJTE PRI. TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. •»»»sjNSSS* Slik linnesolske vesli. .,,.uiH- i d;. j Vili i :oil ali — Soproga John Moverna, ki .ie bila dva. tedna v St. Mary’s bolnišnici vsi e d prestane oper a¬ cije, je toliko okrevala, da se je sinoči povrnila domov k svoji družini. , ■, ■ 1 1;- n e.pcza b ni obl Poziv. S tem prosim g. Lorene. Ovlai ča iz West Dulutha, naj se blago voli zglasiti / moji pisar i j . neke denar..e >,.deve — Prišel je prišel svet Martin, on ga bo krstil, jaz ga bom pil — to pa v ponedeljek, dne 11 . nov., na Martinovo, pri John Agniehu. Ta dan se bo pri njemu krstilo domač mošt prav po starokraj - skem načinu. Za dober prigrizek in plesno zabavo bo tudi preskrb¬ ljeno. Torej na veselo svidenje na 'Martinovo pri Agniehu! Gliuti. are.,.. ! de tudi :•]<•" t ra. f> k opisa ie to del jiiflli. xLii-jc-.11 . ... 30 iiOupO lil i.»a Vttetjiv -uC-uj 6 . i > oiics je zapusai naš kraj /e iiicrrceni dni. iNiiice.zie ve je bil tudi gradbeni p.v — Dne 4. t. m. se je poročil ro¬ jak Ignac Gostiš, doma iz kam - mpla niškega okraja na Gorenjskem, z po.oiti gdč. Nežiko Tomšič, rodom iz Lo- i\n:.!]a * p r i Rakeku na Notranjskem. Čestitamo! Dne 30. okt. zvečer ob 8 . uri se je tukaj obstrelil s samomoril¬ nim namenom samski John Shu star, star 31 let, doma iz Po fig re pri Dobrem polju na Dolenj skem. Pomeril je trikrat s samo¬ kresom v glavo, zadel se je, pa sa¬ mo enkrat ih še to ne smrtnone- varno. Drugi dan so ga prepeljali v Moorejevo bolnico v Eveleth. kjer upajo, da bo okreval. John Shustar se je povrnil šele pred nekaj dnev; farm, kjer je del. I c | Nikomur ni znan ■ lepe .a,a. .a zcravaiKG se i i, , i . . . je v bolnišnici že toliko okreva:, da so ga prepeljali v dulnthske zapore, kjer pričakuje obravnave adi umora svoje žrtve. _Tu je nastalo pravo poman, kanje trdega premoga. Mehkeg. črnega demanta imajo trgovci do volj, ta pa ni prikladen za pel po sobah. — Dne 2 t. m. prišel je semkaj s svojo družino vodja nove Me- saba električne pocestne želez u c-e, Mr. Henry H. Newton. Preje je bival označeni v mestu Spring¬ field, Con. — Slovencem in Hrvatom iz mesta in okolice priporočava na¬ jino bogato zalogo molitvenikov, svetih podob in nabožnih potreb ščin, velika izb.er okvirjev za sli¬ ke in pogrebni zavod. Prodajaln? in urad se nahaja na vogalu Me- saba in Oak ceste. Telefon 544. — Graham & Eckes. thu izza časa njegovega društvenega " ožnega »sodnij- iOSCil&irijl ŽU pan dr. J. M. Riggs. Ljudstvo ga van mor oma . 101 , ■- k. ■ i slabe krvi zmešala ceni rojak je bi ai /e si naselbini; radi svojega nega mišljenje, in lepeg° ve-L je bil tu splošno priljubile Upamo, da se kmalu povrne zdra v . ašo ■ • namerava h ; o vesti iz k urni!-; nar 1 je ^OnC YT"*- ■ i ■ rodi ‘e<> - -■■■ • kradel Dolinar sedem kokki je stala torej vsaka približno $3.50, poleg tega jih m še vrniti lastnici na ij — Dne 30. okt z avtom '' 1 '" 1 m cage znani h j M araš v inč’ Karol S ' Jo i t . Cit & Iron družbe y kratkim tudi na-' )0 . Matija Gersieh in isednikom. Regištratdr; ‘ Šerif: John Zapuščinski. sc Lil hondi o. d letnih obresti, 1913. Vendar ne bo zamenjala L gotov' denar pred pr b't,i v. ! d o e v a, jzd; začenši pa . • s 1 . jan. MEADOT; r ' — Najpr 'o poročam, D i dobila naša nova no ■ ime Meadovvs, staro im« le, zginilo je torej z-; • nost Zn A. O kr;. : •OlHLl vsi; ji volu l for- Ulil 1. se udeležijo zanesljivo goriozr cene seje. J. Frantzel, preds., Pr občinski seli dne 5 t. jn se je zopet odpovedal občinske odbornikom azstopnik 3. volilne¬ ga okraja A. O. Enderlich nje go o mesto je bil izvoljen A : Decker. 'CuVfnŠTvh italijanski nase - lecu l.jenci so sklenili postaviti si svo- ■ -ih i losfno zadružno trgovino. V ta -<• nam ari se ie od bral pripravljalni n ' n "pot o je* ir 10 mož. ’\.i ! Locafioi' oo'. ipa i h "'vo pl., PVicakt iuljših ; r s ilo se je zadnji čas več lepih poslopij med temi je gotovo naj¬ lepša šola in nova občinska hiša da bo km-d se je zadnje dni tem ski vodovod in tri glavne ces f e ostale-se ho pa uredilo na spom¬ lad. — Tu je lepa prilika' za podjet¬ nega trgovca z grocerijo in enega mesarja. Ker smo v Meadovvsu po večini Slovenci, okra! šteje uri - bližno 600 duš, mislim, da M dva podjetnika d« V Držali se bomo v tem «1 - sla: Svoji k p ., .. Na prodaj Je 120 akrov zemljišča, dve milje odda¬ ljeno od Nashwauk, Minn.; zemljišče se nahaja v Section t8, Town 57, R zr in sicer: Lot s, N. E. 14 of S. W. 14 in N. W. M of S. E. 14 - Dalje 160 akrov zemljišča severno od Buhi, Minn., katero leži Sec. 27, Town 59, Rang 91 in sicer: N. W. 14 of S. E. 14 , S. E. 14 of S. W. 14 , N. 14 of S. W. 14 . Miners National k Za cene in podrobnosti obrnite se na lastnika JACOB. STUBLER, 108 East Second St., Duluth, Minn Na prodaj Za izbirčneže. Če ste morda prijatelji racio¬ nalne hrane, si vam ni potrebe radi tega greniti življenja. Ne tarnajte neprestano glede uživa¬ nja hrane, kako bo ista delovala v želodcu; to vas bo sčasoma do¬ vedlo res do kronične neprebave ali pa kake hujše bolezni. Kaj si mislite o kapitenu velikega par - nika na morju, če bi hotel pre - gledati vsak košček prem mn namenjenega za stroje? Pn se torej racionelnemu liži v. hrane; to pa pričnite z 1 a ik v >•»« MIIISI V '} 1 ' <41* # 4 % ^ «4+ ««•> u* *»+ *•* * ifO > et ' : V ' P b °l^o ‘joročali, , c tj' jiodvrž« Ijal v Ame ’' natančno P 01 fimo. mrl je v »i tov j v. , p Sef t>n ‘ »e ^ r i 6 i ‘K 4 k "'iSA »>«$* *}•«$♦ *$♦ *ž* ♦£* »S* ♦&* *ž* *ž v *ž**i~* Iz stare domovine. Umi V- 1 iljl.ill , Kranjsko. so v Ljubljani: Jakob sediaisivi pomočnik, 2i : PiivebV , užitkaiic". Antonija Kerkoč, služ - *% ❖ & $ | ko v rami in ga šc drugače hudo poškodovalo. Bil je na mestu mr¬ tev. Zanimivo je to, da je tudi njegov oče pri delu na tej žagi našel smrt, Prepir cena pot. Dne 20. m. m. im to klerikalno akcijo je podprl | Poskusen umor očma. Dvajset- tudi kranjski deželni odbor, ki je letni Ivan Logar iz Bistrice je na¬ dut štimpendije samo tistim di- padel dne 19. m. m. svojega oč- inesece. Kristina je na južnem kolodvoru v Ljub¬ ljani službujoči nadstražnik Jak. jakom, ki so se zavezali,. da ne gredo v Prago, marveč v Krakov ali, na kako drugo univerzo. To¬ da ta akcija se je ponesrečila, za¬ kaj samo par dijakov je bilo, ki so prodali svoje mišljenje ter se napotili mesto v Prago v Krakov. Tako so klerikalni naklepi proti Pragi padli v odo in ob začetku letošnjega šolskega leta so kleri- Marjeta Podbevšek, užitkarica, 70 let. Poboj v §kofji Loki. 281etni Janez Pokoren uo domače Med - p n,sadil v nedeljo, dne 20. -^oli polnoči pred rnlekar- v ,ev, ...m Jane- _ P . ko Severov« zdravila so dobro znana vsled njihove zdravilne kako vosu nia in ustrelil petkrat nanj z re¬ volverjem. Zadela ni nobena kro¬ gla. Logar se je s svojim očmorn velikokrat prepiral in tudi stepla sta se že, ker je Logar vedno oči¬ tal svojemu očmu, da je ta hote' pregovoriti njegovega strica, d;> bi umoril njegovo mater. K vojni. Dne 20. m. m. je do šlo’ ^ __ _ __ _ _ _ -v. Trst 30 članov Avstrijskega Kržan aretoval 201etna mladeni - ! kalei brez vsakih ceremonij po - Rdečega Križa, ki se odpeljejo s ča, Alojzija Nosan in Ivana Tan- .kopali svojo proti Pragi naper je- prvim parnikom v Crnogoro. — kota, obadva doma iz Vinice, ker, 110 akcijo, ker so pač uvideli, da Ekspedicija ima s seboj obilno sta nameravala se izseliti v Arne- 'A® brezuspešna. No, letos so naši zalogo obvez in drugega sanitet riko, predno sta zadostila vojaški klerikalni našli posnemovalca v dolžnosti. Imela sta pri sebi 1023 °f ebl _ — hrvatskega komisarja kron denarja. Obadva so izročili čuvaja. Schone Seelen fin d en deželnemu sotlišču. sieh 1 Kakor sodam n asi k leti kal- y a i en tina Krštana iz Komna. Pr meniha posestva Gospa Ka- '- 1 dekretirab, da dobe deželne sti- ki ima O plicijsko prepovedano bi¬ ti in g. Josip Ausec sta kupila hi- pendije samo tisti dijaki, ki ne van j e v Trstu. Pri Krštanu so na¬ študirajo v Pragi, tako je tudi le-j^ 320 K denarja . Pri preiskavi dognali, da je Krstam vlomil nega materijala. Prijet nevaren vlomilec. Polici¬ ja v Trstu je aretirala vlaeugar- ■ ■> nnje; "V- ima. kegr.il Martin v Kranju. ..e’ aj tisoč i i proti Frank katerem smo bili svoj poročali, da je vojaški dolž¬ iti podvržene mladeniče sprav¬ ljal v Ameriko, se nadaljuje in nvi obravnavi natančno poročali. V zadev . titugui z.,an_iL * J . :. 0 , ‘V. cimo.. šo v Florijanski ulici štv. 25 v »I iubljani od g. Evgena Twerdi, uradnika na Jesenicah. w ndet občinskega svetnika jr odložil g. Karol Černe. Na nje¬ govo mesto pride v ljubljanski občinski svet g-. Ivan Belič, go - s'ilničar in posestnik v Ljubljani. Stavka v 'Vevčah. /Načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze je ■naročilo vsem svojim skopuljam in plačilnicam, da naj prično ta¬ koj nabirati prispevke za stav - kujoče vevško delavstvo. Poizkusen samomor. 42 let sta tos hrvatski komisar Čuvaj ob vestil dijake, ki s vpisani na pra¬ ških visokih šolah, in imajo vla¬ dne vstanove, da morajo zapusti¬ ti Prago ter se vpisati, kje drugje ker sicer izgube svoje štipendije. Zabeležili smo to kongruenco na¬ zorov med kranjskimi klerikalci in Čuvajem zato, da opozorimo na to presenetljivo bnakost misijei- nja hrvatske pravaše, ki so še zvezali s kranjskimi klerikalci v prvi vrsti pač za to. ker upajo z njihovo pomočjo strmoglaviti Ču¬ dne 9. m. m. v trgovino Jerneja Ukmarja v Kobdilu. Ukradel je v prodajalni 1680 K denarja, več obleke in jestvin, če je Krštan ostali znesek denarja že v tem kratkem času zapravil, ali ga je Pom n dal, še ni znano. Z bencinom si je umivala dne 19. m. m. glavo in lase 261etna za- kurJknvzn .ie trgovec Jožef Tomšič v Ilirski Bistrici. Samoumor 701etneg& moža Kamnika poročajo, da so našli pr sebnica Terezija Bole v Trstu. - Pri tem se je preveč približala go reči sveči, bencin se je vnel in de kle je bilo naenkrat v ognju. N r njen krik so prileteli v sobo so sedje, ki so jo pogasili. Dekle jo dobilo nevarne poškodbe na gla vi in po obeh,rokah. Odpeljali s . jo v bolnišnico. Poboj. Povodom fantovskega ! pretepa v Boljuncu je zabodel ne- T . , ki Sancin Lovro od Ivana, Ma- Jz umrl nadsnrevodmk južne zelez- ., ■ Tvr,,,™..™ ■ t> n - ... * . . , tujo JMaverja iz Boljunca z no ri brivski mojster v Št. Vidu nad A a i a - Ab je pričakovati, da bodo Ljubljano, Bernard Doležal, si je klerikalci resno nastopili prot dne 19. m. m. radi hišnega pre- svojemu somišljeniku Čuvaju ? — pira v vinjenosti trikrat z britvi- Na to vprašanje si naj dado od jo prerezal vrat, Doležal se na - :<5°' or hrvatski pravasi sami.: baja sedaj v deželni bolnici. Štajersko. Smrtna kosa, V Mariboru je "1 je. •r tnV: P • , . v 7n , f ( mee Av S ust Kakuša v 45 ‘ l6tu Ižem v prsi tako, da je obležal r Prevojah obešenega 70 let stare starosti. — V Radgoni je umrl I ' J ga delavca Luko Ravnikarja i:. tesarski mojster in posestnik Fr. Prevalj. Vzrok - - • rev- Ehmann v starosti 55 let. V Kor«®*"* ^ .... i pri Mariboru je umrl vrl G" -pa Jeanetta pl. Fodrans - narodnjak Fran Viher, bivši ko- Nov koroški deželni predsednik -lober narodnjak P er 8' ova > ki je bila lani članice vaški mojster. ! Koroški deželni predsednik Ro- v slovenskega gledališča, je letos j Tatvina. Iz Št. Jur j a ob Južni bert -pl. Hein je stopil, v pokoj Qy,’,, ., angažirana na gledališču slove - 'železnici poročajo: Te dni je prePovodom vpokojitve je dobil ve- ‘/askem od n oroča.: :'.UiC Sega zimskega zdravilišča Davos -noceval v Adam K m clo v e iii i v Švici. Nastopila je doslej v posestnik Jožef Polanc iz Vis gor • bi g pijucmcj i krep ’ in močan, je vendar :diejH bolezni in umrl 19. m. m. — V istem času, ko so polagali ■očeta na mrtvaški oder, pa je u- mrla za suoico njegova hčerka dveh partijah: ondotni trije čašo piši poročajo o njej z največjo pohvalo CHbor zo rr^V-anje darov z" ‘ Rdeči križ” balkanskih narodov se je ustanovil tudi v Ljubljani Kap zadela, dijaka, Ko je 17. m. m. okrog 2. ure pomiku, šel lolethi učenec ->br' >« šo 1 jo žef Orel po Čevljarski ulici m > je nagloma prišlo slabo, vsled če sar se je vsedel- na kavarna.rske se je izvedela o ” oČeto^Tsmrti sto P^ ice - Neka mimoidoča go- pred njeno smrtjo in ta žalostna *? odleim P a mu -f P oma ? a I a stp Mici Perko, bivša gojenka uršu Iinskega samostana v Ljubljani. pri Planini. Med spanjem mu j nekdo ukradel 560 K z denarnice vred. Tatvine je osumljen 3C letni Valentin Guček iz Praprot nega. Nesreča. Iz Braslovč poročajo 15. oktobra se' je vtopil mlina i Mihael Kolar v takozvfmem ‘goi njem mlinu’. Rajni je bil ml. človek in skrben družinski oči Ogenj. Iz Slovenjgradea: m. m. zvečer je’ zgorela zadaj jLobejevim veliko gospodars’ novica je brez dvoma pospešila poslopje Kramarjevo. Škoda zna piti v kavarno, kjer mu je kavar š a okoli 8000 K, ki je pa z zava tudi njeno smrt. Tako žalostnega nar dal P ož j rck konjaka. Kmalu j roV alnino pokrita. - Iz Slad 1 dogodka ni bilo še kmalu v Tr¬ žiču. Bog naj tolaži spoštovanja vredno rodbino, kateri izrekamo iskreno sočutje. Posledice avtomobilski nesreče. Pred kakimi šestimi meseci se je zgodila pri topniearski vojašnici v Ljubljani velika nesreča. Av- nato j>a se je Orel zgrudil ueza- gore poročajo: Ogenj je un, vesten na tla in umrl. Na lice me- pr i Krumpaku in gospe Šaha. sta došli policijski zdravnik dr. Pelem raU-- dvoje ’11! :er je kor liki križec Fran Josipovega reda Za. njegovega namestnika je ime¬ novan za deželnega predsedm. koroškega sekcijski šef v miuisti stvu za notranje zadeve, dr. A fred pl. Fries-Skene, ki je dobi obenem z imenovanjem za dežel nega predsednika tudi dostojan. stvo tajnega svetnika. Novi de¬ želni predsednik Koroške, dr. A Fries-Skene je bil rojen 1, 1870. Ko je dovršil juridične študije in bil promoviran sug auspicis Im- peratoris za doktorja prava, .je vstopil leta. 1892 v službo pri ko¬ roški deželni vladi. Služil je nato pri namestništvu in bil kasneje poklican v ministr. za uk in. bo¬ gočastje. Leta 1900. je vsopil v ministrstvo za notranje zadeve :T.':Cla sp prepeljal’ v Krištofu. Pone-r r čila je V tomobil, na katerem je sedela m - Marjeta PotoenP mlada deklica, je v temi zavozil ke. Sla je nama. ; i ob kmetski voz, ki ni imel svetil ke. Deklica je padla iz avtomo . bila in se ubila. Deželno sodišče P 0 P 0 ( ri ° j, n . ce 0 n J preko skal ter se do vala na glavi. je obsodilo sedaj šoferja Čamer- nika na šest mesecev, voznika ne¬ razsvetljenega voza Podgorška pa na štiri mesece ječe. Zupan poneveril 3000 kron. — Ivana Gornika, bivšega župana v Gori pri Kočevju, starega 35 let, so zaprli, ker je poneveril do 3000 ron občinskega denarja. Izvo - Ijen je bil za župana leta 1906. vej sploh ni skliceval, ker so od v gozdu. Šele nr^visirie ' • jo dobili vso premi '• ■ \ gozdu. Zavedla ie' iv:. je 17. m. m. Na peti iz govtilnfi umrl. Pred tremi tedni na večer „: setil Ignacij Grašič, 55 let čevljar v Semenem, Bajd stilno. Tam je. popil par čas . in osminko žganja, nakar se 'podal domov. Gostilničar tnu borniki, kakor se je .izrazil, v nje- ( še posvetil do ceste, na kar se govih- očeh “smrkovei”. Zadnji j ta podal v temi v svoje stanov; blagajne. položil lera 19( 9. Ko je župana Izvoljen, ,. ..ivali in se je zelo za- 11 ' pa jemal iz občinsko kavi radi odpravljanja nekaj babic in nekaj .vej j.;.a-.ih oseb v Ljub nje. Kmalu potem začuje Ribni karjeva hči neko vpitje in kli nje na pomoč. Takoj je opozoril; na to vpitje svoje starše. Kmalu so našli Grašiča v vaškem koritu v vodi na ustih ležati. Dognalo se je, da je ponesrečeni že dalj časa bolehal na sreni napaki in ni izključeno, da i- ""'"d novega , močil graščak v Puštalu nem koritu, a gaje dohitela smrt ■s-mtj, Loki, Artur bar. Wol-! Proti Pragi. Ni še dolgo od tc- kensperg z gdč. Jelko Struppije- ga, ko so klerikalci započeli ak - učeiko pokojnega deželnega 1 cijo, da bi slovenske visokošolce sanitetnega šefa,na Hrvaškem dr. lodlegnili od Prage ter iih snra-i ld ške odredbe Viktorja Struppija. Kali v Krakov. Naglašali so ta- Ponesrečil se je 18. m. m. v So- krat, da je Praga zato nevarna za teski pri Straži na žagi kneza slovenske akademike, ker se tam- Auersperga 161et:ii Mikec Franc, kaj preveč navzemo slovanskega. Iskal je pod žago nekak ključ, a sokolskega in demokratičnega i nV,' : J/v. K'• J. V-Hli/L • J Iv, Posledčca alkohola, Iz \'«>ji; ka: Posestnik Jožef Kranjc je pijanosti obtežb 1 blizu Škofje va vsi na nekem travniku. Ko se jt zjutraj zbudil, je opazil, da m ■ 'e zmanjkalo' 400 K, izkupiček . vola, ki ga je prodal na Teb-.p Občinske volitve. 'V' trgu p Čiči so se vršile dne 14. m. m Muske volitve. .<• Izvoljeni . kot doslej vedno, pristaši S Narodnjakov je'v Rečici za odločnejšo -akcijo še premah V'Grajski vasi je bil iz volje sto dosedanjega župana Re¬ ki je vsled starosti odstopih župana A. Lobnikar. Boj z divjim lovcem: Iz poročajo: Gozdar Janez Ster je trčil te dni na Raduhi z div' . lovcem, ki si je že nesel lepe divjega kozla, skupaj. Po kr, kem boju je moral divji ]j plen popustiti in /bežati. Utonil je 15. oktobra v Tre . niči pri Mariboru 24-letni Fei naiid Timer. Božjast. ga je vrgl v gnojnico na dvorišču, v kat er' je nesrečnež utonil. Oslovski kašelj je začel ra- '-H v Dobju pri Planini v kozje skem okraju. Lotil se ni sapio o trok, ampak tudi odraščenib. — Umrle so za tem kašljem že tri osebe. TJpeljane so stroge zdrav- konodajne sekcije notranjega mi¬ nistrstva. Graška “Tagesošta” ■v. imenovanjem dr. A. Fries-Ske- !veja za koroškega dežel, pred¬ sednika ni nič kaj zadovoljna. Novorojenček med cvetjem ni veliko zanimanje vest., da je naš; grobokop na grobu nedavno um. j lega, polkovnega zdravnika d FViderika Sehuellerja mied c ve jem skrito truplo novorojenčka. Otrok — fant — je bil dobro raz¬ vit. Truplo je bilo zavito v m ni namizni prtič z znamko T. H. in zavito v papirnat ovoj, na kate ■ rem je tiskan trvdka M. Pipan. Stvar je popolnoma zagonetna i. nimajo do sedaj še nobene sledi materi otrokovi. ! Poskusen samomor. V gostilni V. v Celovcu je dne 15. m. m. ob 9. uri zvečer vzela strup neka A. Sehredter iz Beljaka in so jo pre peljali v deželno bolnišnico. Na predrta (!) Koroška bo dob)ila še naslov dežela samomorov; p..- dice nemškega svobodomiselne^ ■gibanja se kažejo v raznih, p groznih posledicah. ! Po tiralici išče sodna obla radi pretepa na tri mesece obsojenega jojučavi. vajenca Rudolfa Toplaka iz vodne pri Celju n. pristojnega v Rikarjo vr/ roškem, ki je izvabil od h Soanglerja v Solnogradit Nadalje išče sodna obla- ' 1- starega Fr. Goloba, lih' JMohrenschilčlu v Libeličah, tonijo Obreza, natakarico trinju, Janeza Rabitscba, ur An Primorsko. Sin zabodel mater. Svojo mater Ano Žigon,-staro 44 let, je ranil z nožem njen sin v Gorici, in sicer ji je zadal v repiru pet ran. Zgo- jv Celovcu in Marijo Umnik r dilo se je to na trgu sv. Antona jžihpolj zaradi prestopka po p; št. 9. Lepega sina so zaprli. iragrafu 460. Za hripavost, za vnetje sapnika, za kašelj, za krčevito davico, za težko dihanje. (S., m.. Vsaka kaplik . . jj; l..rčli. ča Op,, la lij. U m.vi * " jP e da ,e je 1:{>l 6 pD.i. ? K. sr i i; I “Narodni Vestnik' National Heraid. Slovenit Weekly. 99 Owneil and pubtlslied by the Slovenian Printing & Publlshing Company a Corporation. Geo L. Brozich, President Joseph Geržin, Vice President John Zupan, Secretary & Editor Joseph Koshak, Treasurer Joseph Mantel, Director Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 31 East Michigan Street. National Heraid Issucd every Thursday; subscrlptlon yearly $2.00 The best Advertising medte amang Slovenians In the Nartbwest. F.ates on application „Entered as second-class matter May 11.1911 at the post Office Duiuth, Minn., under the Act March 3, 1879." »NARODNI VESTNIK" Izdata Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. Izhaja vsak četrtek zvečer na osmih straneh. Naročnina stane: Za Ameriko In Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $2.50! Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: »Narodni Vestnik”, Sl E. Michigan Street Duluth, Minn. Spominjajte se ob raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. > lerja. za pomoč. Rockefeller jim je dal tri milijone dolarjev posojila, a le pod tem pogo¬ jem, da so morale jamčiti za plačilo vse tedaj poznate rudarske družbe na Range. Na nje¬ govo zahtevo uročilo se mn je kasneje dol - žnb pismo, zajamčeno od Consolidated Iron Min.es ‘Združenih rudarskih družb). Kakor znano, nastala je leto 'kasneje, 1893 velika panika; družba, ki je dobila od J. D. Rockefellerja posojilo, je bila prisiljena, pre¬ nesti njemu vso lastninsko pravico obeh že- lezničnih prog in vseh rudnikov. Rockefeller še je kmalu zatem polastil celega premaže - nja na podlagi zadolžnega pisma ali posojila $3,000,000; prevzel je tedaj po njegojem mi¬ šljenju najmanj $50,000,000 vredna rudarska zemljišča popolnoma v svojo last .glasom za¬ dolžnega pisma; zemljišča bila so'pa v resnici vredna najmanj $150.006,000. Tako je naredil Rockefeller tekom enega leta 150 milijonov dolarjev dobička s to kupčijo. Na spomlad leta 1892 pričeli so graditi stransko progo Duluth Iron Range od Allen ■lunction do Bhvabika, Cincinnatija, Hale ir: Clinton rudnikov, ki so se pričeli istočasno ravno razvijati. Z gradbo so bili gotovi tekom leta 1892. To so kratki zgodovinski podatki ‘Mesaba Range”, kateri bodo gotovo zanimali vsakega slovenskega rudarja našega . železu, okrožja. DOBRODELNI ZAVODI. Piše Viljem Brunschmid. (Dalje.) Pri delavcu z malo, negotovo dnino, šteje vsak cent — vsak cent mora družinski oce- delavec parkrat obrniti predno ga izda za po¬ trebne stvari; zato pa ne smemo slovenskemu dninarju izvabljati zadnje cente, ker s tem ga zadržujemo v boju za življenske potrebe, v boju za premoženje, v boju za eventueliio neodvisnost; ergo, ga s tem obremenjen jem delamo revnejšega, odvisnejšega in zrelejšega za dobrodelni zavod, mesto, da bi mu poma¬ gali, da bi mu ga ne bilo potreba nikdar. Dobrodelni zavod za 100 Stanovnikov jf dovolj velik za enkrat — poveča se vedno la¬ hko, če se ima kapital in, če je potreba — kei zemljišče: z zgradbo in opremo vred bo štab mnogo tisoč dolarjev. A to ne bo vse. Mislit treba na vzdrževanje zavoda leto za letom kar bo stalo mnogo več kot osnovanje. Slo ti seč naj se kar določi za vzdržni fond; in pre dno ni polovico tega, in še 50 tisoč vstanov nega fonda pri rokah, naj vse spi kot spi mi sel slovenskega vseučilišča v Ljubljani, koj .J B fond pridno izkoriščajo klerikalci brez obrt sina. Zato se mi zdi pa nespametno, ker s- po nekod drži nabrani denar v lokalnih klu bih ali društvih. Naši časnikarji, od prvep BALKANSKE DRŽAVE. do zadnjega, so vredni večjega zaupanja le DVAJSETLETNICA ‘‘MESABA RANGE”. Dne 18. oktobra letos — torej pred tremi tedni — praznovali smo 20-letnico, odkar se je pričelo razvijati naše “Mesaba” železno okrožje ali Mesaba Range, ki se prišteva dan¬ danes največjemu rudarskemu okrožju na svetu. Dne 18. oktobra 1892 pripeljali so namreč v Duluth prvi pridelek železne rude iz tako - zvane Mesaba Iron Range. Ta pridelek je znašal samo 20 ton. O tem je pisal istodobno nek, duluthski list sledeče: “Danes dopoldne ob 11:45 dospel je iz Mesabe Iron Range po Duluth, Mesabe and Northern železnici prvi vagon pridelane že - kzne rude. Pri prihodu tovornega vlaka so pozdravljali strojevodje ostalih lokomotiv med Union postajo in Rice-Pointom istega s parnimi piščalkami. Na Union postaji zbra¬ lo se je mnogo radovednega občinstva, ki je došli vlak s prvo rudo bližnjega okrožja na¬ vdušeno pozdravljalo. Vihteli so v zrak klo¬ buke pri pogledu z rudo naloženega vagona; vsakdo je hotel vzeti za spomin vsaj košček novega pridelka, ki bo postal morda za Min¬ nesoto neprecenljive vrednosti. Vagon nalo¬ žen s prvo rudo, je imel sledeči napis: Moun- tain Iron Gre, By Duluth Missabe & North¬ ern Raihvay” ali po naše:. “Ruda iz Moun¬ tain Irona, pripeljana po Duluth, Missabe & Northern železnici.” Sredi tega edinega z ru¬ do naloženega vagona je bil zasajen smrekovi mlaj, v pozdrav gostom. V vagonu nahajalo se je samo 20 ton črno-rdeekasto-rujavkaste mehke železne rude iz slovečega Mountain Iron (gorsko železo) rudnika; ta rudnik ostal bode za vedno v spominu, da se je tu nako - palo prvi vagon rude v novem železnem okro¬ žju. Ruda je vsebovala okoli 65 odstotkov železa in je bila naslovljena na Leonidas Mer- ritta. : ' Prvo železno rudo boljše vrste na Mesaba Range našli so že leta 1890 na koreninah ne- l.ega. prevrnjenega drevesa blizu Mountain Iron rudnika, tedaj last družbe Meritt iz Du- lutha. Ta tvrdka je istočasno merila progo za novo železnico med Duluthoni in Vvimiipegom preko Rat Portage, dandanes Kenora nasel¬ bine. Kmalu zatem našel je tudi dobro rudo znani podjetnik John McKinley na prostoru sedanje naselbine McKinley. Ta si je mnogo prizadeval za zgradbo stranske proge Mesaba Range, pa ta načrt se mu ni posrečil. Z raz¬ nimi zemljemerci si je prizadeval najti pri - merno železniško črto preko “Highland Ran¬ ge od zaliva Sucker reke med Duluthom in mestom Two Harbors; ozemlje bilo je pa za l>rogo preveč visoko, vsled teega so zgradili progo v ozadju hriba za Duluthom. Kmalu zatem vstanovila se je Duluth, Missabe & Northern železniška družba v zve- bogato podjetniško tvrdko Foley and zgradili so 30 milj dolgo progo od Večkrat se je že culo zadnja leta o raz¬ nih nemirih po balkanskih državah, katere je pripisovati v prvi vrsti turškemu nasilju Krvoločna turška vojska pomorila je zadnji čas mnogo mirnih kristjanov iz zgolj hudo - bije, ker se niso hoteli ukloniti Mohamedovi veri ali turškim običajem. Že večkrat se je mislilo na popolno pre - uredbo raznih balkanskih držav, tako tudi Grčije, naj bi se istim izposlovalo popolno sa¬ mostojnost v okrajih, katere jim je odvzela Turčija- To pereče vprašanje je pa bilo te¬ žko izvršiti- vsled različnih narodnosti, raz ličnih verbizpovedanj in neprikladne gorske lege. Prišel je pa sedaj zašel jeni trenotejs. ko se obmejne združene balkanske države kr¬ vavo maščujejo nad Turčinom. Iz vojnih ve¬ sti posnemamo, da zginja dan za dnevom Mo¬ hamedov polinnesec iz evropskega površja; samo še nekaj dni, in krščanstvo bo obhajalo tako zaželjeno zmago. Tukaj navajamo ob kratkem glavne po - dntke o velikosti balkanskih držav: Bulgarija meri 37.200 štirjaških milj in, šteje 4,284,844 prebivalcev. Srbija meri 18,630 štirjaških milj in šteje 2 493,770 prebivalcev. Grčija meri 25,014 štirjaških milj in šteje 2,433,806 prebivalcev. Črnagora meri 3,630 štirjaških milj in šte¬ je 228,000 prebivalcev. Evropejska Turčija meri 65,350 štirjaških milj in šteje 6,130,200 prebivalcev. Skupna površina prvih štirih označenih držav brez Turčije znaša torej 84,474 štirja¬ ških milj, štejejo pa 9,440,420 prebivalcev. SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA “Narodni Vestnik” .31 EAST MICHIGAN ST. Duluth, Minn. a □ a IZDAJA SLOVENSKI TEDNIK “N A R O D N i VESTNIK” NAROČNINA ZA AMERIKO: ZA CELO LETO ZA POL LETA - - $ 2.00 1.00 ZA EVROPO IN CANADO: ZA CELO LETO ZA POL LETA - - $2.50 1.25 * * * * NAJVECJ! SLOVENSKI TEDNIK : : NA SEVEROZAPADU. : : □ m ± a SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA i Vestnik” 31 EAST MICHIGAN ST. Duluth, Minn. E □ □ TISKARNA “NARODNI V E ST N K” IZVRŠUJE VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA: DRUŠTVENA PRAVILA, VABI¬ LA, TRGOVSKE POSETNICE, PISMEN PAPIR, ZALEPKE itd' ZMERNE CENE, DELO OKUSNO : : : TOČNA POSTREŽBA : . ! EDINA SLOVENSKA STROKOVNO MODERNO UREJENA TISKARNA. POMANJKANJE PREMOGA. Ker je zavladalo po nekaterih krajih in zi z Grant; zgradili so hkony Brooka (Kamenitega potoka) dc Mountain Iron rudnika; to se je dovršilo lete 1892. Stopili so zatem v zvezo z Rastem Min nesota železniško družbo, ki je običajno pre¬ važala les iz raznih bližnjih šum. Rudo se je pošiljalo na ta način do Stony Brooli križišča od tam pa dalje ob Allouez zalivu do Snpe - nora. Ta družba pa, ni bila s tem načinom prevoza zadovoljna; hotela je imeti na vsa.]- način progo skozi do Dulutha in velike rudni ške pomole ob Oneoti. Pri tem načrtu je tvrd¬ ka , PoJey '&Grant zgubila velikanske svoti sojega denarja; bila je vsled tega primora¬ na iskati posojila, v tedanjih slabih časih. V tej denarni krizi obrnila se je označena dru¬ žba na znanega finaneirja John D, Rockefel-J riestih pomanjkanje premoga, je pričela med¬ državna trgovska komisija zasledovati vzroke glede nedostatkov; pri teni se je dognalo, da je prvi in glavni vzrok pomanjkanju premo¬ ga — pomanjkanje tovornih vozov. Komisar Franklin K. Lane omenja v svojem poročilu sledeče: Razmere glede dobave premoga po - stajajo vedno bolj občutne. Mnogo velikih tovarn ali zavodov širom domovine bode mo¬ ralo, počivati, če se takoj ne ukrene potrebnih korakov za izboljšanje prevoza premoga. Med temi je prizadeta tudi velika državna uni - verza v Ann Harbor, Midi., ker ne more do¬ biti kuriva vsled pomanjkanja prevoznih va¬ gonov. Ljudstvu te okolice preti torej beda, ker bo moralo zmrzovati po zimi. Niti za drag denar se ne dobi v tem kraju potrebnega premoga. ’ ’ Pomanjkanje tovornih vagonov pa. je na¬ stalo prvič vsled počasnega prevoza, počas - nega skladanja in tudi vsled tega. ker se ne ' i-ne pravočasno tovornih vozov na pristojno mesto. Meddržavna trgovska komisija je do¬ gnala, da računajo nekatere železniške dru - žbe za prevoz premoga nevrjetne pristojbine na ta način jemlje še ljudstvu denar narav - nost iz žepa; tudi se je dognalo, kako počasi se prevaža premog iz kraja v kraj. Povprečna dnevna razdalja pi prevozu vagona premoge znaša samo 20 milj in celo manj. Vsled tega .se hoče uvesti več od vlade priporočenih točk -:a izboljšanje tozadevnih razmer in sicer: Nominalno tovornino za prevoz premoga h ene države v drugo se mora preustrojiti na podlagi razdalje dnevnih milj; vstanovi naj se v vsaki državi posebna pregledna komi¬ sijo za redno poslovanje iu vračilo tovornih vozov na svoja določena mesta; železniškim družbam se tudi nalaga, naj povečajo hitrost t >vornib vlakov najmanj na 25 milj dnevni prevozne razdalje pri vagonu. In če se bo v doglednem času uvedlo te to- 'ke, potem smemo upati na nižjo tržno ceno premoga in da bo pomanjkanje istega popol¬ noma izključeno. tistih par dolarjev kar se nabere iz proste 'oljnih prispevkov. Pošljite nabrani dena njim; proniotorji ideje bi rajše prid j ali ko c d vzeli. samo. da bi se zavod čim preje vre- ničil. Svet hoče vedeti koliko je denarja dr nes, koliko jutri : to je najboljša agitacija s, fond; če je pa razkropljen, tu par dolarje in tam par, za katere vedo le nekateri doti ene naselbine, so računi in načrti mnogo teži izpeljivi. Vstanovni fond in vzdržni fond biti T. i'iorala popolnoma ločena:. Prvi naj bi bil banki. Vzdržni fond bilo bi pa koristneje po siditi proti vknjižbi na posestva, v prvi vrst n jakom. S tem pomagalo bi se rojakom d stanovanj in kmetij, in dosegle bi se viši obresti kot v banki, in na kolikor mogoče vi sobe dohodke iz vzdržnega fonda je gledati ker niti misliti ni, da bi se,zavod vzdrževa p« polnoma s kmetijstvom-ali industrijo. T. dve stvari, posebno če se vodijo komercijal no, za dobiček, zahtevajo fizično moč, katere ii mogoče zahtevati in doseči pri onemoglih in pohabljenih. Tudi tega zavoda lice naj bi bilo narodno — niti versko, niti protiversko. Slovenski s ečenik naj bi imel v zvezi z zavodom isti dolžnosti in iste pravice kot lajik — nič več¬ in nič manj. Njega vodstvo naj bi bilo iz - kijueeno v področju, po glavnih odbornikih naših večjih zavarovalnih Jednot in Zvez, iz '. cljenem Gospodarskem odboru, v kterega bi imel pravico biti izvoljen vsak Slovenec ir \ saka Slovenka brez razločka na stan, kateri ali katera bi se zglasila za kandidata, kadar bi bile volitve objavljene. Med drugim naj bi imel Gospodarski odbor pravico sprejemati v zavod zato zrele ljudi, in Vposljevati ter od¬ stavljati posle z oskrbnikom ali oskrbnico vred. Sedaj je pred nami važno vprašanje glede kraja, kje naj bi se zavod zgradil, glede veli¬ kosti zemljišča, in glede peča nja se s kmetij¬ stvom ali industrijo, da bi se vzdržni stroški po možnosti zmanjšali. Cule so se o tem od vplivnih in nevplivnih strani razne, tudi jako fantastične stvari; ta¬ ko, da se je bati, da bomo vstrelili, v reševa¬ nju tega vprašanja največjega kozla. Misliti ni niti za trenutek, da bi šli mi z zavodom v divjino na “homestead”, na zastonjsko zem¬ ljišče zvezne vlade. O tem ne bom zgubljal besed, ker vem, da so se rodile te misli le radi prehudega navdušenja zavodu pomagati, in, d l se ne morejo in ne smejo nikdar vresnieiti ker vlada danes nima več zemljišč, katere bi .amogel kedorkoli uvaževati kot pripravne ;a dobrodelni zavod. Tudi glede velikosti zemljišča čujejo se kaj čudni nazori. Možje, ali veste, kak obseg je 160 akrov zemljišča? To', po mojem mne¬ nju, je za gotovi slučaj skrajna velikost; namreč za slučaj, da bi se sklenilo zavod vsta- novit daleč od mest, kar je iz mnogih ozii-ov jako nepraktično. Zemlja, ki leži mrtva, je le davčno breme, zato naj bi se nabavilo le to¬ likšno zemljišče, kolikor se ga istmito potre bitje za sedanjost, in tudi za eventueliio raz širjenje zavoda v bodočnosti. In, če gremo z zavodom na deželo, sem osebno prepričan, da ■>o najpripravnejše pokrajine za slovneski do nodelni zavod glede podnebja in cene zemljo Ozarfc griči v Missouri, južna polovica države ivevi \ or k, Ohio, Indiana, južna polovica spodnjega Michigana, Illinois, mogoč- skraj¬ ni jug države Wisconsin in lovva & veSetii Ptiotograph Studio 417 JONES ST., EVELETH Lastnik A. CARLS0N. NAZNANILO IN PRIPORO^«- Izdeluje lepe slike za vse prilike; v zalogi ima tudi krasne okvirje i Z vsakim naročilom poročnih sliki dam brezplačno sliko v velikosti! 16 x2Q nalcev. Navadne ali manjše slike tudi po večujem v vsaki velikosti. rm ODVETNIKI VIRGINIA — MINN. Phone 322. Se priporočajo Slovencem za vsa advokatska in zagovorniška dela Cenjenim rojakom v Clevelan - du, O., uljudno naznanjamo, da smo poverili zastopstvo za naš list za mesto Cleveland in okolico Mr. Dragotinu Bauzonu, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, O. Dotičnik bo v kratkem obiskal razne slovenske naselbine gori - označene države, vsled česar ga vsem prav toplo priporočamo. Upravništvo “Nar. Vestnika.” a? && s? 1 j? je je j?, John Povsha ]avm notar HIBBING-MINN. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. POIŠČITE ME NA 311—3rd Ave. S jt J* J* 3 S J* £ S S jt $ $ .< ^ Slovenci iz Ranga mudivši se y Duluthu. prenočujte v La Salle hotelu 12—14 LAKE AVE., DULUTR blizu mostu na levo ob Šuperio? cesti. Snažne sobe, cene zmerne in sira: od 50c do $1.50 na dan od sok NAROČITE SE NA “NARODNI VESTNIK”. ZA BOŽIC IN NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : : , 4 i*> id' > ,ib : •'h 01 V a \P' jjrfii a 2 ' !n s ' 0 eik r v ^ ta lr Li g t losti ■j., i J*# i*. „.iii ki hod „ aIT ,oob‘ ioji ve itraj. F i roke obeu* liigij mno£0 ih dež mdi Frank Sa 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E., CLEVELAND, ur i' , ni] “ log s o. ^Prin "Bo ! nd 'udi uar — Kadar laidi revežev. se ti godi dobro, spominjaj se V KOLIKO PERJA IMA KOKOŠ? Pred leti razpisalo je uredništvo nekega večjega angleškega lista nagrado $100 za re- Jtev uganjke, koliko perja ima povprečno 'saka odrašeena kokoš. Naravno, da se je zglasilo veliko število tekmecev-naročnikov, ki so označevali razna števila kurjega perja. Med temi se je priso¬ dila nagrada dotieniku, ki je uganil zelo pri¬ bližno zahtevano število, namreč 8120. ^ List je dal namreč že preje prešteti perje pri več odraščenih kokoših, število se je pa običajno zaključevalo približno z goriozna - cenim. r “GEORGE L. BROZICH telefon 1203 |ELY, MINNESOTA] PRVA SLOVENSKA ZAVAROVALNA AGENCIJA V MINNESOTI Vam preskrbi popolnoma zanesljivo zavarovalnino proti požaru in' na življenje pri najboljiških ameriških in evropskih družbah : : = POŠILJA DENAR v staro domovino hitro, točno in zanes¬ ljivo, kar omogočuje zveza z najboljšimi IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. Ameriko, i^f i s0 clnijab- bankami. PRODAJA VOŽNJE LISTKE vse prekomorske parobrodne družbe po najnižjih cenah. za staro domovino in vojaške prošnje, posreduje pr PRODAJA ZEMLJIŠČA Rojaki naj bodo pri nakupu za zni ter naj se za cene in podrobnost* nejo pismeno ali ustmeno ham i > KSEgg 2akaj bi nodpirali tuje trgovce, k° Vas domačin postreže boljše, cenejše in z istim blagom. Na izvanredni seji delničarjev LAKE & NEVADA DEVELOPMENT 00. V Duluthu, dri& { 23tr' septembra 1912, je bilo enoglasno sklenjeno, naj.se žbo reorganizira na takej podlagi, da bi se zamoglo' pre- X' ’ nesti imetje in dolg. te družbe na novo korporacijbi^š^so^ ' imenovano LAKE SUPERIOR & WESTERN MIN5N&:'v 00. O tem sklepu se je pismenim potom po posti"'obve- k- : stilo vse delničarje, ki so bili uknjiženi. Sedaj se je novo družbo vstanovilo, ki ima na vseh črtah pripravljene ko - rake za nadaljno poslovanje. Vsa imetja oziroma tir ja tve in dolgove se je preneslo na novo organizirano družbo; Vsled tega se daje na znanje, da se mora vposlati vse delnice stare LAKE SUPERIOR & NEVADA DEVE¬ LOPMENT CO. v uradniške prostore 218 West Superior St,, Duluth, Minn., da se bo delnice prepisalo na ime SUPERIOR & WESTERN MINING CO.; pripon slati je 5c pristojbine v gotovini ali poštnih znamkah za vsako delnico, kakor je bilo sklenjeno pri gorioznačenj izvanredni seji, in sicer najkasneje do 15. novembra 1912, Lake Superior & Nevada Develapment Co 218 West Superior St., Duluth, Minn. in gospodinjstvo. Lepa Rozika. (Vizija. — Spisal A. E.) jiGIJENI ČLOVEŠKI GA telesa. I (Dalje in konec. L k liigij ( ' ni rok! Pravza- L sa} no ob sebi umljivo, da F to iikokrat očistimo, koli I si jih onesnažimo, vsaj Škrat pred jedjo. Posebno Lf je obračati na nohte. V L nesnagi se različne bo- 1 kali naj trdovratne jše fc v i otiocih, ki so lazili pe¬ lje n. pr- v zar.ohtni nesna- trim-mtalnim potom kon- j* j* j* j* j* sledica so kurja očesa in pa zve- i-ižeiie noge. kakor jih tako cesto vidimo. Vsled anatomično popol i noma neprimernih čevljev je lepa l noga dandanes prava redkost. tj e n. pr. imonta jp bacile tuberkuloze. V ■nevarnosti so torej taki Ijeni otroci, ki si —- kni J| otroška navada — roke • jTSlnfl- vtikajo v usta! Treba * *'*»[ tudi nohte temeljito sna-' J ieer nam služi v 10 krta ' ^Mnb-oke. -r njo, z milom 'me, ndo si roke in nohteteme- (Dalje in konec. JX. Potihoma sem se približal in kot začaran sem -obstal, če varam morda se, zamižal... V svetlobi lunini spoznal v neznancu tujca,, ki ponoči v poljano hodil . . V solzi vroči, neznane boli je hladil... Kdo tujca z boljo napojil ' Zakaj je v kraje prišel naše?” Brž padlo mi potem v spomin podobnost tujca Iiozi, in da nekdo dajal za njo maše Svilnate šale (rute) operi z bencinom, kateremu pri- j ze dolgo časa. . . Ah, in tu, deni soli na pint bencina tri žlice ji' 1 E°žin grob je, dom miru soli. Položi in pritrdi šal na mi- j . x odo si razimo in obenem h0 . Snažen j e nohtov je al o važnega, da m mame ;e na to navaditi.. Vsake- ku. ki hodi v šolo, mora [j,j samoobsebi umevnega' 1 < a k dan veekral, na vsak i zjutraj, pred obedom in m.ubvj; očisti roke in nohte s kr¬ te, n milom. Čistost in sna- »ftjn htov ni tedaj le znak knl- , nvee obenem ena .nnjvaž- D^jjhtev higijene. Pri nas se ‘ "- 1 S«} fcke mnogo manj gojijo. [drugih deželah. K Ivgi.je- V,'!': 'jsfoada tudi, da so nohti »ostriženi in da ne pro- ov. Človek ni žival ro- u ne rabi krempljev n o g ne morgmo ti potrebo siiažno- § im oziru nas prekaša in- ije Orijent dočiin se v deželah noge le malo [vendar bi morali ravno laziti na nege,- ker jih o- \ tesne čevlje, ki jim za- jo izhlapevanje in pre - je, medtem ko je v tem jentalec s svojimi san- A in šolni mnogo na bolj - 1 | Idi tega tako ogosto Ču- I I Iti o potnih nogah, ven- 1 I lotičniki te nadloge sami V I Vsak večer umijmo si milom, in uporabljajmo [kvečjemu skozi: dva dni. mokrotne noge umiva vakrat na dan in nato stim špiritom .tu di vsak [e sveže nogavice. 8 to metodo bo zanesljivo (svojo nadlogo; trnu se več pripetilo, da bi se aljši hoji ogulile. — Če e hudo pote. kar je zelo potem je treba izdat - dstev, ki jih more or - le zdravnik. ijeni nog spada tudi, da prikladno obuvalo, kajti a nadležna obojen ja. • ka- )line in kurja' očesa, so zo na zganjeno rjuho. Potem po¬ makaj belo volneno krpo v pri¬ pravljeno tekočino ttf drgni z ijo po šalu, in sicer v isti smeri kakci- tečejo niti. Tako očedi šal na lice in narobe. Ge je šal zelo u- urizan, ga namakaj četrt ure v .menijem • tekočini, potem ga .-.briši na obeh straneh s suho- fla- elo in ga zlikaj preko robca. Kozarce in stelvd&rdce pomivaj s flanelo v mrzli vodi. Popolnoma čisto umite povezni na prtič, ki ga razgrni po mizi. Ko se je odtekla voda, zbriši ste¬ kleno posodo takoj s čisto platne¬ no cunjo. Če so steklenice motne, jih pomij z jajčjimi lupinami ali pa s svežimi koprivami. Splakni potem steklenice in jih povezni, la se osuše, — Jako nečiste ste - Menice očediš, če deneš vanje za Pristopil k njemu sem, na rjuhe nalahno roko sem mu del. Vzdrhtel in se ozrl vame in ves ko zid je prebledel. V zbledelo lice mu sijala je luna, močno trepetala mu roka... malo da ni pal, da nisem jaz ga podržal. V strahove ni verjel nobene, j ustrašil ni se, tega le se bal, da bodo vsi ljudje, kdo je, zdaj zvedeli od mene. Tafro mi je potem dejal... Besedo moško sem mn dai. ;. on povabil v stanovanje me svoje v kremo vaško, kjer začel je pripovedovanje o svojem žit ju. Da bankir je in da prišel rojstne kraje ogledat in da je najslaje mu v duši osamljeni, ker mr dni prav ostrega gorkega ln- na žegen hodi vsak večei h gomili mame zapuščene. Na mizo sladko vino dal 1 in se turobno mi smehljal ga, in jih potem pomiješ še s pe¬ skom. — Plesnivi duh spraviš iz buteljk, ako natreseš vanje zdrob¬ ljenega oglja in naliješ na to vro-1 in prosil me, da res nobene ■e vode. v kateri je stopljena so- j besed ziniti ne smem, u.a. Pusti tako steklenico par ur jneznanec rad bi bil ljudem, -lati, potem jih umij. xii: Volneno ali bombažasto obleko i.bčatljivp barve operi tako-le; Zreži svež, divji kostanj na listke katerih vzemi polno pest na dva kvarta. vode. Ta kostanj kuhaj pol ure, (totem odcedi vodo in ko je hladna, operi v njej obleko. — Ali pa kupi 7 dek perilnik kore - ni n, namoči jih dan prej v dveh kvartih vode ter jih kun»j na - slednjega dne malo dalje kakor kostanj. V precejeni vodi operi obleko, nakar jo izplakni v čisti vodi, kateri primešaj jesiiia. Ob¬ lek nikdar ne- ovijaj, nego jo le nalahno iztisni ter jo deni za ne¬ kaj časa, med suhe robce, da se ne dotikajo mokri deli drug druge¬ ga ter da se obleka nekoliko po - suši. Potem jo obesi v senco. Po¬ časno sušenje škoduje barvam. Zato je dobro, če viši obleka na prepihu. Škornji in čevlji ostanejo mehki in trpežni. , če jih — dokler srt še bolj novi — večkrat namažeš z glicerinom, in sicer gornje usnje in podplate. To storiš najlažje, zvečer, da so čevlji do jutra, ko jih obuješ, že popolnoma suhi. Če postopaš ta¬ ko z obuvalom, ne potrebuje sko- Obljubil sem mu odhajajo, da nikdo zvedel nič ne bo in ‘‘lahko noč” mi šepeta je, mi roko stisnil, je krepko. Jaz sem molčal, nikdar besede prelomil nisem, da sosede z novico bi zadovoljil in tajnost temno jim odkril. Živel je dalje složno v vasi, zvečer na žegen hodil je in po poljani blodil je, še h kmetom nam prisedel veasi in z nami moško modroval, kot bi od rojstva nas poznal. XIII. Povesti te nadaljevanje varit bodem, ljubljeni, prebral, — pri teh besedah je notranje prieitke jopiča razpral, iz njih papirje je izvlekel in s solznimi očmi je rekel: Poglejte rokopis zbledel — Tu pisano je vse, trpel kar Repič mladi je po sveti. Poslušajte : — -t- % r 0 smvrna 8 ' meje 2eie2Tu.ee. reti e. mesta o Amerika ! Sprejela me je zopet vase dežela daljna — domovina ostala pa za sivim morjem ljubezen moja. zakopana pod grudo tuge plaho spi... Ah, kje si, žena, ljubezniva?.. Otroče bedno tvoje grudi j Že blizu konca sem —- to čutim —- spomin mi mnogo je opešal, ja duša, ta še vedno sanja: j”V opojni zarji v sivi dalji jdomovje ljubo vidim, duša, ! kot. drobna ptica hrepeni, j na, trate žalostne mladosti. . . j Ah, vem, nikdar vas ne uzrem več planine daljne, polja zlata, nikdar ne slišim, kak šujne v Viharju burnem tam gozdovi, nikdar več ne poljubim tla. preljuba tla domača... Prebral teh par vrstic sem... Oče. jm-oj mrtev oče, pisal to je! —- — j A jaz?... Najprej domovje svoje S ogledat grem si in gomilo j preljube mame obiskat... Potem — naj izvršim osveto, j ki oče mi jo je ukazal —--- raj nobenega drugega mazila ter lizt-ika, kakor je navada, in sin. takrat prišel je mater maščevat... Takrat se med ljudmi razneti nemir nevaren, žugajoč, iz zobmi delavci škripajoč XIV. lice neprimernih čevljev, ostane voljno in nepremočljivo. ! in J az v sanjah trudnih iscnn. | gospodarja 0. pveveč tiščijo in 'ovirajo >P™ da bi te Privf.^ pla g e .jjin poviša' nnj', Tudi v tem oziru Linolej. A tebi m- ljubezen moja... ,, f . noge ftvnjno si kot vzor Ame- pd tudi pri najbolj be - nikdar ne pozabijo na momente in na komo čevlji so se li po Evropi. Na¬ je treba, da amerikan - nikakor ni neokreten kako širok, kakor ne [-•'di. Nasprotno, v arne- ifazo.oi dobimo tudi naj- ?antne koničaste damske pnerikanska fazona se o- f obliko noge. Saj če po Ostalo pač mi dete nežno, Da ostanejo preproge iz lino- j.j ce ( 0 j e podobno tebi leja lepo svetle in čiste, jih umij 1 vsaka dva tedna s tekočino iz pol mleka in pol vode. Približno šti- rigrat na leto pa odrgni linolej: z l-edko. raztopino čebelnega voska in terpentinovega špirita. Že ob rabljene preproge linoleja odrgni s sledečo zmesjo: 1 del palmovega J |* Očl.,1 H? jn>- ^(||'[ r °go. vidimo, da tvor pji strani tja'do konci' in ko na. njega se oziram, se zdi mi, da le tebe zrehi. . . Osla vi! sem te pač. nemil, sem kruto pahnil te od sebe: a to :se v jezi je zgodilo, za vse se, vse sedaj kesam... Okrutnež, dal sem tebe v r žrtev [Sedaj prepozno se kesam, olja. 13 delov parafina, ki ga raz Kako ' si milo me prosila, topi in potem odstrani od ognja, j a j az sem za ij u( ji se brigal lomu primešaj še 4 tlele petrb - j j n ( e be tužno sem pregnal.. Pl a - j Če si še živa — Bog te vari. '•če mrtva si — pokojno spi Za madeže od sadja v naročju hladnem črne zeml.it bi-aj ravno črto in da se I razt-opi v vodi klorove soli ter j a 3 az sp *>odem maščeval lokroži čez ostale nrste i j-riden i tildi malo kisa lzmoncaj !“ P-ji strani. )vato se ozi- Imadežasto perilo v tej raztopini [taneč pri svojih čevljih. ;in ga hitro preplakni v tekoči vo- Potrania stran jo vedno di, ker- klorova sol razjeda tka- Bonanja stran se < potem nin.o. Mnogi madeži pa že izgi¬ nejo, če jih izpereš v r milnici, ka- jefi prideni boraksa ali salnji- jaka. i delavstva';.. Zganil se je zmaj v telesih onemoglih vsplala . j je zopet kri in se zagna la je v dolgo stiskano srce. meleli lepega si dne v bodočnosti, otrokom sreče... ;A on se jim je le smejal, saj jih predobro je poznal, da kmalu bodo bedno gneče i vrnile se, da reven, suh ho narod vrnil se po kruli. se potem olinbno zaokroži do na.j- ih in koničastih 'čevljev, /l dil ,U ' d ga,.primerno a .kljub temu taki čevlji! J IP^dar tiščali. Če se pa ' J'*Liko. kakor pri nas. 1 edinca skrbno sem vzgojil. Ibogastva sem mu pridobil, Po nekaterih krajih pričpli so Uh, morda moja bedna žena ! XV. 1 A ni se vrnil narod bedni ! nekdo med njimi pogumno vsta jih v govorici mu zavedni __ sovraštvo do tovarne vžgal. To bil je v vasi tujec mladi — ljudje verjeli so mu radi, • Preteklo je že dvajset let, odkar ko ji ni s plamtečimi očrni papirje jaz sem te-le pisal. (govoril je o svobodi. Ah, koliko sem od takrat o svobodi v poljanah rožnih, pretrpel že — sedaj bogat sem. nazaj v naravo vabil jih Od zore v mrak sem delal prodno. !j n v govorih navdušenih (trpljenje slikal jim podložnih, Demon, ki tajno v njem je spal, nad njim za vedno si razlil Naščuval maso je viharno, da v strasti šla zažgat tovarno, j a ko vzžarelo je nebo, mu vendar bilo je hudo. Kako so sikali plameni, nebesni svod kako žarel. ; narod plesal, vriskal, pel 0 svobodi dobljeni. In bridko tega se kesal, ko spomnil se, da maščeval XVII. bi Bog- vse in da maščevanje le Bog mogočni si lasti — zatopljen v to premišljevanje — naenkrat krik ga prebudi prav poleg- njega in ozre se in prebledi in ves se strese. Pred njim, krvav in razkuštran, tovarnar stal je. ‘‘Oj. ga vran. ti kljuval si me zmer, zatulil, “ — ha, Rozi je podoben, da. Ah, pusti me, Emirja enkrat. . . ” In blazne vanj izbulii oči in zopet odbež.al ■ in v noči se je krohotal. XVIII. Tovarna je do tal zgorela — nič’drugega. — le sam pepel —- ■tovarnarja pa zadela še roka božja, da zblaznel lin v oni grozni noči v vodo Ise vrgel in končal usodo. | Krvav mn žar ob smrti pel - 1 Raznesel veter je pepel j in tu j e njiva razoraim, v njej žito zlato valovi, in vstaja, lomi se, šumi skrivnostno, — tuga zakopana, ki vam sem jo opisal. . . Sedaj pripoved sem končal - * polnočne sanje... laž... previtra.. tovarna v dalji se temni in kakor nad grobove vrba dušeč se dim iz nje vali - 1 beift „„ - .- 'postavljati steklene brzojavne m 11 obeh strani enako ko - telefonske drogove. le drogove Potem. seveda morajo ti-( flft ovija z žicami in so veliko bolj palec in male prste. Po- trpežni nego leseni. od zgoraj mi je izprosila na moje delo blagoslov... Množilo se mi je bogastvo narekoval XVI. (demon okruten maščevanja. m zv 7 an sedaj sem jaz — bankir. J da zapeljivca bi kazni 1 Usodo matere nesrečne 'in vsa trpljenja, žalovanja Pojasnilo. Gostilničar gostu: “Pri meni v i gostilni ne- najdete niti ene mu-j be.” Gost: “Ni čuda če so vse v (juhi.” Prj okrajnem glavarstvu. Kmetič. prvemu uradniku: '“Prosim vas. gospod, kje je od- jdelek za naznanila smrkavih (konj.” ; Uradnik: “Idile dalje k onemu ;gospodu, jaz imam opravili samo is svinjsko kugo.” LAINfi HARDWARE CO, ELY - Minn. v v v Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavod. Skušajte naše barve. NAJBOLJŠE BLAGO IN NAJNIllE GENE. Vaš rojak Marko Bluth vam je vedno _ na razpolago. Prodajam Goncord vino sodček po $20.00 Catabie “ “ “ 80.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je na¬ jt očati blago sedaj, predno ne nasto¬ pi lifida zima. 7. velespoštovan jem A. VV. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & St. Clair Ave, CLEVELAND, OHIO. NAGROBNE KRllE IN SPOMENIKE izklesane iz raznovrstnega kamenja ima v zalogi po nizkih cenah P. N. Peterson Granite Co., 230 EAST SUPERIOR ST., DULUTH, MINN® Križe in spominke postat - ljamo brezplačno na gro¬ bove. — Na razpolago več pohval od Slovencev. ■ ; župnik drži se pregovora, da je ! lepa šola bolj potrebna kot lepa Oopisi POTNI SPOMINI Piše M. Pogorelc. cerkev; res je najti po mnogih ___ _ j. - slovenskih liaselbinah domače j A _ 0 j cerkve, podobne katedralam, šo- ! (Dalje.) 5 **»*« , *® ##0000#C ' ##0## * B# ;le so pa Slične kakim Mirnikom; i Pri opisovanja mojih potnih I po nekaterih krajih pa še sled- j črtic o priliki zadnjega osemme - • njih. ni najti. j sečnega bivanja v stari domovi¬ ni, bodem prekinil z nadaljeva¬ njem Angleške ; zdi se mi za šer žne " “. » Zgodovina ~ držav. f New Hradec, N. Dak. Že večkrat sem slišal, da je naj- j ^ as l U g e za gradbo nove farne ti v državi Dakoti najbolj obse- ,- ^ | J 0 { j e j me i nedvomno župnik farme, kjer raste najboljša g, rLO i e j. sa j ga ; kakor že omenje- pšemca na celem svetu. Ker se mi je nudila prilika na svojem povratku i z zapada, sem se vsta¬ vil pred kratkim v Novem Hrad- cu. N. Dak. Središče te naselbi¬ ne je kmečka farna cerkev, žup¬ no, domače ljudstvo nad vse spo¬ štuje ; poleg tega tudi drugorod- ci. Da je poznat daleč na okoli, nam kaže dejstvo, ker je bil pred nekaj meseci imenovan od vlade Zedinjenih držav poštarjem o - tlišče, ljudska šola in dve proda- kraja Nevv Hradec. Vsak mesec jalni; zatem se pa razprostirajo j ma p rome t a z denarnimi nakaz- daj bolj umestilo priobčiti nekaj Denarna valuta. Da bi si kongres tim ložje opo¬ mogel do umestne denarne vred- je vslanovi 1 1776 razdalji od 1 milje, 8 , 10 in celo kratkih podatkov o mojem poto-! note ’ VR, « no '", VL’‘ * -:f • vanj« „o Balkanu. P-*« V iee. Izdal je začno na ljudstvo o- Ko sem se mudil letos začet - Ljj c na j se poslužuje v veliki ma¬ kom oktobra v državi Montani, ! r i novih državnih posojilnih za- sera se moral čuditi velikemu ste -1 vodov s tem, da bi. se jposojevalo viln ondi bivajočih Jugoslova -1 ,j ehar ( j r žavi proti takozvanim nov. Računa se, zanesljivo, da 1 posojilničnim certifikatom (Loan Hamilton je 'kp nojem zasedanja poslanske zbornice I. 1791 pripo¬ ročal ustanovitev domače ali na¬ rodne banke z osnovno glavnico 1510,000,000. Posamezne države naložile naj bi v to banko $ 2 , 000 .- 000 , ostanek bi se pa doseglo po¬ tom subskripeije med ljudstvom Dasiravno se je zelo nasprotovalo proti ustanovitvi državne banke, se je leta 1791 istej vseeno izdal < bari er za dobo 20 let in banka je pričela poslovati. Oskrbovala, je razna plačila državnih dolgo \ širom domovine. Glavni urad t( banke je bil v Philadelphiji; za eno se ji je tudi dovolilo, da sme otvarjati tudi po drugih država! svoje podružnice, da sme izdaja' ;?0 milj posamezna farmerska. do- g nio j e j a kaj rad obiskuje za več movja. Tako sodim, ko sem vpra ^ e( j 110v skupno miUvauški pomo- šal nekega kmeta, ki je pripeljal žni škof Rt Rev Koudelka. uua ui a- vn-.ju.cia. aaj.iu.a muuvu/j . . , . p—" -.j-- “ - v nieami do 10 tisoč dolarjev. Rev. Prebiva v Montam do malega pn- 0ffice Certifieates). le vrste va- posebne bankovce v pravomoen moram tudi težavo, bližno 10.000 Ornogohcev. Srbov 1uto oziroraa zadolžnice se je iz Makedoncev in Bolgarov. dajalo tudi v obliki papirnatega Ko je dospel glas v But te Ci- denarja; nanje plačevalo se je ty, Mont., da je napovedala C 'r - strankam od kongresa določeno katero so imeli tukaj prvi kmetje nagora na rojstni dan kralja Ni denarni vrednosti pri plačilu jav l.ih zemljišč, davkov, carine, pošt ni ne in v plačilo svote. Z vstanovitvijo državne bank obrestno' mero. Vlada prišla pa je se je povrnilo med ljudstvom take de - i 30 milj daleč svojega otroka h | Omeniti krstu. * _ _ __ t _ „ _ _ . Tukaj župnikuje rodoljubni p re( ; ve g ko se je pričela kite krvololtu Turku vojno, in da končno pri tem celo v take de- pet popoluo medsebojno zanp Rev. John. C. Smolej, kije zaeno razv y at i naselbina New Hradec.. je. bilo takoj pri prvem spopadu name stiske, da ni zamogla pla - nje. Denar, katerega so ra tudi U. S. poštar. Skupno število Prvi nase jj enec se j e ustanovil In- nad 100 Črnogorcev mrtvih, za - čevati v gotovini niti potrebnih stranke do tedaj kaj rade skici njegovih faranov znaša kakih 150 Ra j p r6( j 21 leti; vzel si je 160 vladalo je v Butte med crnogorei obresti, radi tega so izdali tudi 1©, jel je zopet krožiti v javnosti; 1 ' 31 ....... ■- - : ' " " ~ “ -- ' obrestne kmečkih čeških družin; razvidel a krov zemlje, a brez denarnih pravo navdušenje domoljubja. — posebne iti cul sem pa., da ga vsi spoštuje-1sredstev je bilo nemogoče obde - Dne 10. oktobra je bila sklicat,a v pone. -- in ljubijo. Pri cerkvi je poko- U ■- - ’ . i— j- -->-j - - I—m .4 ui„——i *— i-^s. . denarne ku - jo m ijudijo. ra cerirvj. je ! l 0 -va-ti še puste kraje; vsled tega veliki dvorani mestne knjižile e i pališče ter 40 akrov rodovitne j e c ] e k,] na bližnji železnici, in javna skupščina, katere se je ndc- j zemlje. Rev. Smolej pridelal, je kadar je prišel domov in mn je ležilo od šest do oSem tisoč po'■slu-1 letos nad 200 bušljev lanu; la- Ker se Kongresna loterija. ni. doseglo z uvedbo za- žena obleko oprala, je moral čn- šaleev. _ Shod je o tvoril črnogor- [dolžnih certifikatov raznih poso¬ li mio seme «se prodaja^letos lahko kati, da se je posušila, ker je imel ski pop Ilija ; Kapa s sledečimi be- ■ jiln;i c nikakega uspeha, se je po od $1.50, da $ 2 .o 0 bušelj. /upnik j e eno 0 hleko. A danes, ko sem sedami: Junaki, domovina nas ) r hilo koncem leta 1776 predlogo Smolej se bavi tudi v prostem ča- g a 0 t>i s kal, ima hišo vso v preprer kliče, da zapodimo krutega Turka 0 državni loteriji. Izdalo se je su mnogo z lovom ; pri lovu na g aR krasno hišno opravo in nad iz Balkana, ki nas že nad 500 let torej gotovo število tiketov s šte- zajce ali “ušake pomaga mu ^ yzorna gospodarska posiop- tlači, pobija in ropa pašo zemljo. 1 vilkami po določenih zneskih; dosti njegov pes Germ ; saj je j a> pšenice je pridelal letos nad pa r . ' v tem kraju tudi obilno ^qqq bušljev; živine je pa prodal tč divjačina* osobito prerijskih $9000. Njegovo gospodarstvo volkov. | obsega več štirjašlrih milj; Iju- Tako sva se podala 28. m. ni., c lj e g- a sodijo, da je v T reden nad na lov; dobil sem najboljšo pu■;$200,000. In. na kak način je o- , Po Junači — v boj za domovino! ž<- 'kdor. je zadel kak dobitek, pre¬ vela Slovanska! ’ i j el je državno obveznico, plačlji- "V boj, v boj za Balkan!"•je jo šele po preteku pet let. zaorilo iz tisočerih grl hrabpili razni podjetniki, ki so pričeli vstanovljati velike trgovine po večjih mestih; dalje se je jelo graditi razne prekope, tovarne in važne prometne ceste. Vsakdo mora priznati, da so se pričeli Zedinjene države krepko razvija ti na vseh črtah šele z vstanovit¬ vijo prve Narodne banke 1. 1791 NAŠI ZASTOPNIKI ško, pravi strah vseh zajcev. Rev Smolej pokazal mi je kmalu le¬ pega ušaka; ne vem pa ali sem bogatel? Pred nekaterimi leti j.e bila, tu zemlja na prodaj še po $1.75 aker; danes se pa zah Jeva se ga j sz ustrašil ali zajec mene, 1 zan j 0< j $16 do $30; ni pa iste več kajti pri pogledu, na zajčjo zver dobiti celo za drag denar ne, mi je kar zastala roka; tresel sem se, pa. ne vsled strahu, te - ! muc vsled mraza. i ker je vsa oddana. Svet obstoji po večini iz ravni- balkanskih sinov. Polni navdu¬ šenja, odpravilo se je na vojsko na tisoče Črnogorcev, Srbov, Bolga¬ rov in Grkov; jaz sem. jih celo ne¬ kaj časa spremljal h a vožnji. Ne¬ kateri izmed domov se vračajočih nesli so seboj puške najbolj) v gn ameriškega sistema. Jako zarrmi- vo jih je bilo poslušati, ko so pre koli svojih poslopij tudi I drevje, ki lepo kaže. ! Na mnogih krajih bliže tr¬ dno Ko sem . prišel , v New Hradec, je bilo še precej toplo; 28. okto¬ bra je pa jela briti ostra prerij - ska burja, pomešana z snežnim .netežem. Tukajšnji kmetje že ne I hradske naselbine je najti jira- pomnijo nad 20 let sličnega vre -1 zgodovinska, že okamenela dre- mena meseca oktobra. Prezgod- vesa; iz tega se sodi, da se je na- nji mraz nap ca vil jim je pa tudi hajaL pred več tisoč in tisoč leti ne brez gozdov ali drevja; zadnji 1 pevali lepe bojne pesmi; jaz tem eas so pa pričeli kmetje sadili o- g j in islil pri tem: srečna dom ivi- na, ki imaš tako vrle sinove, H te nad $50,000 škode, ker so komaj en. del. žita omlatili. Letos so o- brodili pridelki ptoterno; dasi - ravno jim je toča meseca julija v bližini te naselbine velikanski gozd. Osem milj oddaljeno od New Hradca se dospe do takozva- nega Hudega kraja (Bad Lands) iiiti v tujini tip pozabijo! - Minilo je že štiri leta, ko vem potoval nekoliko po Črnigori, Bo- sni-Hercegovim ih .dojenji Dal¬ maciji. Vse tri zadnje označene pokrajine so prav bližnje so ma kraljevine Črnegore.. iz Kotom v Dalmaciji dospe se lahko z vo zom do glavnega mesta Črnegori v Cetinje v sedmih urah. Pot na. pelje po vsako jakih ovinkih med skalovitimi gorskimi bregovi in Kontinentalni bankovci. Iljudstvo se tli dosti zanimalo za prodajo oziroma nakup držav¬ nih loterijskih tiketov, radi tega je bil kongres zopet primoran i dati papirnate zadolžnice. Le : ■ 1777 se je torej nabavilo v drz ¬ ni tiskarni za 200 milijonov .1 • larjev takozvanih kontinent: Ir: bankovcev; ta uvedba se jo u• ljudstvom prav počasi udoma n la; koncem leta 1781 ni bilo ni i nega kontinentalnega bank , /oj več v prometu. Certifikati. Kongres si. je med tem časom in že preje omišlil tudi posebne certifikate, izdane po državn er.' zakladniearju in komisarju mor dino mesto do 1. 1780, dokler f fikati bolnišnic: vse to za poki/ tje potrebnih stroškov namesto ■ gotovega denarja. Koncern vojske vse pobila, je kasneje vse iz kore-j kjer se začenja malo robato nri- nin na novo pognalo tako. da bovje, a svet je v tem kraju vse- kdor je pridelal preje 1000 buš-^eno rodoviten. Tu je najti cele o- . . ljev žita”, bi ga imel letos 5000 kamene! e drevesne sklade: nf*k por ° toki do cil i a - Črnogorske na- .izročalo se je vojakom tudi "ob bušljev; temu je dosti priporno - kmetje ondi, izkopal nedavno <>. p _ selbihe se razprostirajo po rav - i računske certifikate” za njih glo pogosto letošnje deževje. O l 0 okamenelo psu podobno žival mna 11 in v “°. ko med gorovjem; plačo. dobri letini sem se tudi sam pre- m okamenelo drevesno listje. So- tu se dv ^ a 3° 1Z ta * siromašna do- | Poleg tega izposodil si je pričal; kajti po polju je najti cele ® e se lnu ne kaka k ’*ivi Državni dolg leta 1790. Državni dolg razdelili so leta delal ga. je pa toliko, da ga je je- obiskal, pa mi ni bilo mogoče ra¬ dia njegova 10 oseb brojeea dru- di snežnega zameta dne 27. in 28. žina že med letom, poleg tega ga oktobra. je pa še preostalo 40 bušljev. | Kar sem videl okoli New Ilra- Kmetje se pečajo tu ponajveč z deca, se mi je vse dopadlo; km,e- žitom in živinorejo. .Da kmečki tje so mi pravili, da sedaj, ko je stan je res naporen stan;-je pa več T zemlje razorane; pada tudi poleg tega življenje na kmetih po leti več dežja. Pitna voda tu- bolj zdravo, kakor po zaduhlib kaj. je izborna. Ker .jim primanj- tovarnah in rudnikih. Z obeudo- kuje za kurjavo drv. uporabljajo vanjem ^hm' opazoval prihajajoče za to premog; 'saj se ga nahaja ca. Omenil sem že, da vodi pot iz Kotor a do Cetin j preko veli - kanskega grebenastega hriba. — Cetinje ležijo v romantični gorski dolini, obdani enako s skalovitim hribovjem, obraščenim le tu p t tam' s kakim zelenjem. Zemlja, kolikor jo je, je precej rodovitn Hamiltonov dolg ali dolg tuj: državam. Ta je znašal istega leta $11,700,000; ponajveč je inie-j tir jati Francija, Holandska Španija; v drugo vrsto so prište¬ vali $42,000,000 kot. domači dolg poleg tega je. narastel dolg posa meznili držav tudi precej visok vsled vojskinih stroškov. Natan- vozove TuftetOV k nedeljski, službi božji; popoldne vršila se je- pa v dvorani poleg farne cerkve vese¬ lica. Lepo je bilo videti plesne pare zagorele in rdečelične mla¬ dine; domače neskaljeno rajanje vršilo se je mirno in v najlepšem redil ob zvokih citer in domače¬ ga godca na meh. Postarne ženice so pa pri strani občudovale • svojo srečno mladi¬ no; gotovo so jih pri tem navda¬ jale misli: "Preljubo veselje, oj kje si doma?’” Pred začetkom veselice vršila sc je poleg boga¬ to kot tia svatbi obložene mize skupna pojedina; vsak kmet je prinesel nekaj seboj za pribolj¬ šek nad 100 ljudi broječc gostije. Videti je bilo med zbrano množi¬ co, pravo slovansko gostol jnb - nost. Okrog šeste ure zvečer razšla se 'je na dano znamenje gospoda župnika čela družba mirno in za¬ dovoljno. i , Novoliradška fara ima tudi vnetega Čeha učitelja na ljudski š di; cul sem, da se prične kmalu ondi skoraj vsepovsodi dovolj: dovoljeno ga je kopati za domačo uporabo. Tukajšnji kmetje imajo skupne velike parne pluge, mla- tilne stroje in sploh vse, kar se rabi jyi gospodarstvu. Jako som se »čudil tudi napravi telefona v Nev/ Uraden; skoraj vsaka, hiša ima svoj aparat, da še lahko sosedje pozimi in poleti medsebojno v razdalji pogovar¬ jajo; to jim oskrbuje domača te¬ lefonska zveza. Da jim ni potreba kupovati iz drugih krajev moke po. trikrat višji ceni, nego pa je tržna cena žita, so si zgradili svoj lastni mlin. Gotovo si marsikdo izmeri roja¬ kov misli, tudi jaz se bom oprijel poljedelstva, da se tni bo tako go-, dilo kot označenim Partnerjem v Nevv Ilradeu. Za to je potreba pred Vsem trdne volje, marljive | kajti videl sem lepe vrtne naša- l ‘ ne svote nam ne kaže zgodovina, de- in tudi vinograde, ru se pri - soda se P a > da /j e znašal ne - dela tudi. dosti tobaka najboljša . ka J nad milijonov dolarjev. I kakovosti. [pokritje tega dolga, izdalo so je - v . . , i kasneje državne obrestonosne pa- Ker je obrascena Cmagora Ro ^irje nekaterih krajih z lepo r dišečimi cvetlicami, se pečajo domačini kaj radi s čebelarstvom. Nedaleč od Cetinj opazil sem pri nekem seljaku lepe panje prav po ame - riškem načinu stoječe kar po tleli Pozabil sem’ omeniti, da meri Cmagora jsamo. '3,630 -štirjaških milj: šteje pa 228,000 prebival - i Narodni kapitelj. Pri preureditvi državnega dol¬ ga zavladalo je med raznimi po - slanei mnogo odpore. Državni -obrestonosni. papir ji bi ne prišli v veljavo, če bi se kompromisnim potom ne sklenilo sledeče točke • poslancem iz države Virginia in eev. Njih poglavar sedanji kralj I Reiinsyjvania se- je obljubilo, da kralj Ni kita (Nikolaj) je bil r-o-jse bo tedanje-glavno- mošt o ' ali jen.dne 7. oktobra 1 . 1841■; o pri-; kapitelj N.ew York zamenjalo za liki 50-letnega kneževanja sv j e j 10 let za Philadelphijo. Po- pre - Srečne so gos] odi je In kuharic,-, a]^, zalogi vedno dovolj ' Duluth Universal mi P-iznano najboljša moka iz pomladans^ Moka, katero uporabljajo najboljše k/ Baliilli linltersal mlinarska ^ »ras NE ZAMENJAJTE! DA JE ZA BIWABIK, MINN.: Jak. Delak ZA ELY, MINN.: Math. L. Kapsh ZA EVELETH, MINN.: Maks Vo. čanšek. ZA CHISHOLM, MINN.: Ante, Mahne. ZA TOWER IN SOUDAN, MINN John Dragova«. ZA GILBERT IN OKOLICO: Loi Vessel. ZA GREANEY, MINN.: Jos. Snr ZA VIRGINIJO IN OKOLIC*. Frank Horvatich. ZA HIBBING, KITZVILLE OKOLICO: Martin černugel. ZA AURORO, MINN.: Louis telin. ZA RAUCH, MINN.: Geo. I" ZA CROSBY, MINN.: Ton V k. nm T A P T» /VV WTOU 6 KO LIC O: V J ohn Ges teh ZA CALUMET IN LAURI Mich., Frank . Plautz. ZA MOHAWK, MICH. IN OK LICO: Anton Schv/eiger. iZA SOUTH RANGE, MIOH.: ' Muhvich. ZA LA SALLE, ILL.: Frank ZA CHICAGO IN JOLIET. T Joseph Blisch. ZA SO. CHICAGO, ILL, Motz. ZA WAUKEGAN in NORTH - C.AGO, ILL., Paul Bartel. ZA DE PUE, ILL.: Jos. Omerza ZA FAIRCHILD, IM WILLAR WIS., Frank Klančar. ZA JOHNSTOWN, PA.: Mike ’ kelj. ZA CONEMAUGH, PA., IN C LICO: John Brezovec. ZA ARONA, PA.: Anton C ZA GARRETT, PA.: J: ZA CLEVELAND O. I OHIO: Karol Bauzcn ZA BARBERTON, O., F ank ZA BRIDGEPORT, O., Frank Grr ZA LORAIN, O.: Martin Kodeli. ZA LEADVILLE, COLO.: Jack town, Stringtown, Bocktown in Chicago, Colo.: F. W. Žužek. ZA LEADVILLE, COLO.: John'J nezich. ZA PRIMERO, COLO.: Mih .Kriv- ZA SOMERSET, COLO.: Kajf.t . Erznožnik. ZA YALE, KAN S., John Homec. ZA BINGHAM CANYON, UTAH John Samec. ZA EAST HELENA, MONT.: F,. Suhadolnik. ZA OREGON-Cmr, OREG.: Josip Kestnar. /A THOMAS, W. VA.: Frank Koc¬ jan. ZA INDIANAPOLIS, IND.: Mih. Pavell.ml. ZA ROCK SPRINGS, WYO., F. S. Tauchar. ZA LITTLE FALLS, N. Y.: Mihael Klopčič. Upravništvo “NARODNEGA VESTNIKA” *»4>, i'4 V $ ik ¥ a*4 v S?£. v iG S v h* .d* i I > fs. 'j to .\e A ,->a ^ - > U ' t otr<> s $ ih |et ’ Mestna krnim Ijifij » k ««• 'f! : p« V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 ;?■ j največja in najvarnejša slovenska hramba Prometa koncem leta 1911 ^ Stanje hranilnih vlog 4? milijonov A Rezervni zaklad hranilnice | ,3^1 f)11 * obrestuje po 4 1 j4 °jo bru Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice stna občina ljubljanska z vsem svojim p: njem in z vso davčno močjo v vrednosti jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. fa vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesi;! Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam polije na ‘‘Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubija kako dmgo manj varno “šparkaso”. Nampatsa , , po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj nssta šite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba " denarja. •T itej?* •'»j 1 ;** ; .U i'' .: C ‘ - in n . • - • h al ;i hva i-. čliiil :: fi-ra ,i misli se zopet vr a je na :! iee je. šl ,. t jiekolikt dk Vsa si .■■ . a si ;. kakor je č ./ - i;;. boga i ud Vsi tr m moči. m m m s m m HS m Sli SI Svoji k svojim! Podpisani priporoča cenjenih rojakom m '■ gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svo;: Jeno in bogato založeno grocerijsko trgov! V zalogi ima občeznano ‘‘Gremo" md 10 daje krmo za živino k akor o ve- ko-if Cene zmerne, postrežbe olidna Nai-očib • jo tudi na dom ROJAK * ^ z ul|udropr ! lal proglasiti leta 1910 črnogo i skim kraljem. Dtnhd njegovih jo- teku tega časa se ima pa zgra¬ diti ob reki Potoma,c novo mesto trok se je poročila četrta hči Je | aa državni kapitelj. Vsi ti načrti ena .; ‘ s -sedanjim laškim :su se vestno izvršili, kajti koncem kraljem Viktor Emanuelom-; nje- ji. 1790 so preselili vladine pisarne gmo iee, Anastazijo pa je leta iz New Vorka v Philadelpliijo. • ( i poročil ruski nadvoj--c-dp J Philadelphia je ostala: glavno vla- Nikolaj. (Dalje sledi. roke in složnega delovanja. Naši slovenski listi vedno naglašajo. naj se posvetijo naši rojaki tudi tukaj onemu stanu, iz katerega prihajajo, to je poljedelstvu, da se jim ne bo potreba bati na stara PRILIKAH SLOVENSKE dino mesto do 1. 1780, dokler sr ni zgradilo mesta VVashington v / gradbo farne šole, ki bo kras j leta pomanjkanja. ■v,hoče naselbine; kajti domač M. Pogoreli j D. C,, ki je ostal državni kapitelj SPOMINJAJTE SE OB RAZ | do današnjega! dobe, Prva narodna banka. GA SIROTIŠČA V AMERIKI, j Nad vse podjetni tedanji dr žavni zakludnieai Aleksandri Elco Theatre ELY, MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE . SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše' predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 1Qc. Predstave se začno vsak večer ob 8 . in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. Mfi f. j« HM»ogr©jeKB poset Im nakScmfercost sc . S M A T H. V I D AS slovenska trgovina JU BIVVABIK, MINN. pogumu . !a;e postave -‘uta. -• velja 1 » »> 'Ua. A. M. Murn EVELETH - - Grant Ave. Največja zalo# MANUFAKTUMNEGA BLAGA SKIH IN OTROČJIH OBLES VSEH DRUGIH POTS Posebno pozorni jemo Slovenk 3 PRIDITE IO Š NA IS EN OGjžJ IN PREPRIČAJTE SE O ^ Čili 5 ', a p“ Ju gostiva,’ i!- Se ‘ gospa "Ct w ' zih Priva,]; Seilr ^Potrebj bil { :+. Jej i„ Je .hi. tV Hče r] Pri ' U! J ka Mi ud Ge se nahajate v obiščite iiiier-jevo restavracijo če ste ma Mibbingu stopite v MiHerj eV ° se nahaja v llibbing l 10 ^ j. a. graves, ^lastnik 1 Ce ste na Virginiji pa ravno tako ^ iieKie i Diseri. Angleško spisal H. R. Haggart. (Dalje.) “Ne, to moraš storiti, in cim preje, tem bolje, pred tem človekom?” “Ne vem; vendar se ga zelo bojim.” Čermi se treseš 'It isis, tal 1 ,l ’CAs mi u uilij onega večera Mirijam stopila v obednieo, so gostje — bilo j . anajst — že sedeli pri mizi. Na povelje svojega deda je bila [ ... svoja najbogatejša oblačila* narejena po grškem kroju, .... ,meia urejene v zavitih kitah, ki jih je vrhu glave držala j opasana je bila z zlatim pasom posutim z dragulji, okoli I • ..10., z biseri, ki jo je poslal Mark, na roki pa prstan —■ | . m Markovo podobo. Ded jo predstavi gostom, ki so I v eselo se je oddahnila, ko med njimi ni opazila Ka- v istem trenotku stopi v obednieo Kaleh, visok, jMijazne pozdrave le hladno in dostojanstveno od- je zagledal Mirijam ter jo pozdravil rekoč: o^.et idiva! Gotovo je tudi zate vesel ta -ela, ko po dolgem času zopet vidim tovariša svojih otroških let,” odgovori Mirijam mirno, a začudila se je, ko mu . mt-a.o pri mizi zraven nje. 1 J. b? ga je vprašala. : urili smo se z Rimljani!” .lil. “Kar je, je; jaz sem se dolgo obotav- .. .e pridobil za stvar, in sedaj treba delati.” i c, l-.ako so se polastili Masade in kako se ra- ... ^zalemu. pjvedo-.-anjem vstopi v dvorano sel, ki pove nekaj in odide. el ji. Rimljana Celestija Gala so pognali iz zidovja •: njegova vojska je bila uničena v soteski Betho- zdeli malo varni. Vsi trije so se skoro naenkrat dvigniii, a kdo je porok, da v teh nemirnih, bojevitih, časih, eden ali dingi izmed njih zopet ne zdrkne v nič. Čutila je, kako je na svetu vse spremenljivo in minljivo! “Kaj pa premišljuješ, Mirijam?” se je začni krepak glas nolcg nje; bil je Kaleh, ki se je natihoma prikradel do nje. “Zmago obhajamo, kakor si slišala, in zato je prav, da se malo odpočijemo. Jaz bi se prav rad dobro spočil. Kakšen prstan imaš na. svojem prstu?” jo vpraša. Kaleh nenadoma, ko ji poljubi j roko. Mirijam se je vzravnala in osokolila. “Prstan, ki nji ga je Mark poslal.” “Zdelo* se mi je tako. Čul sem o njem; Mark je postni velik • ljubljenec Neronov; a tak, da se mu ves Rim smeje. | “Jaz se mu ne smejem, Kaleb.” “Ne, ti si mu bila vedno zvesta. Povej mi, ali se pa meni smeješ?’ “Čemu bi sc pač tebi smejala, saj izpolnuješ velike in. nevarne na- I iogo, in sicer častno in uspešno.” “ Da. Mirijam, moja naloga je velika in nevarna. Visoko sem s j že povzpel, pa nisem še na vrhu. Prestol judovski je še visoko. “Mislim, da bi bil preprost stol bolj varen, Kaleh. “Morda, — toda jaz moram biti velik in slaven ali pa umrem. : Sedaj ne mirujemo, dokler ne preženemo Rimljanov iz dežele.” “Kaleb, jaz nimam, prav nobene vere v to predrzno podjetje. Stara prijatelja s,va in jaz le prosim, opusti vse to, dokler je Se čas ” “Zakaj. Mirijam?” “Ker je Oni, ki Ga je tvoje ljudstvo križalo in komur jaz -d. žim, itak konec prerokoval. Rimljani vas bodo pomendrali, Kaleh. Nje¬ gova, kri pride na vas in na. vaše otroke.” “Morda, Mirijam,” reče Kaleb zamišljen, “toda jaz ne morem nazaj, in vedno upam, da zmagamo. Toda imam še nekaj na. sren. Nisem še spremenil svojih prišli.; kakor sem te ljubil v otroških letih in kot mladenič, tako te tudi. sedaj ljubim. Zato te prosim. Združi se 7. menoj, da boš'slavna z menoj. Prestol ali smrt, kar me zadene, oboje bo slavno zame, in če hočeš tudi zate. “Kaleb ne morem!” “Zakaj ne?” “Saj ti je znamo, da se ne. smem poročili z drugovercem.” “In ako bi ne bilo te ovire, ali bi se potem poročila z menoj. Mi¬ rijam ? ” “Ne,” je odgovorila bolj tiho. “Zakaj ne?” 1 SEST KVARTOV - Staji za $1. KOVALL & SON, GROCERI 'J S K A_ EIY, IINN. I N MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi veliko izbero GROCERI J - SKEGA in MANO FAKTURNEGA blaga, ter se priporočamo cenj. odjemalcem, zn blago¬ hotno naklonjenost. .. Za sveže in dobro blago jamčimo. Cene nizke. Poskusite in se prepričajte o resničnosti. V POSLOPJU SARTORI. BROS. ELY, MINUT. ion. Da zamoremo u; ne likerje v vsako hišo, pošljemo ko¬ ličino “ZANODA” za šest'kvartovih steklenic likerja vredno $1.03 pošt¬ nine prostc| in na vašo izbero, kar bi doma potrebovali: rženo žganje, vi¬ ško, bourbon. brinjevec, rum, apri - kot, konjak itd. PRIHRANITE Sl TRGOVČEV DOBIČEK, Dajte nam priliko stvar pojasniti. Mi smo vešči v tej stroki; pojasnili vam bomo, kako se lahko prideluje domače likerje doma. Z “ŽANOL" izvlečkom ali ekstraktom se lahko prihrani 50 odstotkov kupne cene tr¬ govcev. Stvar je popolnoma istinita. Potrebuje se za izdelovanje samo dve minute. Likerji, pripravljeni z ,”ZA- NOLOM”, so jako okusni in čisti. Na Columbian razstav i premovano z i zlato kolajno. Na tisoče priznalnih (pišem od odjemalcev. Za pristnost j jamčimo na podlagi U. S. Pure Food Lavvs, Serial No. 221 15- A. POSKUSITE KVARI VIŠKE PROSTO, Naredite si isto lahko po vasem (okusu in ako se vam ne bo dopadla, j pošljite nam preostanek nazaj na na- J še stroške in mi vam denar takoj po- 1 vrnemo, (Naročite še danes, na kar ‘Ker ljubim drugega, s katerim se ravno tako ne morem poro ■ aljcn!’ so odgovorili vsi navzoči in se veselo od- ‘ za. tako veliko in slav- A hlini im svoji ‘ornjet/s tka. i M Ul ko” vlji 'uar.hf ljs it 1151! •.»trn ;i hvaial” je ponavljal Kaleb, ,, aM so torej pobiti!” a m je molčala, . .i misliš o tem?” vpraša. Kaleb in jo pogleda. !.. se zopet vrnejo, in sicer močnejši kakor poprej,” je odgo- a je na Benonijevo znamenje vstala, in odšla, .! .ce je. šla Mirijam v lopo na vrt, Zaželela si je tihega , , eh oliko oddahne, ker ta dan je doživela toliko, da je 'N Vsa srečna je bila, ker je prejela pismo in spominsko a silno vznemirjena, ker se je isti dan sešla s Kale , je čutila, še vedno zalezuje. Kako čudno vod: usoda m moei. ; Ona sirota in varovanka Esencev je bila sc- ? oogata ; Mark, poprej zadolžen rimski častnik, živi i .udi Kaleh se je v teh burnih časih povzpel £< * 3E z: m JOSIP SOMRAKOM, * BLIZU UNION POSTAJE. «5 Wes! Michigan St., DIJLUTH, Mirni. KADAE PRIDETE ¥ DULUTH, POSETITE ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRSTNO PO- ; : STREŽBO V MOJI GOSTILNI. ; : Pošiljam denar v staro domovino PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNAUTH, : ; *: NACHOD & KUEHNE. : : : Prodajam parohrodne in železniške listke. * * % Rojaki na EIy, Minit. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ŽENITOVAN.JA ali POGREBE, ©fermite se ma JOHN DINSMORE LIVERY TELEFON ŠT. 55 kateri ima na razpolago dobre konje In vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo. Vprašajte z« vene pri nas, kadar kaj potrebujete I JOHN DINSMORE, lastnik. Ef£ Slučaj usode. Spisal J, P, . ..nUVlUHMMMM 3 ŠE El E 3 .H Nizke cene. — Dobra postrežba , Električna razsvetljava. — Bobra! kuhinja, — Vino brezplačno. . uepostt vmir Mioncv in oor Kabine III. razreda na parobrodihi KAISER FRANZ JOSEPH I. ! MARTHA WASIIINGTO N . |Na ladjah se govore vsi avstrijski . jezik?.. I. Crei ir« 0 ' vtD* aaenič pogumnega pogleda, zardelih lic, črnili las in brk ter -Ci.asie postave v borni,> napol kmečki opravi je stal pred go- 4 velja!” — mu je dejala ter mu podala desnico. “Pošljite _ '.rh.iv. čl u svoj kovč.eg semkaj, pa pridite še sami; — to bo ...uu-jvanje. Jutri pa. že lahko pričnete s poukom.” "Da, milostiva,” je odgovoril mladenič, pravnik Etbin Poljak, planjam se, gospa, — ponižen sluga, gospiea!” In odšel je brzih, krepkih korakov, da je odmevalo po vsej hiši. “Okoren je še nekoliko, pa zdi se mi, da je bistre glave. Pri nas že privadi varnejšega kretanja!” Tako je govorila gospa Nasička hčerki Minki, ko sta se vračali v stanovanje. Ljubezniv zn% biti,” je pristavila Minka; “dobro srce ima in v to je potrebno .veitelju našega Bogomira.” Il* Nasička je bila še prav mladostno krepka vdova, zdravnika, ki i|l|bii samo vesten v svojem poklicu, nego tudi skrben gospodar in Zapustil je poleg lepe enonadstropne hišice tudi nekaj parov Itakov. Ker je bila Nasička pred zakonom spretna učiteljica na f b.iii. jej je prinašalo njeno znanje po soprogov 5 smrti precej do- |kov. Hčerka Minka,, vrlo nadarjeno dekle, pa je dovršila pri- rico. Ker pa je menila., da nima poklica za učiteljico, je ostala (materi ter opravljala sama vse gospodinjstvo. | Bogomir se je rodil še le po očetovi smrti; bil je trmoglav in len k ler je delal materi in sestri velike skrbi. Zato sta sklenili, do- Jmu pri vstopu na gimnazij ostrega domačega učitelja. Milostiva,” je dejal Etbin, ko je stopil s svojo ponudbo pred t*# 0 Nasičko — mati moja je učiteljska vdova, ki mi razun svoje (Družbini parobrodi na 2 vijaka: I KAISER FRANZ 'JOSEF L, MARTHA WASHHTGTON, LAURA, ALIČE, I ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. 1 Za vsa nadaljna pojasnil se obrni na glavni zastop: iPHEL PS BROS. & GQ„ General Agents, I 2 Washington St., New York, aii na njih pooblaščene zastopnike “poseti naš Opera House 1)0 itr £ v' r ’ 1 Pezm ne more da,ti ničesar; živiti in oblačiti se moram že dokaj yd1 o' sam... Če bi mi za trud odkazali malo sobico in obed.. . ” | "A kje menite zajutrkovati in. večerjati?” Zajutrkoval že nisem, odkar sem se poslovil od svoje matere,: ^l sem.«, popolnoma,” je odgovoril z lahnim nasmehom Poljak. J)|l ečerjo si prislužim kje drugje.” | ne, imeli boste kar vse pri nas!” je odgovorila Nasička, , Mf’ a zena.. Etbin je bil seve zadovoljen in še tisto popoldne se je doktorica. ( N k Nasičkovim. 1 ^ r y|d' ma ; n se je čutil ondi kakor doma. Gospa je bila prijazna in Pežljiva; tudi Bogomir se je kmalu začel vsled prijazno resnega F var jarga Etbinovega potrpežljive j e baviti s knjigami.. . In tF a ’ je prav navadno dekle in niti malo lepa. Nekaj pa, jo 1 fr lepega in to je bil njen stas. Široka preko ramen in bokov pa I cez pas, imela je majhne roke in noge, pa alabastrovo, svetlo- I Polt, Kakor mravlja je tekala mamo sedaj v jedilnico, sedaj | v kuhinjo, — sedaj je hitela na trg, a malo potem je zopet se- (i(N jj| ob ognjišču, krpajoča Bogomirovo suknjo, ki si jo je raztrgal i# °®njišč(i, krpajoča Bogomirovo suknjo, ki si jo je raztrga Alfi k. ret v e P Jm 8 tovariši. Bila je skrbna in varčna in je znala z rua Proški prii‘edit.i za obitelj zadostno in okusno kosilo. g,, , • -- obitelj z, ( os P e j doktorici se je Tlt.bin hitro omilil. in skrbnost pri pouku sina Bogomira, njegovi dosti! nit a in blaga po srcu Njegov moški nastop. ft nazori in premišljena sodba o vsaki stvari, posebno pa njegova [čiste duše. Kako priprosta. in. mila je [samo gospej, tudi Minki se jc živahni Etbin s svojim simpatičnim i ponašanjem kmalu priljubil.. Malo je imela še do tedaj prilike od¬ mevati z moškimi, zato je bila njena družba še prav naivno priprosta, [Koketerije in zavijanja resnice ni poznala; vse, kar je storila ali go- | vorila, je'bilo. neprisiljeno, naravno. Sama dobra duša je naglo vz¬ ljubila sorodno bitje, in to bitje je bil — Etbin. Ni mu sicer nikdar z ničemur pokazala, svojih čustev, a rada je bila v njegovi bližini. Če¬ stokrat je zalotila samo sebe, da je, nepremično upirala svoj pogled v odločno Poljakovo lice, ko je čital z navdušenjem glasno iz knjige, da j atu je gorel obraz in bliskalo oko. In zgodilo še. je pogostokrat, da je začutil Etbin ta njen. pogled, dvignil naglo svoje oči od berila ter se ujel z njenimi. Nasmehnil se je takrat malo, Minko pa je polila rudečiča tja do zlatih las. —- Bilo je nekega zimskega večera. Zunaj je, tulila v-ijavica in za¬ našala zledeneie snežinke na ckenska stekla. . Etbin je čital iz nem¬ škega prevoda nekega ruskega romana. Berilo je bilo pisano mar¬ kantno in realistično; v silnih kontrastih je slikal pisatelj kruti boj idealizma z naturalizmom, boj. čutečega srca s hladnim' razumom. — Zanimivo poglavje je toli razburilo rahločutno Minko, da je začela tiho ihteti. “Ali je možna tolika zlobnost, tolika sebična, brezobzirnost?” , . . “O da! Prav tak je sedanji svet!’ se je otožno nasmehnila Nasi- j v Zedinjenih državah in Canadi. čka pri teh Minkinih besedah. "Treba je zato biti vsakemu oprezen, ” zlasti pa ženski, ki še hoče vezati s kom. za vselej. Dandanes je vse fraza in varka! Moštvo govori o ljubezni,, a v resnici ne gleda toliko na lepo lice, še'manj pa' -nap duševne vrline; vzor vsakomur je prav bogata nevesta... denar sveta vladar...” “Resnico pravite le v nekoliko, milostiva!” si je usojal ugovar¬ jati. Poljak. “ Večina moških je res pred vsem praktična, a — ker 1 mora biti. Izdatki in potrebe, reprezen.taeija in društveno življenje stane dandanašnji može trikrat več kakor včasih. Ne smerno torej zameriti, če si želi samec.z lep o nevesto tudi lepo doto... ” »‘A vsekakor ostudno je ravnanje takih junakov, kakor je tale v tem romanu, ki se poroča jo edinole zaradi denarja, a se za ljubezen nič ne zmenijo, ’ ’ — je pristavila Minka. “Res je to, gospiea!” — je pritrdil Etbin. “No, še se dobe po¬ štenjaki, ki jim je v zakonu glavni pogoj ljubezen.” Hvaležen pogled iz Minkinih očij se je srečal z njegovim, da je nadaljeval: “Jaz vsaj, če si boru kdaj izbrat družico, bom gledal zlasti,na da me resnično ljubi in razume, da je dobra in skromna. Da bi up od¬ števal predvsem, denar, mi brani že nazor, da je sramotno za mož; katerega ne žive toliko lastne roke in glava, kakor s vorogini tiso¬ čaki. ” Gospod Poljak, vi ste idealist!” je dejala, z bridkim naglasom Idealisti pa postanejo ali najnesrečnejši ljudje, ker so v večnem sporu z nazori in težnjami sodobnikov, ali pa — in to se '-'godi večkrat ali navadno — se izpremene naravnost iz Pavla v Savla! ” “Morda imate zopet prav. gospa, a zase sem overjen, da svojih načel in idej že davno več no izpraniujnta.” “ Veselila me ho, če se kdaj moje izkušnjo baš ob vašem značaju iz jalove.’,! “Tistega večera Etbin dolgo ni mogel zaspati. — Pogovor mu je bil vzbudil neko struno, ki mu je pela v srcu glasno, neumorno. Zdelo se mu je, da sliši, še vedno. Mirjano ihtenje, da čuti še vedno tisti gor- : ii ki pogled, ko je zagovarjal ljubezen v zakonu... Vse misli so so ! | vrti le le okoli nje, okoli Minke. Začel j o" premišljevati, kako srečen j| bo oni, kogar soproga bo ta Minka, Omikana je-po ra/.mnu dih pokvarjenega sveta se ni oskruni Z asnila MAŠA BANKA NAJ BO VAŠA BANKA. veseljem in brezplačno dajemo, mi potrebne nasvete in po - v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo na ge si Mosten ali otožen v takih zadevali. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem Čekovnem prometu po¬ sameznih oseb, tvrdk ali družb. PSI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKE. Mfners State Sank Chisholm, MIsit*, kjer bodeš videl krasne, naj- novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne, — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. := 3 S mmssm, •z j i ■ T ! | American Eichaoge ^=iaisk=H== lil A -t FLIB I [S 1. pleme - i [ nii njene j [ ||it.srčnost ir, zabavna živahnost sta jej osobito ugajali. A us Ionimi frivolnimi modnimi damami brez, , src! njeiui prikazen v primeri z VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna Panka u Stene in Hrvate s mestu, PeSiljamo denar na vse sireni sveta in presajam , vežite liste, '•»J* jo obrest! od vlog, I FIRST NATIONAL i DULUTH - MINiV -- - j ||||||| m Glavnica - - Preostanek " " ■ $500*00^. Im neraMelfeii ■ • - V to .banko vlaga država sv^Je vrednosti. Oferesli hranilnih vlog se plaetifefo od dneva vloge. ’ a smeh in kratek čas. Največji demant na svetit najden. POZON! POZOR! Johannesburg. Transvaal. 6 .! Kdor želi dobrega, naravnega ohij- nov. V Premier demantnih rovih vina ' obrne naj se M spoan.n našli so pred kratkim krasen de- p .... -ndčkih no ~r mani težak Jfo49 karatov. Pa de- 153 in več galon. Sodček 50 galon rde ni a ut je sedaj naj večji na svetu, kega vina stane $ 20 . 00 . rumenega Vtem rovu našli «0 tudi leta !' 2 ®' 00 ' n belega $35-š°- j 1005 znamenit demant Cullinan. ! Za Pitnost vina in točno pestre«co j teža k 3024 karatov, kasneje so ga | jamčim, jpa zbrusili v enajst posameznih i Mrs. FranceS LaUShe, delov. ; 6121 ST. CLAIR AVENUE, M. Pogorelc trgovina zlatnine in znakov Zvez HR ffi m Nva ruska zastava, Petrograd. 4. nov. Pred nekaj tedni določil je ruski car posebni CLEVELAND, OHIO. Društvene vesti, vsih slovenskih Jednot in po primernih cenah. 29. E. SVladison Street Room 1114. ffiffiffiffiffilfiSfiBiStfiSliaiffiSHiHižaiSsjjn;, Hi Pitone: Melrosc 914 . Zenltb 934 . ~ , ***1 Kesi «ier ;ee|i! ^ M* Daneulovich 4 £ 0 ' ® 529 West SVIich. St. DUl^J | Svoji k svojim! '' Zlat je la pregovor, a malo se spolatufe. Ml Sicč^mn r>«>I nnf . ir- _Ja.. ... . ' °Po Chicago, HI. vestnem sedaj ta ■odbor, kateri ima nalogo izdelati ! v , / ,, ___ načrt za novo rusko zastavo. Poj. . delovanju, predložil je KUšTVO SV. PETE , S j. ’ ikalcih zastonniko odbor svoje izvest,je v ! S * E * ZVEZE, EVELETH, Murn. zastopmko (kabinetno pisarno carji ‘ Nikola ja To društvo spada pod ., , , , . . Hrvatsko Zvezo, Calumet, Mich. Sedanja ruska zastava, sestoje- j Redne seje društva se vršijo vsako j ca iz treh navpičnih kosov v ril- S četrto nedeljo v mesecu v Max Sti- deči, višnjevi in beli barvi bvi™ petičevi dvorani ob 2 . uri popoldne. Hi izvršiti, e« se pri nas obrnete. Kuipite pri n;;s šiE!.;!!',* 0 s B<4tii S izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči i n turi, x ®lw“' Kadar pridete v Duluth, obiščite nas in se preprič, i! ** S O 0 S »i limitre v viiiDui, oojocite nas in se prepričs n -v t, storiti In takrat bodete sami rekli, držimo se: ,,e ’ l(,i l it,„, i Zaeno naznanjam, da nimam ni v in agentov, I Slovensko i temveč obiskujem sam cenjene ro- i jake po raznih naselbinah. PISMA Z BOULEVARDA. Piše Mike Cegare. Balkanska kriza. V konj štej ti na polju, zač. listopada. izvira še izza časov čara Petra Velikega in je doslovni posnetek holandske nek salon in smo.spi- zastave, o bakso k&nedjen, Odbran« tozadevna komisija na to majlengo: priporoča, naj sc vzame za nove narodno rusko zastavo črne, bele in rumene barve v navpičnih po težah ; za trgovsko mornarico n a,j bi se obdržalo še staro za carsko niorharično zastavo na Slo - Salon triki jli skoraj cf (klub “viške" jčurltanu sem jo prinesel domov še en bateljček, ta bo pa za nje¬ govo zadnjo uro, ko ga spravimo : v boljšo bodočnost. Turški oficirji so tako hrabri, da raje sami sebe streljajo nego sovražnika; saj to je tudi naj - Društvo vabi za pristop vse vence in Hrvate. Slovensko-Hrvatska Zveza zavaru je vsakega člana za svoto $800.00 šmrtnine, ter. plačuje: Za izgubo ene roke za pestjo $300.00; za izgubo ene noge pod členkom $300.00; za cm oko $150.00; za izgubo polovico stopa na eni nogi $150.00; za izgubo tret prstov do tretjega členka na eni rok $150.00; za izgubo obeh rok $300.00; za izgubo obeh nog $800.00; za izgu- zasta.vo, ;bo , obeh očes $800.00. Društvo plačuje $20.00 bolniške preteku Loti na Steel Plamti!! boljši način, ker sc.vsak lahko že pričakuje, da ho car Nikolaj odo od blizu, v centru m zadene, na so- bril predložene načrte. 9 : vražnika je pa treba meriti v di Družina z 43 otrobi. Hiram. Tiaram. N a zim pasa Slabo bogme se obnaša ; Sultan turški jeze piha. 1 Ker po njem Bolgar udriha, • 'Vsled posebnega povabila ' »a- j stanci, snega turškega sultana priromali; V- Traciji so se fajtale turske' Natal. Južna Afrika, 2 . nov. --- smo jo srečno semkaj v Car rij ;čete z Bolgari kar 4 dni in 4 noči, TBletna vdova Theila M. de Beer grad. Na bordu sem pri njem v'ali toliko časa. dokler juh niso bivajoča v Pretoriji, ima goiovc neki vili nedaleč od 'mesta, kjer ; Bulgari dobro sfa.jtali. <’e bo šla na celem svetu največ jo družino se nam ne godi posebno dobro, j stvar tako dalje naprej, potem in sicer z 49 otroci, ker Bulgari, Sjriri, Črnogorci in j bom tudi jaz sultana kvital im sc J. Omožila se je že z 18 let Grki preveč po nas udrihajo. Jaz'povrnil nazaj proti dnluthskem kim p etrom imbbe-jem. sem imenovan za začasnega, po - ■ Boulevardu. kaj mesecev po poroki , , , , ... . podpore na mesec; po preteku šest bi sc pa vzelo samo belo z višnje- mesecev prevzame Zveza bolnega vira križem sv. Andreja, Vobče s< | u 4a za izplačilo podpore za dobo po) leta po $20.00 na mesec. Sebnega sultanovega strezaja. kajti njegovi prejšnji uslužbenci so jo že vsi vsled sramote popi- baJi proti Aziji. ■ Odkrito povedano, da nam je zadnja balkanska mešanica že popolnoma zmešala glave; v sul¬ tanovem, haremu je vse potrto, celo njegovi čili arabski “šimel- ni” nočejo več jesti vsled tolike izgube svojih tovarišev blizu Bu¬ lc Bur gaz. Ko smo zvedeli, da vo bolgarske Mike Cegare. Iz previdnosti. len z m ki je n? umrl, za nustivši ji enega otroka. Deset mesecev kasneje 1 . ' je v zakon 7 . nekim vdov to s j opila OTTI , k i 1:1 rol v zakon 7 . nekim je imel troje otrok Gospa Klepetec, na obisku pri |cini zatem umrl ji je tudi ta so- svoji komaj poročeni prijateljici 'prog; iz tega zakona m,rodilo st Nežki: je četvero otrok: pogumna in še “Pa kar štiri telečje odrezke si !mlada vdova omožila se je že pr naredila za večerjo svojemu so- preteku 5 mesecev zopet z nekim p rogu ; Nežika: “Da štiri. »- radi tega j ker še nisem popolnoma vajena v I kuhanju ; eden izmed ..teh odvez- i Gospodarjeva hčerka, že več |let vposlena v kuhinji: “Ko se ? bom jaz poročila, naredim ženi - tovanj.ski izlet v Švico, kjer je j obilno predorov po železnicah za I poljubova nje. Kuharica: čete že blizu Car ij grada, pričeli ifcov se bo morda le dopadel mo smo takoj pospravljati sultanove‘ jenu, soprogu." drobnarije, da jo udarimo kam na varno. Pri vsakem poročilu o j z kuhinje, porazu turških čet moram sulta¬ nu močiti glavo, z mrzlo vodo; najbolje mu pa. še denejo obklad¬ ki importiranlega bolgarskega f krompirja. Svetoval sem mu, naj si naroči zoper omedlevico ba - relček srbske slivovke, ki se /prav dobro zmeša s črno turško kavo. J Kuharica: -laz 01 pa ostala j poročila, in. sicer z. Zoper nahod bil bi pa najbol jši j ra -j e doma. in bi samo ugasnila ^Bk Van.AVio rožni mušji prašek iz (Vnegore |P?trolejevo svetilko v ta iminet ob dalmatinski meji, zoper slabo včeraj v solo: Janezek■ botrin jo. Učitelj: ‘ meri ki?’’ Janezek: krat piše.” prebavo pa posušene ' grške fige. 'Ker ima sultan vedno hude sa¬ nje, sem prišel do zaključka, da ga tlači mora. Vsled tega sem naročil brzojavno iz. Ljubljane: Veliko .Giontinijevo sanjsko knji¬ go; bomo videli, kaj pomenijo Sa¬ nje o srbskem generalu Stepano¬ viču, črnogorskemu prestolona¬ sledniku Danilotu. bolgarskemu generalu Savoffn in grškem kronprincu. Meni se vse dozdeva, da ne bo iz teh sanj nič dobrega močnika. 5 Dne 4. nov. svetoval sem sulta¬ nu naj se obrne na angleškega kralja: mogoče bi se le morda da jdenje lo ..doseči, da bi Anglež pomagal j hlevu, pravilno razdeliti sedanje turške Kmetič jjokrajine združenim fajtarjem. i^er je pa sultanova brada vsled prestalib slabili sanj že popolno¬ ma osivela, smo naročili od Vali¬ ču dne razmere. 1'čitelj: “Comu te pa vdovcem z 7 otroci; s t un .i" žive ■ la 11 let; a tudi ta ji je umri za jpuktivši še sedem 'na daljnih o j 1 rok iz. tega zakona. Po preteku 1 5 let »poročila se je že 'v četrtič, [zopet z nekim vdovcem, očetom 8 otrok; temu je povila tekom 11 let štiri otroke do časa njegovi smrti. Pet let kasneje obljubil;: je zakonsko zvestobo nekemu | (Henriku Klopperju; ko. ji je tud! ta po 11 letih umrl, se je število j | otrok iz njegovega zakona po¬ za 10 ; dve leti po smrti j petega moža se je zopet nekim .Hen an-VViekom, vdovcem z 5 otroci; sedaj je pa zopet vdova Mrs de Beer je sedaj mati in ma¬ čeha 49 otrok in babica 270 otrok. Ali st eže videli $25,000,000 vre¬ den Steel Plant, katerega gradi v [Duluthu (Oliver Iron Go.), Min¬ nesota Steel Co.? j Do sedaj je že 22 večjih -tovar- Rg.iaki! ! niških poslopij dograjenih, pri tem !Pridno pristopajte k temu društvu, k Jela dan in noč 1800 mož, da se I Slovensko-Hrvatski Zvezi, kajti si - ^ em p re j e dogradi orjaške ieklar- Ifrm ste, da vam društvo kakor tud.' ne (gtee , p lant) _ Stvar, bode do- (času bolezni ir, v slučaju smrti smrt- Dušena tekom 6—8 mesecev m po : j nino vašim dedičem. jir-Giii bode delalo stalno v jeklarni Za natančnejša pojasnila se obrni 4000—5000 mož z dnevno plačo j te na tajnika: John Agnich, 416 $2.50 do $5.00. Grand Ave., Eveleth, Minn. K": 4,5- Ali imate že kako loto? sed-nik: Frank Kochevar; podpred - j | sed ni k : Ivan Lenič; I. tajnik: John' Ako ne, — sedaj je Še prilika, 1 Agnich; II. tajnik: Anton Kochevar: (da si omislite eno in sicer v Garv, !blagajnik: John Shutte; zastopnik: ( v neposredni bližini velikih to - Frank Brozich; bolmsk, obiskovalci ! varn> Lote j e dobiti sedaj za cene Frank Longar, Andrerv Germ Frank , ao nr 1 k, onn ilhr,. Jarc in Frank Drobnik. -ort (lo Jl.J(K) — na lahiva me- _ -sečna- odplačila, m sicer $- 2 b v go¬ tovini takoj, ostanek pa v meseč nih obrokih od $10 do $25, Po ■ vrnemo vam tudi vožnjo po želez Štev. 1, J. S. K. Jednote. niči za sem in nazaj in Vam isto Je najstarejše slovensko podporno : P 1 lote kreditiramo, društvo Jugoslovanske Kato!. Jedilo-J Električna razsvetljava, in tele- te v Ely, Minn. fon sta že napeljana; sedaj se že Redne seje društva se vršijo vsa j gradi cesto za poulično železnico; ko prvo nedeljo po 20 -tim v mesecu |delo za gradbo tua.kov, vodovoda v Jos. Skaletovi dvorani ob 2 . uri po-( in odtokov je že tudi oddano po- P0 DnGtvo vljudno vabi za pristop jff> e ™kom; VSC to bo Jjmalu do- vse Slovane. Zavarujejo se lahko za |} 1stno .' 'j 1 ' 0 da bomo smeli pri- stevati (tarv v kratkem ‘ up-to- (late ? ’ mestom. S v o 11 k s v o 11 m ? Pazite na napis i broj “Slavenslsi saloon” ne “Pcijs^i.. ^EEEjI First National Bašič EVELETH, MINN. Nafsterefša naredita banka na Ra., KAPITAL IN PREOSTANEK " $ 122 . 000.00 PošOfamo denar v Avsirifo po mtfnfžjih c Parobrodni listi za vse crt c Plačamo .obresti po S ed s{ 0 . sir, ,d< Z?*. jO 11 ^ st 1 * im ■■ nal 0 ^ 1 ’ 5 . .-4 mri tmnmaK*.r!wv JVt y n: e | is O E. Kdor Uteče dela se nemudoma naroči na namovejš« angleški. In-j.;, d “VELIKI SLOVENSKO-šNfil ElKI l«|f a se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine - t. ,šakorP° dv tudi u, a i ga obsega poleg slov.-ang), .-novince, .siov.-ang!. m ? 0 vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pi: a-o. soisn " škin pisem in kako se postane arrerilatuki ;uff av , . , državljan, v, tega ima knjiga dozda.i največ;isiov.-atigl. in ang!-s'ov 1 Knjiga, trdo in okusno v p':atnu vezana inal ,- 7 ..!. stane $2.00, in se dobi pri; DRUŽTVO SV. CIRILA METODA. IN v. J. KUBELKA, 5S8 W. 145lh STREET, NEW Y0EK, •;) edino, in največje založništvo s'ovensko -angleškili in ;sč' slovenskih knjig..— pišite po certk. varujejo smrtnico od $500:00 do $tooo.oo, za bolno nodporo do $420.00, za izgubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeli Cena lotov vedno narašča. Akc rok ali obeli nog, ali ene roke in ent i kupite sedaj enega, naredili boste noge $ 800 . 00 , za izgubo enega očesa h tem dobro kupčijo, kajti cena $ 200 . 00 . m obeh očes pa $ 800 . 00 . Ra v- j istih se bo kmalu podvojila in po- a trojila. Dajemo: pri nakupu zem- no !ako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakoršnekoji ponesrečile. Društvo sprejema moške in ženske v oba oddelka šmrtnine. (množilo svojega bik Rojaki, boljšega društva si ne mo- j rete misliti, ki bi vam plačalo toliko I Podpor; društvo je združeno z J. S. i | K. Jednoto, ki posluje po pppolnoma j | varnem sistemu, tako oa se za vaše j j Podpore lahko popolnoma zanesete, j i Za nadaljna pojasnila se je obrniti j Josip Spreitzer, predsednik, Box 074 ! (John Matkovich, tajnik, Bos 77. Jos. J. Peshell, blagajnik, j Stefan Banovec, zastopnik, Box 7. Jos. Sikonja, boi n. načelnik, Box 251. Vsi na Ely, Minn. Ijišča lastninsko pravico ali listi¬ no. Prosta vožnja iz Dulutha za Ione, ki si hočejo ogledati lote. Referenca: Jos. Scharabon. ALFRRED W. KUEHNOV/. 403-4 Columbia Building, Duluth, Minn. I m eii smo krst ali “NARODNI VAS. VI VESTNIK" ZA NJEGA! Z/ Ali ni tvoj oče Da. »a nam vee- Tako je. Ko je hotel kmetič Hribar ne¬ ko jutro spomladi za preči svo¬ jega starega konjiča v plug za oranje, našel konja je na veliko zaeu- mrtvega ležati v je pričel to nepriča kova no “Tako godrnjati nad usodo rekoč: je; življenje.konja ni rav- |no preslabo; pozimi leži ter po- leiva, na spomlad, ko bi bilo treba čiča iz Clevelanda II funtov las -1 delati, se pa za vedno v leže. Tudi nega črnila; če bo stvar kaj po -1 j az hi rad d( , t!l | un ta na ,-in.'' magala alti ne, to ve samo Allah. Turke najbolj jezi, ker jim bo Predrzna kuharica, ppekmalu pušk in kanonov zmanj¬ kalo; mislil sem si, čemu pa ima-I Gospa., /.di av niška natLieluica te tako slabo privezane, da jih .prijateljici: O priliki po- šjtjfražnik lahko pobira, po cesti. | v ’ sa . n 'ia mojega soproga, Pri posebni mitengi vseh suita no-! vih ministrov smo končno sinoči sklenili, da krogle topov mi; namesto pušk in sabelj sem,, pa svetoval vojnemu minister- r'° ud P lsdla pasatu v po ra bo starih metel; za &ilo je vse dobro. Zadnjič sem se sešel v mestu Salon Niki z več Bulgari. došlimi iz Ranga v, Minnesoti, ravno v tbenotku, ko je neka grška tor - celili pedovka spravila k Allahu tur - kako se je pa to pnpt ško vojno ladjo ‘Feth-i-Bulenc Ii\ tke kome s wkere gualiij couivis yoM will aTwaysfmd Prvo Slovensko Borštnarsko podporno družtvo Sv. Frančiška štev. 1027. Catholic order of Foresters. Ely - Minn. Se priporoča vsem Slovencem za (obilen pristop. ( Vsak, kateri zamere zraven slo- j venskih Jednot držati še eno Jednoto bi moral biti član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. ; Barštnarska društva imajo lep o- | bredi)ik, po'katerem vodijo svoje se¬ je in iz katerega se lahko vsak: na ! uči lepe dostojnosti pri društvenih sejah. ; Društvo sv. Frančiška obredu j e j popolnoma v slovenskem jeziku ta- ! ko, da je vsakemu rojaku umljivo, i _ Pri nas se l/ihko zavaruje za bolni¬ ško podporo po $20.00 na mesec ir, zh smrtnino za $500.00. $1000.00 ali $2000. - Seje se vršijo vsako četrto nedeljo!; v mesecu v Gleason dvorani ob 8. uri SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. Gospodarji in gospodinje! jsj r: ■azmotriva, Če rabite Slišne sprave, rokodelskega ail kmetlfskega orodja ail vsakovrstne barve Izročite mi svoje naročilo. Če vam Mag® ise ugafa, Vrnemodena Prodajalna nasproti pošte. PRIPOROČA SE V OBILEN OBISK. ■i ;e najveeje v jjiua in P 01 ! 1 j, je največje v iKiski narod na polju? Is; je največje 1 paski, narod r in polju Jed ftš se naj ozira ssši novi dor R državah ari i 1 ANDREW ROINE trgovina železnine CHiSHOLIV! - jejo na ured »jboljše spise 1 B vsacega, tc S10.00 za vsa i »1.00, najbolj P® 55.00 za i *N $25.00, najbo dv eletna Duluth Brewing & Duluth, Minn. ■b NAJBOJŠA POSTREŽBA VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Z \ Vari najboljšo in rojakom do^ro zna* nia” $20. ■ Da jboljš; ‘lačna estnik” ^isov, skupn te kmov r ^ la tu ( i i 1 Slede nei Ba §ra Priporočilo Za nadaljna pojasnila se (zvečer. |;e obrniti na: Paul Bukovec, C. R. Joseph Schvveiger, V. C. P. j Leonard Slabodnik, F. S. John Matkovich, R. S. Marko Piuth, jr., T. K. John Tomshich, S. C. Cenjenim rojakom v Eveleth in ■ okolici se priporoča za razna (stavbena dela bodisi pri novih j | gradbah ali popravah, Dela izvr¬ šujem solidno ter po nizkih ce- ah. JOSIP INTIHAR slovenski zidar v steklenicah pod imenom „ :: tudi pivo v sodčkih, i : FRANK TRAMPUŠU. upravitelj za Mesaba Range. Virgin 13 * i^° v «ve 2 ^ 111 vešči] dbl.a sem tiskati 500 vizitbič s sledečim na¬ pisom; N. N., soproga ees. kralj, se bo nadomestilo Izdravniškega nadsvetnika, Pomi- z zeljnatimi glava- sllte 81 Predrznost naše kuharice. 206 Monroe St. Eveleth, Minn. Kadar se mudite v Du¬ luthu žela mi je bulav, kuba 100 vizitk pod k s črnilom: “$pe! rica pri gornji." THE P6BFECT UREW "LvmJs Jhom AH Zadržek. AGENCIE5 EVPRYWHERE TnmitAMMBREWINGCO ST. PAUL MIN N. vojno po naše bi se reklo: Tej to boli! " vda rimo jo v Od samega Milosrčna. /<• postarana dobro! niča beraču: "Kes je hudo živeti šest mesecev brez drla : i ilo?" Berač; “Nisem mogel nikamoi povprašat z,a delom, ker so bili stene državne hišo previsoke." ImfP JAY W. ANDERSON, Agent, 352 W. Michigan St,, Duluth, Minn. — Phone: Grand 1800. ! Slov. podp. društvo sv. Janeza Krst,, st. 112 , v Kittzville (Hibbing, Minn,). ; | vabi rojake Slovence za obilen llpristop. Redne mesečne seje se , . ... | j vrše vsako prvo nedeljo po cl vaj -;* 11 iščete morda zdravniške pomo j tsetim v mesecu in sicer v prosto- (či zglasite se pri znanem ter iz rib M. Chernugelna, .KittzviUe,; kušenem zdravniku Minn., ob 2 . uri popoldne. Pri zad- mji seji je sklenilo društvo, da Hi*

t K' 1 *: 4 V k ^ S ,N S] S 0Vf * KvI Naročajte, širite Narodni -V' 1 » r ,H ^U-r, \ econd Part t i 5*vv 4 . H M J M i i4 S M 8 l :•*•!• % 30.00 nagrade! ‘o s U.\ 55 ^ ij K ■ Ms n 5iak im m gbuditi slovensko jav- Ameriki do večjega zani- za napredek na delavskem, arskem, trgovskem, polje- m in političnem polju, se je J Ust “NARODNI VEST- 5 razpisati zgoraj omenjeno \ za najboljše članke tika- T navedenih predmetov. U- jloč, kako hitro je v Ameri [spreminja in napreduje, si L da je skrajni čas tudi za l C e, da začnemo resno misli- Lšo bodočnost in napredek, [novi domovini moramo bi- fcvoji nalogi, ako hočemo (j ne podere val napredka in r. 1 preko nas. List “NAROD- ' '- ETNIK” bi rad pomagal k ' Mo. ku slovenskega naroda v zatoraj prosimo cenjene L in prijatelje slovenskega V^ka, da nam pošljejo .toza- '■'Ipise. Vsi spisi naj obsega- ’ m Lanj kakor po dve časnikar blone, tudi naj ne bodejo jrni, temuč kratki in jedr- Jnaj razmotrivajo sledeča a: je največje važnosti za jdeiavca in poljedelca? aj je največje važnosti za •Jenski narod na trgovskem lenem polju? ^aj je največje važnosti za —venski, narod na društve- ’ s lju in polju Jednot?. bisi se naj ozirajo na odno Ijjpaši novi domovini ali ‘'"'Jih državah ameriških in .lošljejd' na uredništvo, najboljše spise plačamo po za vsacega, toraj skupaj TNIK ■p H 5KH *•* f r r* rv ’ £ I Drugi del Avstrijski konzuli v Ame¬ riki in njih advokati. Večkrat se sliši od tu ali tam, da so postali avstrijski konzuli v Ameriki slednji čas nekoliko bolj aktivni v proteke.iji svojih poda¬ nikov. To gibanje smo z veseljem opazovali, ker mislili smo, da se bode avstrijska vlada konečno le začela malo bolj zanimati za svoje razkropljene državljane ali poda¬ nike, med katerimi se nahajajo tudi naši rojaki; toda tukaj v Minnesoti smo prišli na sled sluča ju kateri nam nudi dovolj povo¬ da, dvomiti o pravem namenu te¬ ga navideznega zanimanja. Razu¬ me se, da so konzuli nastavljeni le po veeih mestih in kadar imajo kak slučaj, navadno poverijo reši tev tacih zadev svojim advoka¬ tom, ki pa obratno zopet tudi prav po advokatsko postopajo, ne v potegovanju se za pravice, pač pa po največ zo svoj žep, ker je razvidno iz sledečega slučaja. Neki Niko Martinovič se je ne¬ davno ponesrečil v Minnesoti. De¬ diče je zastopal konzulski advo¬ kat čifut Morris Heim iz St. Pau¬ la, Minn. Z rudarsko družbo se je pobotal za odškodnino za $300.00 ki je bila baje veliko več vredna, a od zavarovalnine ponesrečenca je še dobil posebej $405.60 toraj skupaj $705.60. Razume se, da za terjatev zavarovalnine ni advokat imel nikake sitnosti, kajti vsaka družba plača zavarovalnino brez pogajanja. Za kolekcijo odškodni ne od rudarske družbe v zneska $300.00 si je pa konzurni advokat računil sledeč svote: Plača administratorja .. $ 15.00. Prepis pisem administra- • cije . $ 1.35. Postavna naznanila v li¬ stih . $ 12.00. Stroški dveh \:kov y > , , Duluthu ......$ 25.00. Razno delo pri družbi in zapuščinski sodniji .. $175.00. [druge najboljše spise pla¬ či $10.00 za vsacega, toraj £•$30.00. .tretjih najboljših spisov Nji po $5.00 za vsacega, to- paj $25.00. četrtih najboljših spisov Sna dveletna naročnina • Vestnika” $20.00. i petih najboljših spisov e- III brezplačna naročnina Mestnik” $10.00. spisov, skupna nagrada co do tekmovanja imajo ki in tudi nenaročniki. 5 glede nagrad bode izre- jflništvo v zvezi peterih ne¬ ukih in veščih sodnikov, članek razmotrival se bode fPansko po vsebini in vred- 1 priobčil v našem listu. L j spis naj bo naslovljen s I*' | ali predmetom, o čemur ‘avl j a. Pisan mora biti na rani in s črnilom, lisi razprav se ne vračajo, lištvo si pridrži pravico, ; i spise, ki ne odgovarjajo m ' Rok za dopise traja do A 1.1 Cyl •._ ; ^deii tvj urejeno acii V- Postrežba točna. Rojaki P° se j|V.r. t . a die, ^ ■"“Jheri :^ tl . in - naša 4 a u ^ al1 Poti, , če s se 1 dos e ; te S. seže i ? s tezo r e s i a v ► i M Dr. Aleksander Grah 3 -- .m.- ■b.ti V, i / t Y J ' ra a DULUTH - Minn 509 Columbia poslopje na vogalu 3. in zapadne Sup er | SPECIJALIST ZA REVMATIZEM, NEK V ° J ŽELODČNE IN JETERNE BOLEZNI* j « nAS' VAM VAŠO BOLEZEN IN BAJAM ZDRAVLJENJU BREZPEA^N^, S! ', V C hi P' V>tli: v VNu. i | skledo pred seboj vidi Za gospodinje. Kuhinjski vrt. Ispisal Viljem Brunschmid, st. Vsaka hiša. naj bi imela kuhinj Ilci vrt, ker to je prvi pripomo- t k k rešitvi draginje živeža. F Naš vrt je v mestu Minneapo- 1 ]\/[inn., ki šteje okoli 320 ti- g ljudi, zakaj za hišo na loti, • r 'je bila prej shramba odpad- v, nesnage, črepinj, flaš, ška- ’ papirja, pepela, in vrag ve Meri okoli 60x90 čevljev; sicer majhen, a zadel je mno- že kot razvedrilo in študija stlin je velike vrednosti naš vJ r t: poleg tega je pa kras hiše \ okolice v poletnem času. Naj- Heč je pa kuhinjski vrt vreden 1^ financijelnega stališča. Ž t(jira prihrani se marsikatera pot trgovino; marsikateri nikel in jlar ostane v žepu. In koliko je tedna obilica sveže zelenjave, ■ožega sočivja, če je pred ku- njskimi durmi, to ve cer iti naj e Mj' di, ■■M. z; Sl lij hišna gospodinja. Naš vrt il je do pozne jeseni vrtnine za |i|aki dan kolikor je zamogel že dec prenesti; o Božiču imeli ^o še rumeno endibjo v kleti rgovine zahtevale so 10 centov _ komad); in do novine imamo |f\| lj a , pese, in v steklenicah *l)j ročji fižol, razne vrste tometov [kisle in sladke kumare. In pri ? kem obisku predložila je so- s . . t* Dga gostom te zimske delikate- na izbiro, kar, se ve, je najbolj H,. ponos nji. iv M 8,1 Prihrani se pa z vrtom navad- ** j več kot izda meščan za vrtni- obisk, > samo; kajti, če je je na raz¬ na* t a 8° v obilici, vživa se manj **VJiBsa, peciva, in stvari, ki se mo¬ do kupiti, in s tem se prihrani togo, in hrana je priljubnejša Mfcolj zdrava. |Vrt je pa tudi izvrstno razve¬ do za gospodinjstvo, in poseb za iste, ki služijo kruh zaprti [zaduhlih prostorih. Velike vre isti je vrt tudi za odrastle o- >ke; pridobe si Vpogled in zna e o vrtninoreji, kar je vpošte pja vredno za poznejše življe- e. M jjVrt zamore biti neograjen; a li je perutnina v soseski, ogradi tre ali pa vrt, da se izogneš je- loaleii in nasledkov. Kuhinjski vrt naj ho blizu ku¬ haje; njega lega, če mogoče, naj proti jugu ali jugovzhodu, eskrbljeno biti mora tudi za tole vode tako, da ob nalivih «mca ne odnaša prsti, da ne iz- fa vrta. ru;i£tff;Velik vrt na farmi, pol akra a- ki se obdeluje s konji, naj n flfiftako razdeli, (ja se dobe lcoli- I r mogoče dolge vrste jednakih Itlin, ker se ložje obdeluje, lov ni treba nikacih v takem ,,tu. £ 'Majhen vrt na hišni loti naj se , ,|J| uvrsti in nasadi po čez, po |j |H ' 'olcosti, in med gredami naj bo steze ali poti, ne čez šest čev- narazen, če se misli obdelo- z roko, da se do polovice gre lahko doseže iz steze pri delu. I indar te steze niso absolutno jrebne, in paziti treba, če je Istor majhen, da se ne dene iyee zemljišča v steze, ki sled- ) tč ne nesejo nič. Pri razdelitvi vrta vpoštevati ^treba trajnost rastlin, da pri- i° večletne rastline skup, kot m rabarber motovilec in re- p, špargelji zelišča in rože, ja- v pe, maline, ribelj, in druge več .^lice. Samovmevno, da napra- |r Itake nasade le lastnik vrta, Jšakor pa ne najemnik. ^/*olo^iti treba tudi prostor za jenje rastlin pod steklom, da dobe sadike za presejanje, in, [mogoče, tudi za kuhinjo. Sadi | se pa tudi zamorejo gojiti na Mlem prostoru v hiši. Ozirati treba se nadalje na raz jdlfost prsti in na lego vrta. Na e, vlažne prostore vsejati tre zelje .zeleno, čebulo, kumare, sploh rastline, ki ljubijo mo- v °l , °< Višje ležeči del vrta, in su- > peščena prst so pa bolj pri- r Vn ' za rastline, ki ljubijo hi- Hiš o v# r 3 go r Jer »r' r A J razbrejujoči se zemljo, in tu J m spada tudi solata, katere n da vsak Slovenec rad polno Pedno nadaljujem ta pred¬ met, napraviti hočem nekak na¬ črt, kako prilieno razdeliti ku¬ hinjski vrt na hišni loti. S tem hočem pojasniti praktično misel razdeljenja, nikakor pa ni moj namen, da bi se kedo tega načrta držal. Vzemimo, da meri prostor za vrt 45x90 čevljev, kar še dobi pri veliki loti lahko, in pusti se še nekaj za trato in za dvor. Ako razdelimo ta prostor v 20 gred, bo vsaka merila prilieno 4x38 če vljev, če odračunimo za glavno stezo 2 čevlja širokosti, in za večletnice 5 čevljev širokosti. S tem je odraeunjeno med vsako gredo še 1 čevelj za pot. Za ste¬ kleno gredo, in za 8 veeletnic o- stane za vsako prostor 5x10 če¬ vljev. Če večletnice odpadejo, posta¬ nejo manjše grede večje, ali se pa še druge enoletne vsade, n. pr. sladkorne in vodne melone, ohrovt, črna ali debela redkev, koleraba, zelena, špinača itd. Fižolu je odmei’jenega v načr¬ tu precej prostora, to pa zato ker mnogo zaleže po leti in po zimi. Drži se v glažih, svež kot iz A f rta, do novine in še dlje. Tometi se sadijo 3 do 4 čevlje narazen, in prazen prostor zamo re se zasaditi s fižolom, dokler ni preveč sence. Tudi med kumare in melone vsadi se tu pa tam nekaj sladkih koruz, vendar boljše redkeje kot pregosto, da senca ne zaduši ku¬ mar. Redkvica je za rabo v 3 do 5 tednih, in, da jo nikdar ne zmanj ca, sadi naj se vsakih 10 dni med starejše vrste. Isto je s sladko lco ruzo. Posadi naj se jo vsakih 10 dni nekaj, da ho vedno dovolj mlečne. . .Sploh se mora paziti pri majh¬ nem. v mestu, da ni noben koti¬ ček mrtev, in, da se vrt popol¬ noma izkoristi. Priporočljivo ni v splošnem sa diti na jedno in isto mesto jedno in isto stvar; a, če je vrt dobro delan in gnojen, zamore se sto¬ riti to brez škode isto leto; dru¬ go leto naj se pa nasad spremeni. Kar se orodja tiče za mali vrt zadostuje sledeče: lopata in vile, za štihati Tspade and spanding foirk) ,klin za presajenje (dib- bles for transplanting), lcela za presejanje (transplanting tro- wel), pralca za pleti (hand wee- der and weeding hook), motika (lioe), grablje (rake), in kangla za namakanje (sprinlcling 1 can), če se ne morejo rabiti cevi ali šlavlci. Angleška imena pristav¬ ljena so zato, da lahko vsakdo stvari zahteva v trgovini. Važno je, da se vrt dobro pog¬ noji, četudi bo dobra zemlja brez vsacega gnoja dala obilo sa¬ du. Vsak gnoj je dober, če je do bro razgnit; vendar imata kurji in konjski gnoj prednost. Zemljišče za vrt naj se zorje ali preštiha že jeseni, če mogoče. S tem se omeji plevel in golazen, in zimski mraz zrahla zemljo. Zorano zemljišče naj se povleče ali razgrabi • spomladi kakor hi¬ tro je dovolj suho, in sicer jako skrbno, da ne bo nikacih grud. Odstraniti se morajo vsi klini, korenine, kamni, črepine itd. Se¬ me priti mora v rahlo, čisto, to¬ plo zemljo, in koliko bolj hitro. Sej v mokro, težko zemljo plit¬ ke jo kot v suho. Če gojiš rastline za presajenje v sobi ali pod steklom jih vtrdi predno jih presadiš. To dosežeš s tem, da ji)h izpostaviš zuna¬ njim vpljivom ob vgodnem vre¬ menu, da jih deneš na prosto, o- ziroma, da odpreš stekleno gre¬ do. Pred pulenjem in presaje- njem zmoči zemljo dobro, isto kjer rastejo in isto kamor jih boš presadil, in pazi, da se drži kore nin nekaj prsti. Dobro je tudi neke sadike, kot zelje, pristriči, predno se presade, da ne izpuhti iz peres več mokrote kot jo za¬ morejo korenine dovažati. Presajaj le v zrahljeno in mo¬ kro prst, napravi dovolj velike luknje, da bodo korenine razpro strte,kot so bile v materni gredi, in pritrdi prst okoli njih in okoli stebla. Presejati je najbolje pred ali po dežju, ali vsaj pri oblač¬ nem vremenu. Presajene rastline varovati je dobro nekaj dni pred pekočim solncem s tem. da se o- seneijo s kako desko. Oh vročem solncu ne presajevati. Če ni dovolj zemlje okoli kore¬ nin je priporočljivo napraviti v lug, češenj, papiika, hi en, red- fkev, sladki krompir, rabarber, šnitlih, ženof, kumelj, janež, kaki posodi gosto tekočino iz ilovice, kravjaka in vode, in po močiti v njo dorenine mladih sa dik predno se presadijo, predno je bil vsejan, češ angleš¬ ki “millet” ni slovensko “pros” s čimur se je pa pritožitelj vse¬ kal, ker pozna pisec, kot staro- lcraski mlinar in žitni barantač, med drugimi žiti tudi mnogo vrst prosa, in je najboljega iz¬ bral in poslal, in seme je tudi do bro storilo, kakor je pokazala že tev istega prosa. Presajuj rastline malo globe- je kot so bile v prvotnj gredi. Kar se tiče močenja moči le kadar potrebno, in takrat do¬ volj. Kakor hitro se površje po¬ suši, zhraljaj skorjo. Zmakaj predno soln.ee vzhaja, če se ni bati mraza, tudi lahko ko je soln ce zašlo. Ob pekočih solnčnih žar kih ne zmakaj nikdar; stem de¬ laš rjo. Razno podneblje zahteva raz¬ nih rastlin, raznih semen; ome¬ nim naj pa le one, ki vspevajo v krajih kjer biva večina ameri¬ ških Slovencev. Seme naj se kupi le od zanes¬ ljivih tvrdk, da bo kalilo in dalo dobre rastline in dobri sad. Pisec tega poslal je že več semena raz¬ nim Slovencem, a pritožba pri¬ šla je le jedna, in to radi prosa Sledeča imena predstavljajo priljubljene vrtnine, in omenim jih v angleščini, ker se le pod te¬ mi imeni dobi seme v tej deželi; pridjal bom pa k glavnim ime¬ nom tudi slovensko ime, da bo vsak razumel kaj je stvar v an¬ gleščini : korenina, Asparagus (šporgelj) Moore’s Palmetto, Connover’s Colossal. Dwarf Beans (pritlikavi ali ni zki fižol), Golden Refuge, Wardwel ¥ax, Large White Lima, White Navy. Beet (pesa), Extra Early Egiptian Blood Turnip, Detroit Dark Red Turnip, Early Cabbage (rano zelje), Hollander, Mammoth Rock Red Savoy. Carrots (korenje), Chantenay, Danvers, Cauliflower (karfijol), Early Snowball, Dwarf Erfurt, Sweet Corn (sladka kuruza), Golden Bantan, St,owell’s Evergreen, Country Gentleman. Cueumber (kumare), Davis Perfect, Evergreen AVhite Spine, Pickles (kumarice), Boston Pielcles. Endive (endibja), Large Green Cnrled. Kohl Rabi (koleraba), Early White Vicnna. Ilead Lettuce (glavna solata), Head of Cabbage, May King. Loose Leaf Lettuce (poljska solata), Grand Rapids. Onion (čebula), South Port Red Globe, Mamino !;li YelIow Spanish. Onion sets (čebulek), White Botton Sets. Parsley (peteršilj), Champion Moss Curled. Dwarf Peas (nizki grah) Alaslca. Pole Peas (kobni grah), Telephone. Radish (redkvica) , Early Scarlet Globe. Turnip (repa) Extra Early Purple Top. Tomato (toraet ali rajsko belko), Jun o Pinlc. ja- Livingstone Gloge, Reaut.y. Je še mnogo druzih vrst vrtni ne, kot buča, turška buča. citro¬ na, sladkorna in vodna melona, ohrovt, špinača, cikorja, zelena, kreša, redič, motovilec, regrat, mak, artičoka, črna pastirnaka, itd- itd. Kar se tiče omejenja mreesja in rastlinskih bolezni je bilo že omenjeno, Ja jesensko oranje mnogo hasne. Priporočljivo j e tudi pobrati v jeseni vse odpad¬ ke in ostanke iz vrta in jih^ vreči na kompotni kup, še boljše jih je pa sežgati, ker se stem vsaka zalega vniči. , Najnavadnejši vrtni škodljiv¬ ci so: Zeljni črv (cabbage worm), ki žre liste zelja dok ga ne vniči. Svinčeni arsenat (arsenate of Cad) v vodi pomešan z milom a- li apnom, da se bolje listov pri¬ me, je dobro sredstvo zoper ta mrčes. Brizga naj se ne ob dež¬ ju, ker se izpere otrov prehitro. Gosenice naj se pa tudi pridno obirajo in stresajo raz listov ter pomore. Lekač (cut worm) je črv, ki odgloda slcoro vsako mlado ra¬ stlino tik zemeljskega površja. Lansko leto bil je posebno nadle¬ žen radi ogromne obilice, tako, da je bilo treba druge setve v mnogih slučajih. Pomeša se arse nični prašek (Pariš Green) med vodo, in med vednim mešanjem pomoči se mlada detelja, oslajeni otrobi, in druge mlade rastline s tem strupom, ki se nastavi v vpt na razne prostore. Dobro je tudi položiti deske na razne prostore v vrtu, kamor se črv skrije ko je sit, in se vsako jutro lahko pomo ri. Vsekakor je pa pridno iskanje po črvu blizu rastlin, in z brska¬ njem pri napadeni rastlini se na¬ vadno najde. Krompirjev liroše (Potato bee tle) napade krompir, in kakor lii tro se pokaže naj se mori, in krompir naj se obrizga večkrat ob lepem vremenu z mešanico “Pariš green” živo apno in voda ki se mora med brizganjem ved¬ no mešati, sicer se ‘Pariš green’ vsede na dno. Isto je priporočljivo zoper kumarjevega hrošča (Cueumber beetle). Kumare se pa tudi lah¬ ko pokrijejo z omrežjem, dokler so mlade, da ne more hrošč do njih. . Opišem naj še način naprave grede pod steklom. Ste dve vrste teh gred — brez gnoja in z gnojem -— mrzle in vroče grede. Vroča greda je večje važnosti za nas, zato naj njo opišem. Na¬ pravi naj se že koncem zime, v februarju ali začetkom marca. Gnoj je nje kurjava, in nepokvar jen, sveži konjski gnoj, z nekaj segnite slame in listjem, je naj¬ boljši. Nameči ga že teden prej na kup na prostor kjer bo greda, in, ko postane topel, a ne vnet, razprostrl ga jednakomerno, da bo kake dva čevlja na debelo, in nekaj širje in dalje kot je sred ni okvir. Stlači in pohodi za do¬ bro in jednakomerno, položi nanj gredni okvir, in obmeči ga do polovice visokosti z gnojem, da bo greda topla. Gredni okvir naj visi proti jugu, tako, da vo¬ da hitro odteče, in, da se na gre¬ do solnce upre z vso silo. Greda napravi naj se na suhem prosto¬ ru in v zavetju pred severnim in zahodnim vetrom. Pokrov najbo steklen, in napravljen tako, da se odpre, in da voda hitro odte¬ ka. Greda z gnojem naj se potem zmoči s toplo vodo, in naj se po¬ krije z oknom za dan ali dva, da se. gnoj dobro razgreje. Nameči na razgret gnoj dobre, črne, peš¬ čeno ilovaste prsti od 5 do 7 palcev na debelo, zapri zopet za dan ali dva okno grede, da se prst popolnoma otaja in razgre¬ je, in potem jo skrbno zrahljaj in zravnaj z motiko in grabljami. Zapri gredo, še en dan, da smr¬ deči plini izpulite iz zemlje, in da se še bolj razgreje, in potem vsej seme v vrste, med vrste pa vsej redkovico, ker bo dala sad pred¬ no bo drugim rastlinam, ki se po časi razvijajo, na poti. Namakanje in zračenje vroče grede ste dve važni stvari. Če je toplota v gredi nad 75 stopinj Fahrenheit, odpri gredo malo na strani od koder ni vetra, in, ko pade temperatura na 50 ali 60 stopinj, jo zopet, zapri. Zmakaj rastline v vroči gredi mo oh toplih, jasnih dneh, kakor hitro solnce vzhaja, da se voda do večera na rastlinah posuši, in j se ni bati pozebe. Vendar, če je kaj pozeblo, otaji polagoma, mo¬ goče boš rešil rastlino pred pogi¬ nom. Posebno solati ne škodi vsa ki mraz. Kakor omenjeno goji se pa ra¬ stline tudi lahko v škatlah v hi¬ ši; škatle ali zaboji naj se izpo¬ stavijo na južna okna in se naj dnevno obrnejo, da se rastline ne vržejo proti svetlobi. Kumare in jednake rastline, ki se ne primejo rade, vsade se lahko v malo škatlo v hiši, in se presade v vrt z vso zemljo vred, potem ko se škatla odstra¬ ni. Presajuj v vrt samo zdrave in močne rastline, katere so se na¬ vadile podnebnim vplivom s tem, da so se njim izpostavljale pri vsaki ugodni priliki. Važno je tudi, da rastline v vro¬ či gredi ali v škatlah niso prego¬ ste, ker iz tacih rastlin ne bo nik dar nič; puli jih tora j po potre¬ bi. Zabeležim naj še koliko sadik ali semena se potrebuje za vrsto 100 čevljev dolgo, in v kolikem času bo iz semena sad za živež. Šporgelj, 60 do 80 sadih, za rabo v 1 do 3 letih. Nizki fižol, 1 pajnt, za rabo v 40 do 65 dneh. Pesa, 2 unče, za rabo v 60 do 80 dneh. (Perje rabi se prej za špinačo.) Rano zelje, % unče, za rabo v 3 do 4 mesecih. (Vsej v vročo gredo.) Pozno zelje, unče, za rabo v 3 do 4 mesecih. Korenje, 1 unča, za rabo v 75 do 100 dneh. iRSiifiifiifiSiSSSiifiifiSSifiBiSiifi********* Mike VVeinzierl ELY, Minn. trgovec s zlatnino in urar. Priporoča Slovencem svojo prodajalno. praylja ure zanesljivo. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi - Po- Posečajte mojo trgovino. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hri Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi tfi Broadway Livery Gilbert, Minn Phone 97. Dobri vozoyl, zanesljivi konji, posebno za po. grebe in ženitnine. Pridite k nam in se prepričajte. Karfijol, 14 unče, za rabo v 3 do 4 mesecih. (Vsej v vročo gre¬ do.) Sladka kuruza, ^4 pajnta, za rabo v 2 do 3 mesecih. Kumare, y 2 unče, za rabo v 2 do 3 mesecih. (Vsej v škatlah v hiši.) Endibja, 1 unea, za rabo v 2 do 3 mesecih. (Vsej že junija.) Koleraba, % unče, za rabo v 2 do 3 mesecih. Solata, 3 /2 unče, za rabo v 2 do 3 mesecih. (Vsej v vročo gredo.) Čebulek, 1 kvart, za rabo v o do 4 mesecih. Čebulno semenje, 1 unča, za ra bo v 4 do 5 mesecih. Peteršilj, % unee, za raba v 3 do 4 mesecih. Grah, 1 y 2 pajnta, za rabo v 6 do 10 tednih. Redkvica, 1 unea, za rabo v o do 5 tednih. Repa, pol unee, za rabo v 2 do 3 mesecih. Tomet, 14 unče, za rabo v 3 do 5 mesecih. Nekaj rastlin sejati se mora že v jeseni, in se pokrijejo čez zimo Solata bo večkrat poratala na ta način dobro in rano. To so glavne točke kako pri¬ četi in oskrbovati vrt, in moja želja je, da se Slovenci oprimejo vrtninoreje pri vsakej hiši. Način obdelovanja raznih ra¬ stlin in druge potrebne stvari ti¬ kajoče se vrta hočem razpravlja¬ ti enkrat pozneje, vendar še pred no bo treba vrt obdelovati to spo mlad. Josip Brula - gostilna GILBERT. Blizo Iron Range kolodvora. Vedno pri roki rojakom kateri potujejo v ali iz mesta. Postrežba najbolja z vsem kar spada v to trgovino. Posetite me! Rojaki! Kadite slovenske smodke Oliver, Santiago . —— in Porto Rico. Izdeluje Oliver Cigar Co. Pavshe in Klofanda. Hibbing = Minn. Podpirajte domače podjetje! i i Slovensko podjetje i 1 Gilbert Hardware & Furniture Co. Tel. 30 Nasproti poste Gilbert, Minnesota. Podpirajte “Narodni Vestnik” ZAHVALA. Prav lepo se zahvaljujemo vsem cenjenim gg. dopisnikom, ki so nam v tako obilnem številu prišli na pomoč s svojimi dopisi za to našo izdajo, drznili bi se pa še prositi, da ne bi v tem zaostali naši rojaki širom Amerike, ka¬ mor zahaja naš list, kaj radi či- tajo lepe dopise iz raznih naselbin naše nove domovine. NaŠ list Vam je vedno na razpolago in drage vo lje bodemo priobčevali vse dopise ki niso preosobni ali napadni, sla¬ be stvari rajši poravnajmo doma, kar je pa dobrega pa le na dan s tem. Dopisi se naj pišejo samo na eni strani pole in to s črnilom ako je mogoče, pišite kakor morete; v našem uredništvu se bode vse po¬ pravilo, da se bode lepo eitalo. Podpišite vedno svoje ime in na¬ slov ali pa po dogpvoru z uredniš¬ tvom poljubno ime da tako vemo odkod je dopis. Dopisi brez pod¬ pisov se ne sprejemajo. Uredništvo “Nar. Vest.”. Priporočamo rojakom nase dobro in svežo zalogo g Železnine, kuhijnske peci, vsakovrstno pohištvo, f| najbolse barve, olje itd. Isti, ki ste pri nas kupili ste prepričani, da se dobi pri nas najcenejše in najboljše blago. Vpel ja varno vodovod. Kukar, Manici, Spitznagel. Jasper Fjeldstad Co. Dry Goods Store Chisltolm - - Minn. Phone 117. Zra en John Rusa. Prodajalci manuiaklurnega blaga, ženskih klobukov, oblek in llnih obuval po najnijžih cenah. Vsa oprava za otroke. Posebno pozornost dajemo Slovenkam. IDE SELIŠKAR- Ely, M nn. slovenski gostilničar Prodala pristno domače, ohifsko vino, rudeče in belo po »1.50 do $2.50 galona. Whiskey od $2.50 do $4.00 galona. Potujočim rojakom nudim čedno prenočišče. Sveže pivo, dobre smodke. i. ■ .n. ' . Kje je beda, - in kje kruh? Spisal Viljem Brunschmid, st. Zvezne države ameriške prido¬ bile so v predzadnjem desetletju, od 1890 do 1900, 13 milijonov ljudi. Desetletje 1900 do 1910 priklopilo jih je okoli 16 milijo¬ nov, in sicer 11 milijonov v me¬ stih z nad 25 tisoč ljudmi, in 5 milijonov na deželi in v ostalih krajih. Mestno, boljše velemestno pre¬ bivalstvo je toraj narastlo v zad¬ njem desetletju za 39 odstotkov, in deželno z malomestnim vred za 10 odstotkov. Vendar bi mestno prebival¬ stvo narastlo mnogo bolj, ako bi se mu prištevali tudi oni ljudje, ki žive v manjših mestih, recimo od 5 tisoč ljudi naprej, katera celota ljudstva opravičuje misel, da so take naselbine tudi že me¬ sta; kojih prebivalstvo se ne ba- vi s kmetijstvom naravnostno. Zadostuje pa že Statistika, da se razvidi, da je navala ljudstva v velike bivališke centrale, v ve¬ lemesta, za 29 odstotkov jakejši kot na deželo in v mesta z manj kot 25 tisoč prebivalcev. In isto je v drugih delih sveta. Prebivalstvo Europe ogromno narašča vzlic izšel ji vanju v vse dele sveta. Azija, Afrika, Avstra lija, Južna Amerika, otoki, na vsej zemlji se prebivalstvo ra- pidno množi, in sicer rapidneje v mestih kot na deželi — rapidne- je vživalci kot pridelovalci polje deljskih surovin. Tako nam poroča Statistika, da so imele Zvezne države leta 1890 goveje živine 57 milijonov glav. V desetih letih, do 1900, pa dlo je to število na 52 milijonov glav, ali za 9 odstotkov; in v zadnjem desetletju zopet za 11 odstotkov. Kar se prašičev tiče, jih je bi lo leta 1910 sicer več kot ob vsa¬ kem drugem štetju; a razmero ma prišlo jih je manj na posame¬ znika. Leta 1890 prišlo je 1010 prašičev na vsakih 1000 ljudi; le¬ ta 1900 le 925; in leta 1910 le 810. Naravni zaključek je toraj, da mora biti meso dražje kot je bi¬ lo nekdaj. In ker vladajo iste razmere tudi produkcijo mleka, jajec, žita, krompira, volne, bom¬ baža, kave, riža, in sploh vse dru ge pridelke kmetije, sme se skle pati, da je naval ljudstva na ve¬ lemesta vsa deloma kriv podra- ženju življenskih potrebščin. Če bo dosegla draginja kedaj kako mejo, se ne da prerokovati; vsekakor bodo pa politični pre¬ vrati, revolucije in tudi iznajd¬ be toliko vpljivali na ceno živil, da bo zamogel industrijalni dela¬ vec, dokler je vposlen, živeti. Vse drugo uprašanje je pa z brezposelnimi, kateri se množe leto za letom hitreje. Vzlic grozne bede brezposel¬ nih kruhoborcev po mestih se bo pa ljudsko preseljevanje najhr- že vršilo razmeroma tako naprej. Mestno življenje mudi boljšo pri liko za izobrazbo, zabavo, soeijal ni razvoj in za druge vdobnosti, ko j e zahteva moderni človek, kot redko sejane farme po goz¬ dih in prerijah-Amerike j ^zatoraj se sme opravičeno sklepati, da bodo mesta tudi v prihodnje pri¬ dobivala odstotno več prebival¬ stva kot dežela. Nikdo ne preživi rad svoje živ ljenje v samoti, in tudi ne osam¬ ljen med ptujim ljudstvom. In baš zategadelj treba vsikdar naj se naselijo v družbi več svojih domorodcev. Mnogi ljudje imajo šologodne otroke, in ti so jim nekaka za¬ preka, sicer bi šli na farmo z ve¬ seljem. A v slučaju skupne našel bine večih obitelj to ni nikak za držek, ker država radovoljno vstanovi šolo za prav majhne na selbine. In, kar se poduka tiče, ne zaostaja isti ljudskih šol na deželi prav nič za onim v mestu. Tehten vzrok je toraj tukaj zakaj je priporočljivo se naseli¬ ti v naselbinah — blizu skup. A to ni vse kar skupno selo nudi . Vpoštevati se mora naprava in vzdržavrmje potov; medsebojna nnm/m uri. delu, pri nabavi po¬ trebščin, pri prodaji pridelkov, elementarnih nezgodah, itd, V ozir vzeti se morajo vse vdobno¬ sti ko jc nudi skupnost napram posameznosti, in teh tu ni mogo¬ če naštevati, misli si jih pa lahko vsak sam. Omeni naj se pa le jedui pri¬ delek — mleko. Recimo, začetnik na farmi o- mislil si je pet krav. On je na sa¬ moti; prvi sosed je tri milje da¬ leč, in njiju veže slaba pot, ker ni dovolj meščanov, da bi jo po¬ pravljali. Mleka dobi 10 galu¬ nov na dan, a ga radi oddaljeno¬ sti in samote ne more zvesti v denar. Krmi ga svinjam. Vzemimo pa začetnika v sose¬ ski 20 kmetov, kojih vsak ima po pet krav. Tudi ta začetnik do bi 10 galonov mleka na dan, in ker je 20 kmetov, dobijo ga 200 galonov. Iz te količine se splača delati puter, ali pa smetano me¬ njaje voziti na postajo ali v mle¬ karno; posneto mleko gre pa prašičem. V prvem slučaju dale bodo krave samotarju malo dobička; v drugem slučaju bo pa zjedinje nost pomagala, da bo dobil vsak kmet mesečni ček za okoli 30 do larjev za mleko; posneto mleko bo pa tudi mnogo zaleglo kot svinjska piča. In kakor je z mlekom tako je s krompirjem, jajcami in s pro¬ dajo vseh druzih pridelkov. Kvantiteta jednacega blaga ima veljavo na trgu, v mnogih sluča jih bolj kot kvaliteta. Ista parola velja pa tudi pri kupovanju potrebščin. Če se kupuje na debelo izogne se mnogih prekupcev, vsled če¬ sar je cena nižja. ""Žid- je -premeten gospodar-. In organizacija “Jewish Farmers of America” vstanovila je pred leti svoj “Purchasing Bureau” podružnicami po raznih drža¬ vah, kjer so večje judovske kme¬ tijske naselbine, kateri odsek o- skrbuje nakup stavbinskih'po¬ trebščin, strojev, orodja, pohiš¬ tva, semen, umetnih gnojil, in plemenskih živali. S tem dose¬ žejo od 10 do 40 odstotkov popu sta pri vsakej stvari, razun pri živalih . Tudi Poljaki uvidevajo pred¬ nosti združenih moči. Nedolgo tega odkar so kupili 20 tisoč a- krov zemlje od State Develop- ment Association” v 'Wisconsin, blizu velike poljske naselbine “Pollonia”, kamor se naseli o- koli 500 družin spomladi. Razen zemljišča kupili bodo še stavbinske potrebščine, oro d je in stroje skupno; in pri gra¬ jenju stavb bodo si obratno po magali. Kaj bo pa z nami, Slovenci v Ameriki? Gotovo je, da bo letošnjo spo mlad in tudi pozneje mnogo na¬ ših družin šlo na farme. In, ke dor se bo naselil v naselbinah, v selah, v skupinah, bo imel več koristi, kot kedor se bo naselil na samoti. To menda uvidi vsak do, in toliko zaveden in rodolju ben je menda vsak pravi Slove nee, da želi živeti med svojim na rodom, med svojim ljudom. Seznamimo se toraj isti, ki mi¬ slimo postati farmerji; pogovo rimo se, zberimo si zemljišče, gleda naj si ga vsak sam, in vsta novimo slovensko kmetijsko na selbino, kjer bo vsak neodvisen gospodar vseh svojih nepremič nin in premičnin, zjedinimo in združimo se pa v toliko, da si bo¬ mo nabavili skupno glavne po¬ trebščine, da si bomo koliko mo¬ goče velike količine jednakih pridelkov, katere naj bi skupno postavili na trg. S tem doseženo je vse česar je potreba za srečno, neodvisno, brezskrbno življenje pridnega človeka, in glave beliti s skrbjo za stare leta se ni treba nikomur Vsak naj dela za druge kdor je v to absolutno primoran. Ne -abi pa naj, da se nikdo ni prišel v Ameriko zabavati, ampak, da je prišel zato, da si zboljša živ- ljenske okoliščine. Trden sklep naj toraj vsak stori postati samo stojen gospodar prej ko mogoče, in, da se doseže ta cilj se mora štediti. In, zatoraj naj vsak šte- di, naj vsak živi v meji svojih do bodkov, posebno dokler dela za druge; in tak človek ima srečno bodočnost, postal bo samostojen gospodar, neodvisen, svoboden; mož. Mogočno ljudsko gibanje pro¬ ti velemestu daje kmetijski zeuj lji i u kmetijskim pridelkom ved- laenih ust po mestih, tem večji in boljši kos kruha bo deležen farmer, temveč bo vredno njego vo posestvo, njegovo podjetje, tem boljše plačano bo njegovo Jelo, -njegov um in njegov trud. Zatoraj rojaki, opustimo lire- penjenje in vgibanje po drugih podjetjih, in posvetimo se kme¬ tijstvu. Na deželi, četudi je težko delo, je najbrezskrbnejše življe- je, je najgotovejši kruh; na de¬ želi je veselje in sreča doma. Vsakdo kdor zamore naj kupi zemljišče v vgodnem kraju, kaj- i čas bo prišel, ko bo zemlje ce¬ na tako visoka, da naši otroci, naši nasledniki, ne bodo zamo- gli kupiti zemljišče, katere si mi danes za primeroma malo svoto lahko osvojimo. Enkrat gospodar svoje lasti, korak je storjen ko se preneha plavanje naše prihodnosti v ne¬ gotovosti. Delo za vsaki dan je asigurano, in vsakdanji kruh i nas in našo drage je gotov. In, ko poteče leto za letom, če ni posebne nesreče, bo naše pre¬ moženjsko stanje vse povoljneje kot če ostanemo dninarji. Več ro jakov je po Ameriki, ki so po¬ stali bogati na farmah; bogate¬ ga delavca se pa ne najde niti z lučjo. Če si samostojen mož vpo- rabljati zamoreš svojo moč, svoj um, svojo zmožnost, svojo voljo prid lastnega napredka; opri¬ jeti se zamoreš vsake vgodne pri like; vedno zamoreš upati na vspeh.. Če si pa delavec si kot ne umen vol, ki stori le isto kar se mu veleva, in le toliko kolikor zahteva priganjača bič; svojih mogočnih telesnih sil vol ne vpo rablja v svoj prid, ampak se kla nja človeku, ki je mnogo sla- botneji fizično, vendar močneji na umu. Vsaka prilika vporabiti svoje moči, svoje zmožnosti _ za lastno dobro je pri bolu izključe-. na, in z delavcem ni mnogo bolj¬ še. , Slovenci, odločimo se toraj po svetiti se kmetijstvu, in v to svrho vspešnega gospodarstva se naselimo skupno. Ta sklep, sklep za skupno naselbino zadostuje, in če se ta cilj doseže ni dvoma, da bi ne žel vsak naseljenec obi¬ len- sad svojega uma in svoje marljivosti. Zmožnosti Slovanov, zmožnosti slovanskega ljudstva, ne prekašajo sicer zmožnosti dru gib- olikanih narodov, a kar se tiče pridnih rok, kar se tiče ko¬ rajže za vsako delo ne zaostaja¬ mo prav nič za nobenim naro¬ dom, Razvoj Amerike ni bil nik¬ dar tako gorostasen, tako ogro¬ men kot v zadnjem četrt stoletju in vtej dobi bilo je priseljevanje Slovanov, in tudi nas Slovencev, najmnogobrojneje. Dejstvo je to raj na dlanu, četudi se ne pripo- zna od ameriške javnosti, da je Slovan, da je Slovenec, mnogo pripomogel k tem napredku, da je dvignil ameriške industrijo, da je razvil ameiuško prosperite- to četudi največ v prid starejšim naseljencem, da je vsul milijone dolarjev v žepe ameriškega ka¬ pitala. In, če žrtvujemo našo nev- strašenost za delo, naše fizične moči za druge, žrtvujmo jih tem bolj za se in za našo obitelj, in naše gmotne in življenske razme re bodo povoljnee kot so danes, četudi ne bo čeka teden za ted¬ nom, bo pa skupni in tem večji. Uporabiti je treba poleg telesnih moči še naše duševne moči v naš lastni prid, in uprašenja naše go spodarske neodvisnosti bo reše¬ no. Vsakdo, ki se zaveda in ima ve selje do poljedeljstva naj se to¬ raj zglasi s kratkim dopisom v tem listu, in naj naznani svoj na slov in svoj načrt kje, kedaj in kake vrste farmer hoče postati. Ce imaš nad 12 sfo dolarjev go¬ tovine odloči se da se naseliš že to pomlad, čc imaš pa manj, ku¬ pi zemljišče, ostani v službi in varčuj dok ne boš dosegel po¬ trebne svote za farmersko podje tje. Ta predlog ni predlog nikake ga agenta, pač pa nekaterih, ki žele se naseliti v skupnosti s svo jim narodom, če mogoče in v kra ju, ki bo se še le določil in tako izbral, da bo vgajal vsem. In ta pot je edina, da se zamoremo raz treseni Slovenci seznamiti, in da se vresniči slovensko kmetijsko selo. Kdor namerava kupiti zemljiš če ‘oglasi naj se takoj v svoj last- Društvene vesti. ♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ***#*^ ( S. H. ZVEZE, EVELETH, Minn. DRUŠTVO SV. PETRA, ŠT. 20, To društvo spada p 0( J Sloven- sko-IIrvatsko Zvezo, Calumet, Mich. Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Maz Stipetičevi dvorani ob 2 uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. Slovensko Hrvatska Zveza za¬ varuje vsakega člana za svoto $800.00 smrtnine, ter plačuje: Za izgubo ene roke pod pestjo $300.00; za izgubo ene noge pod členkom $300.00; za eno oko $150.00; za izgubo polovice stopa la na eni nogi $150.00; za izgubo treh prstov do tretjiga členka na eni roki $150.00; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800.00; za izgubo obeh oči $800. Društvo plačuje $20.00 bolni- podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bol nega uda za izplačilo podpore za dobo pol leta po $20.00 na mesec. Rojaki Pridno pristopajte k te¬ mu društvu k Slovensko-Hrvat- ski Zvezi, kajti sigurni ste lahko, da Vam društvo in Zveza natanj ko izplačuje podpora ob času bo¬ lezni in smrti. Za natanjčnejša pojasnila se o- brnite na tajnika: John Agnicli, 416 Grant Ave. Eveleth, Minn. Uradniki društva sv. Petra, štev. 20, S. H. Z. Eveleth, Minn: Predsednik: Frank Kochevar; podpredsednik: Ivan Lenič; I. tajnik: John Agnich; II. tajnik: Anton Kochevar; blagajnik: John Shutte; zastopnik: Frank Bozich; bolmški obiskovalci: Frank Longar, Andreiv Germ, Frank Jarc in Frank Drobnik. ZAKAJ? Bi podpirali tuje trgovce, kadar imate med seboj svoje ro¬ jake, Id vam postrežejo z istim ali boljšim blagom po enakih ali nižjih cenah kakor drugi. GEORGE L. BROZICH lastnik Prve slovenske zavarovalne agencije v Minnesoti, Vam preskrbi popolnoma zanesljivo zavarovalnino proti po¬ žaru in na življenje v najboljših ameriških in evropskih družbah. POŠILJA DENAR v staro domovino in na sve strani sveta točno in redno potom poštnih in bančnih nakaznic, ki se lahko menjajo v vsakem delu sveta. * IN DRUŽTVO SV. CIRILA METODA. Štev. 1, J. S. K. Jednote. Je najstarejše Slovensko Pod¬ porno družtvo Jugoslovanske Ka¬ toliške Jfednote v Ely, Minn. Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo po 20-tim v mesecu v J os. Skaletovi dvorani ob 2. uri popoldne. Društvo uljudno vabi za pri- • top vse Slovane. Zavarujejo se lahko za smrtnino od $500.00 do $1000.00, za bolno podporo do $420.00, za izgubo roke ali noge v, 400.00, za izgubo obeh rok ali >beh nog, ali ene roke in ene no- $800.00, za izgubo enega oče- a $200.00 in obeh očes pa $800.00 'avno tako se plača popolna pod- >ora .$800.00 za popolno onemo- djost vsled kakoršnekoli pone- srečbe. Društvo sprejema moške in ženske v oba oddelka smrtnine. Rojaki boljšega društva si ne morete omisliti ki bi Vam plača¬ lo toliko podpor, društvo je zdru¬ ženo z J. S, K. Jednoto, ki poslu- ie pp popolnoma varnem sistemu takp da se za Vaše podpore lahko popolnoma zanesete. Za nadaljna pojasnila se je obr¬ niti; Josip Spreitzer, predsednik Box 974. John Matkovich, tajnik, box 77 Jos. J. Pescheli, blagajnik. Stefan Banovec, zastopnik, box 7 Jos. Sikonja, bolniški načelnik, box 251. Vsi na Ely, Minnesota. W no višjo veljavo, m cim ni prid. Dopisnica zadostuje več bolšite. pa še danes, pr- Prvo Slovensko Borštnarsko podporno družtvo Sv. Frančiška štev. 1027. Catholic order of Foresters. Ely - Minn. Se priporoča vsem Slovencem za obilen pristop. Vsak kateri more zraven slo¬ venskih Jednot, držati še eno Jed noto, bi moral biti član našega društva, kjer bi se marsikaj, le pega naučil. Borštnarska družtva imajo lep ob redni k po katerem vodijo svo- ie seje in iz katerega se vsak lah¬ ko nauči lepe dostojno s ti pri dru¬ štvenih sejah. Družtvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jezi¬ ku tako, da je vsakemu rojaku umljivo. Pri nas se lahko zavaruje za bolno podporo po $20 na mesec in za smrtnino za $500, $1000 in $ 2000 . • Seje se vršijo vsako -četrto ne¬ deljo v mesecu v Gleason dvora¬ ni ob 8 uri zvečer. Za nadaljna pojasnila se je o- brniti na: Paul Bukovec, C. R. Jos. Schweiger, V. C. P. Leonard Slabodnik, F,. S. John Matkovich, R. S. Marko Plut,h jr., T. K. Juhu Ti.maicb. S. 0, PRODAJA VOŽNE LISTKE za vse prekomorske parobrodne družbe po najnižjih cenah Potujoči rojaki v staro domovino ali nazaj so vedno dobro postreženi. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA za staro domovino ali Ameriko, posreduje pri vojaških zade¬ vah in sodnijah in sploh v v~em kar thrp-dr ' urad javnega notarja. PRODAJA ZEMLJIŠČA. •nestna in kmetijska. Rojaki ki kaj potrebujejo iz eneg?, al- druzega oddelka so prošeni se osebno ali pismeno obrniti iu. podpisanega ki bode v vsakem slučaju točno in pošteno po¬ stregel v vsem. GEORGE L. BROZICH ELY, MINNESOTA. Telephone 120. EVELETH, MINN. Telephone 174 cfUlI John B. Smrekar, upravitelj za EVELETH, MINN. 9 I Slovenska tiskovna družba “Narodni Vestnik" National Herald DULUTH, - MINNESOTA. * * * Izdaja tednik u NARODNI VESTNIK Naročnina za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto $ 2.00 $1.00 $ 3.00 « I 9 i «8 - 1 ^ ^ čft J ' ic e ’ . fr 1 !; i ra. * |,U ,U K ■JP“' l!o"' F" U v>-> Sl s °til d P ■, go s \ A f ' •* ,;je- 8 j: ro, K5 < se v‘ €* t; ; \f ■ na J 1 * 2 Pl so v.. „ roi akI v- Vv' ; se . 0 j-ipad a i° ! !‘ ji ota " atih I hotn kak« Nekat bB 1C0! 'na j aV « e P slučaj« «< A zasleduje« i življenje, čhi ,rah. I^ a j e j ubilo itd- Pr Holnišni , je naš slove ^ nesrečam, i najdeš a do 6 j ali več pošk S oeividne slike ram dne 31. j rje svoje živ: »strofe Primeri td teh bil je s Št ", ostali j Izmed t avarovanih Juli smo potr i Mi tudi ti n, pogreb in so i 1 li-tpnem nadg * vklesana. smo si: P« še skr tudi dru “ iau In 'zgled dpveka jues ' ' "sirih ii s Pomenili CJ h ; je k ' la tl 'žna n ^ as >eriški ; lo!! 11 ^ P0l «h r > ni bil — ačkator T ^knli s^limi «o tov daro H ■^li Pouesreč rojak: ?l 2nj y° ti i-, nei Vges * * moč,,', W a ‘N in ^alf h v s PL %> °koli ’,0v izvršuje vsakovrstne tiskovine, kakor društvena pravila. va m vizitke, pismen papir, zalepke in sploh vsa v to stroko spa - . - - dela. 43 KI C ujet- , pl 'de le Vse po zmernih cenah, okusno delo i| točna postrežba. % Priporočamo se cenjenim društvam P, meznlkom za naroebo potrebščin, nverfe * 1 * 1 bodo da izvršimo delo pravilno in rado voli 1 B m m _ b n Ni ES Jkebi ■ ‘h i 1 S<; g "*"* «*«■ ,»r» Naše slovenske naselbine v solnčnati Coloradi. potne črtice, napisal M. Pogorelc Trinidad. Okoli Trinidatjja jo približno 2000 naših rojakov, ki delajo po v,-rini v bližnjih rovih kakor: v primero, Tercio, Valdoz, Morlcy, gopris, Bowen, Petmond, Forbos, Romelville, Tolerburg, Benvind, Tobasco, Delagua, Aquilar i. dr. Nekateri Slovenci imajo tukaj tudi svoje gostilne, trgovine in kmetije. Semkaj zaceli so se na¬ seljevati naši-rojaki že pred ka¬ kimi 15 leti, seveda polagoma; a [danes jih je pa že lepo število, [po zatrdilu rojakov, dela se tu v [premogovnikih še dosti dobro; (pri tem pa jaz nikogar ne silim L | C kraje in mu tudi ne branim L zaslužka. Plača se ravna po prostorih, kakoršnega delavec dobi. F Naši rojaki so tu okoli glede tjodp. društev še dobro organizi- bni in pripadajo k raznim Zve- kam ter Jednotam. Je pa tudi še tekaj takih brezbrižnežev, kojim L podporno društvo deseta , bri- L dokler sem še mlad, lah¬ ko zaslužim, ko postanem pa star tl bom v kako sirotišnico ali Bralnico! Nekateri se pa zana- ijo na javne prošnje jša naših Etih v slučaju nezgode in nesre¬ če. . , ' |Akc zasledujemo naše delav¬ ko življenje, čitamo o pogostih Isrečah, tega je poškodovalo, o- |ga ubilo itd. Pri društvu ni bil (kakem. Bolnišnice so živa slika bko je naš slovenski trpin pod- |žen nesrečam. Skoro poA r sodi najdeš 5 do 6 naših rojakov, nj ali več poškodovanih. Žive; | oeividne slike so pa tudi tuk. Ižnja pokopališča, kjer je že [ibližno 300 naših ponesrečen- v zakopanih. AAAiP am0 dne 31- i an - 1910 žrtvo- ►▼▼♦fjio' je svoje življenje o priliki -"itastrofe Primero 35 Slovencev, »rf Aijjj Kid teh bil je samo jedcu nad gsSfet Star, 'OSla::Ii “pa Asi'od 18 do •’ lleta. -Izmed teh bilo je samo j. zavarovanih pri Jednotah. »brali smo potrebno svoto, da limeti tudi ti nesrečniki dosto- pogreb in so njih imena tudi 1 skupnem nadgrobnem spomin I l/l | uklesana. £|| Mislili smo si: Skupaj ste u- rali, pa še skupaj počivajte! pite tudi drugim rojakom v Kninu in izgled, kako naglo |ko človeka mesreea zadene.. : lo 'slovenskih imen na tem na | A jbnem spomeniku' kliče in pov- [»• »uje: Kdo je kriv naše smrti? fina in tužna naša stara domo la in ameriški kapitalisti! flkupen .spominek našim pad- I žrtvam ni bil nikaka potrata, kor so nekateri kričali. Stro- , ( pokrili so se z prqstovoljni- jinalimi darovi rojakov in so- nikov ponesrečencev. S tem ukazali rojaki okoli Trinida- da, se znajo tudi ravnati po em ztfaneta"geslu :;“ V slogi in osti je moč!” čini svoja lastna domov ja, okoli mesta pa tudi obširne in lepo kmetije. Te kmetije donašajo jim dosti prebitka in plačila za njihov trud, ker razprodajo lah¬ ko svoje pridelke v mestu. Po¬ leg tega oddaljeni so tudi od ne zdravega mestnega dima rudoto ! pilnie. V Puebli je večje število slo venskih trgovin z jestvinami, go¬ stiln; lastnik naj večje trgovine v mestu z mešanim blagom je Slo venec, ki ima zajedno velikansko moderno urejeno dvorano. V tem mestu živi še več drugih Slovanov, kakor Rusov, Polja¬ kov in Hrvatov, ki imajo svoje lastne šole in cerkve. Tudi Slo¬ venci imajo tu svojo krasno cer¬ kev sv Jožefa in šolo. K cerkvi pripada iz opeke zidana lepa dvo rana, kjer je pred nekaj meseci kazal rodoljubni Hrvat Peter Ze- bič svojo korenjaško moč. Zebie potuje že par let po Ameriki in ga ves svet občuduje vsled izvan redne njegove moči. V Pueblu imajo Slovenci svoj domač list,, tednik “Slovenski Narod”, ki se tiska v lastni ti¬ skarni. Tukaj je mnogo podpornih društev ter pevsko društvo “Pre šeren”. Dramatika je pa menda zadremala ali zaspala. Zadnja le¬ ta'priromalo je iz stare domovine več takozvanih “Ex profesor¬ jev”. . Tu so si pridobili glas, a potem so jo pa na tihem odkurili tako, da marsikak rojak iz Pue- ble na tihoma kolne za njimi. Glede dela ni tu preslabo. Ro¬ jaki se ukvarjajo po rudotopil- nicah in znanih plavžih z žele- ta je podzemeljska jama “Cave of the Winds” (jama vetrov), kjer izvirajo zdravilni studenci. Blizu stanujejo tudi Indijanci. Ne daleč od tega kraja je mesto Colorado Springs, visoko 5989 čevljev nad morsko gladino in šteje 29,078 prebivalcev. Colora¬ do Springs je na Zapadu najbolj znano zdravišee vsled imenitnih naravnih kopelj za bolnike z pro tinom ali revmo. Tu je dosti ho¬ telov. bolnišnic in velikanska šo¬ la za gluhoneme. Blizu mesta Colorado Springs je mala slovenska naselbina Cor¬ tes, Colo., kjer se še ne dela dol¬ go časa. Rojaki so mi ponujali ondi medu ali strdi katerega so dobili na 30 čevljev visoki pečini. V to svrho mogli so pristaviti dolgo lestev in razstreliti nekaj skal, da so prišli do sladkega in okusnega zaklada. Tu v Coloradi pečajo se naši rojaki kaj radi tudi z čebelorejo; sitno je pa, ker se roji čebel nase lijo v poljubnih prostorih najra¬ je v kakej skalnatej duplini, do katerih je težko priti. Victor, Colo. V tej naselbini je par sto naših rojakov ki delajo v rovih blizu Pike Peak hriba v svetovnozna- nih zlatih rudnikih Creeple Creek in Goldfield. Ti rudniki da jejo obilno zlata in so neprecen¬ ljive vrednosti. Zaslužek je še dosti dober, a težko je dobiti de¬ lo, posebno .še novodošlecem ali začetnikom. V mestu je par do¬ mačih trgovin. Mesto Monitou je 50 milj od tukaj oddaljeno. De- zomr 'ševeda (je'delo'naporno in bivei ki so tu uposleni, vozijo se Kba 1 m Mil ).O0 1.00 3 . 0 ® Walsenburg. aselbina Walsenburg je ka- 30 milj oddaljena od Trini- čt. Mnogo premo^cn*hik©v 7 se* stira v okolici gorioznaeene ‘lbine od 6 do 15 milj v.okro- Sloyencev dela tukaj v rovih iližno 400. Ob gotovih, prili- | kakor pri Svatbah, krstinjah pogrebih pridejo pa v Walsen ’£> kjer je par domačih go- (Pičarjev. Pred letom delalo se ji! 1 tukaj v obče (slabo, a zadnje I l’ 1 ** ji)Jr ce so se razmere zboljšale in flPl 9 trOO rl*-n tt 4- rt /H-m-i rPi-i žli rro težko. Odkar so za tvorili rudotopil- nik “Philadelphia” in Eiler, je dosti slabše tultaj; od tega je že 8 let. V Puebli jevee zdravilnih rud¬ ninskih studencev in svetovno- znanih bolnišnic. Po teh bolnišni¬ cah se uporablja naravne gorke kopelji pri raznih boleznih. Po¬ leg bolnišnic je tudi tukaj več sirotišnic. Največja sirotišnica je v rokah katoliških usmiljenk. Zgradil jo je neki Irec v spomin svoji pok. „soprogi, namesto. na- # grobnega spomenika. Žal, da pri¬ manjkuje temu dobrodelnemu za vodu denar za vzdrževanje. Tu notri nahaja se tudi precej slo¬ venskih otrok. Mesto Pueblo ima prekrasno lego v dičnimi parki. Visoki ble¬ steči snežinki se pa skozi nasade in lepe zelene drevorede čarobno iz daljave po letu kažejo domači nom in potnikom v prekrasnih naravnih slikah. Denver. Denver je glavno mesto drža¬ ve Golo. Prostira se 5780 čevljev 7 na morsko gladino in šteje 213,- 381 duš. Slovencev je tukaj pri¬ bližno 600 ter so skoro vsi člani podpornih društev. Pripadajo po večini k Slov. podp. Zvezi na Zapadu. Delajo pa po rudotopilnicah ali po velikih mesarskih klavni¬ cah. Tu je najti slovenske trgov ee in nekaj gostiln. V takozva- nem Stoclc Yard Station (posta¬ ja klavnic) je celo naš slovenski rojak za poštarja. Nedaleč od mesta je tudi ne¬ kaj premogovnikov, kjer je zapc d.jeno nekaj naših .Slovence tako tudi v rudotopilnici v Golde Dela se tu tako bolj > srednje z električno železnico visoko v hribe do 9000 čevljev nad mor¬ sko gladino do zlatih rudnikov; vožnja je zelo slikovita. Canon City. At r* v 0 lela vse dni -v .tednu. Tudi za- |ek je priiheren po prostoru, »alsenburg je v "gorski planja j krasilo okolico na visoke sne- fp- Zima je, tu včasih dokaj izjemoma letošnje; poletje zelo milo obdano! z bujnim skim zrakom. Tudi tukaj je I sojiratskih podp. slov. dru- , Pueblo. jlesto Pueblo šteje 44.395 pre¬ ji r ccv in se prostira 4666 cev- 11)1 na< i morsko gladino in je l’|* r* izm. ~ ' " nu. merno. Mesto Denver znanj j< dosti rojakom .vsled znane za d nje konvencije. J. S. K. J. Im., lepo' lego, mnogbj znamenitosti in naravnih krasot; . mesto dokaj majestetično čuva in ogleduj 7 krasni hrib “Pike Peak”, štrleč 14,409 čevljev nad morsko gla¬ dino. Colorado City. Tukaj stanuje in dela okoli 100 Slovence! 7 . Mesto šteje 5162 pre¬ bivalcev visoko je 5344 čevljev nad morskim površjem. Tukaj se začenja veleznameni- ta Grand Canon Royal Gorge so¬ teska! preko katere pelje železni¬ ca do mesta -Salida Golo, kakih 40 milj oddaljeno. Tu se nahaja¬ jo državni zapori za zločince in do smrti obsojene. Med temi je tudi par Slovencev. Jetniki so za¬ posleni po večini pri apnenicah. Canon City je lepo pokrajin¬ sko mesto. Naši rojaki stanujejo skupaj na takozvanem Prospect griču, ali “Hights”, kjer je ru- dotopilnica, Ta topilnica je po¬ čivala delj časa, a sedaj je zopet odprta. Blizu Canon City je tudi mala slov. naselbina Rockvale (Skalnata dolina); rojaki delajo ondi v premogovnikih. Okoli Ca non City je tudi par naših sloven skih kmetovalcev. Salida. Slovencev je tukaj približno 100, ki imajo po večini svoja do¬ mov ja v takozvanem “Smelters Town”. V rudotopilnicah se tu slabo dela in več rojakov je vsled tega že odpotovalo drugam. Naši domačini imajo tu okoli le pe farme; posebno znamenita je kmetija rojaka J. M., ki ima a 7 9 vojih umetnih jezerih blizu pol nilijona okusnih rib in ribic. Se- veda jih ni mogoče natanjko pre šteti. Mr. J. M. peča se večinoma z ribarstvom, kar mu dobro nese in tudi ni dosti dela pri tem po slu. Dne 16. jan. pokopali so tukaj rojakinjo Marijo Valentinčič, ko maj 6 mesecev poročeno. Njen prvi mož Jak. Pate je bil policaj ter A 7 službi ustreljen. Zapušča petero nedoraslih otrok. Najmlaj ši rodil še je pred letom dni rav no 1 uro po očetovi smrti. Pokoj niča bila je zavarovana pri J. S i.eadville. Mesto Leadville je 10,200 čev¬ ljev nad morsko gladino, toraj je najvišje mesto na svetu. Ime je nastalo iz angleške besede “lead”, vodim in “vilie” nasel¬ bina. Je pa tudi zares to mesto v ospredju svojih tovarišev, kaj¬ ti v njegovi okolici pridela se na leto do $15,000.000 vrednosti zla¬ ta srebra in druge znamenite rude. . Nedaleč od Leadville izvira ve lik studenec sodavice (Soda Spring). V bližini tega studenca se nahaja v velikej zgradbi dr¬ žavni akvarij za umetno gojitev rib, ki je veljal $40.000. Od tukaj pošiljajo žlahtne postrvi in dru¬ ge male ribe po celem svetu, naj¬ bolj pa po raznih državah Uni¬ je. Takih umetnih naprav imamo v Ameriki 30; jako poznata je tu di ona v Duluthu, Minn. Vsakdo, kdor ima pripravno vodo, ali si naredi morda sam u- meten ribnik, dobi lahko od dr¬ žave zastonj mlade ribe za goji¬ tev, ako to prosi. Država ima svo je posebne agente, ki pobirajo po raznih vodah ikre. Te se v poseb nih steklenicah na umeten način izležejo v gotovem času. Zaalega, katero razpošiljajo, je tako majh na, kakor oA 7 seno zrno. V treh le¬ tih pa zrastejo ribe do prave ve¬ likosti, da so ugodne za trg. V Leadville prebiva približno, 1000 naših rojakov. Po rudoto- pilnicah se sedaj bolj slabo dela; je pa malo bolje v rudnikih, kjer. so po večini naši rojaki zaposle¬ ni. Nekateri so od družbe poseb¬ no najeti, da iščejo po hribih no¬ vo zlato ali*: srebrno rudo. Neka¬ teri' opraAdjajo ta velevažen po¬ sel na svojo roko; včasih se jim delo izplača, včasih pa ne, kajti ti zakladi skriti so globoko pod zemljo. Slovenci iz Leadville ter okoli¬ ce, JacktoAvn, SpringstoAA 7 n in Ibx so združeni v več bratskih društev; imajo tudi svojo kbcr no lastno godbo na pihala V oko lici je več slovenskih farm orje v mestu pa naših trgovin in go- tiln. Lastnik največje trgovine mešanim blagom je Slovenec. •Grand rrcer (veliko reko).- d na j a 7 e e (ii' slovenskih K. J. in pfi društvu Kat. Boršt V tem mestu prebiva okoli 100 jnarjeA 7 . rojakov, ki imajo pa vsi svoja li¬ čna domovja. Delajo pa nekateri po rudotopilnicah, drugi so pa uposlenb na železnici pri naklada sto hju blaga a 7 tovorne A 7 ozoA'e. Naši j je v rojaki smejo biti ponosni, Mesto Salida se dviga 7050 čev Ijev nad morsko gladino, ter šte je 4425 stanovalcev. Tudi to me ima krasno okolico, obdano neposredni daljavi z veliki stanujejo blizu ‘ ‘ Božjega vrta (Garden, of Gods).' Ondi je nam- ker m i snežniki, ki so A 7 easih zaviti gosto meglo. čudno je pa, da Salidi ni hude zime, po naA 7 adi je reč krasna skupina rudečega ska vedno tu toplo in brez snega. jih in najsta __ naselbin na» ,Vg!, 11 ' Slovencev- prebiva tukaj l0 ' d® 3000; ti imajo po ve- lovja, ki je podobno nekakim bo¬ govom iz bajjkeslovja. Od tukaj je lep razgled na hrib Pike Peak. Par mil j oddaljeno od, Colorado 'a t Ne daleč od mesta je nekaj na raA 7 nih zdraA 7 ilnih vrelcev in ko pališe. Mesto je obkroženo z raz ni.mi rudniki Tu je tudi križišče City se nahaja ob vznožju tega JR. D. & Grand železnice ki vozi hriba naselbina Manitou z razni- | po najbolj slikovitih gorskih A 7 i- mi naravnimi lepotami. Znameni ^sokih soteskah na svetu! V je, klet, deloma tu rojene deloma iz stare domovine. Ako bi še naš pok. Prešeren zbudil in prišel semkaj v Leadville, prepričan sem, da bi a 7 počast našim sloven skim gorskim cvetkam zložil na j¬ lepši sonet. Škoda, da se mi Ame¬ ričani ne moremo ponašati z ni- kakim Prešernom. V Leadville imajo rojaki svojo lastno lično cerkev in “SIoAom- sko dvorano”. Živijo medseboj¬ no zadoA r oljno, mirno in veselo in večkrat odmeva kaka vesela pesem tu. — vrh planin. GlenAvood Springs. Ime tega mesta bi prestavili “Studenci v gozdni dolini”. Daleč na okoli znano je mesto Glemvood Springs A 7 sled svojih zelo zdravilnih toplic. Po zimi ni tukaj gostov, a po leti se jih pa nabere iz Zjed. držav in Evrope obilno število. Najbolj znan je otel “Colorado”, ki je goto\ 7 o najlepše poslopje te A r rste na sve¬ tu. Semkaj zahajajo le bogatini ali milijonarji. Tu se živi poleti od $5.00 do $25.00 na dan in še dražje. Vendar so pa za bolj pri- prosto ali siromašno ljudstvo tu¬ di cenejša stanovanja. Te toplice o os.obito učinkujoče bolnikom ki trpijo na protinu. SloA 7 encev je v tem mestu le malo, razun jedne gostilne in ne¬ kaj služkinj po hotelih. Vendar se v tem mestu ustavlja dosti ro- jakoA 7 , ker je križišče železnice. V bližini je mesto Aspen (osa), kjer se pa slabo dela odkar je pa¬ dla, cena srebru. Tu se koplje le srebrno rudo kjer je precej Slo¬ vencev uposlenih. A’ mestu sta dve slov. prodajalni in par go¬ stiln. Tukaj ima tudi dosti roja- koA 7 sA 7 oja lastna domovja. V bližini Glemvooda je več pre mogarskih naselbin z medim šte¬ vilom naših rojakov. Pred par leti zgradil se je tu¬ kaj znamenit Shashone jez. ka mor se steka več voda iz raznih gorskih sotesk. Vodo se uporab¬ lja kot gonilno moč v A 7 elikanski elektrarni, ki dovaža električno silo in luč v razne kraje. Ta na¬ prava veljala je vlado $12,000,- 000. Voda se odtaka od jedne strani v jez, potem pa y reko Crested Butte. Mesto Crested Butte je premo- garska naselbina; v bližini so pa tudi srebrni rudniki. SloA 7 encev prebiA 7 a tukaj par sto ki delajo po večini v premogovnikih. V mestu je par slov. trgovcev in go stilničarjev. Dela se tu bolj sred- njemerno. Rojaki so na društvenem polju dobro organizovani in imajo tudi slov. cerkev. Mesto se dviga 9000 čevljev nad morjem; obdajajo ga od vseh strani visoki hribi, kjer je dosti di\ r jačine; divjih mačk, je¬ lenov, srn, divjih OA 7 nov itd. To mesto se kliče tudi “OrloA 7 o gnezdo.” 11 milj oddaljeno A 7 išje a 7 hri¬ be je mestice Floresta (cvetlič¬ njak). Običajno se dela v premo goAmiku tu samo od 5—6 mese¬ cev na leto vsled snega in zime in to v poletnem času; kadar se pa dela, se po zatrdilu rojakov ondi dobro zasluži. Somerset. Mesto Somerset (Zahajajoče poletje) je oddaljeno 36 milj od mesta Crested Butte in to se mo¬ ra hoditi le peš čez gorovje. Po iini je pot vsled visokega snega nepristopna. Spomladi, ali po le¬ ti je tu kakor a 7 raju. Tu vidiš lepe kmetije z krasnimi A’rtnimi in sadnimi nasadi. Baš v Somer- setu je lemalo snega, kar je na¬ ravno čudo; obnebje podobno je onem a 7 Californiji, ker dreA 7 je ce 10 v zimskem časti zeleni. Ako za¬ pade sneg, skopni v kratkem. To zimsko toploto pripisujejo pod¬ zemskim gorkim plinom, ki se tA-orijo a 7 rovih. Slovencev je tu plibližno 100; delajo po premogovnikih, tudi je nekaj rojakov na svojih krasnih itmetijah. Dela se v roA 7 u ne pre¬ slabo, ne predobro. SloA 7 enci živijo tu složno in za¬ dovoljno; kaj radi gredo v pro¬ stem času na lov. SA 7 oječasno ime 11 so naši rojaki 6 ujetih živih medvedov. Kadar se zaloti me¬ dvedko, mladiči zbežijo; nato se P Shanon Livery Company. CHISHOLM ■ MINN. /raven mestne dvorane. i 1 Phone23 * § ', • • / ■ : v e ^ /J| Imamo na razpolago čile in zdrave konje, po ^ primernih cenah. tj Posebno se priporočamo za pogrebe in j| Ženitovanja. tj Pridite in naročite. j| s Hi Hi Hi Hi Hi Hi ffi Hi m Hi Hi Hi Hi Hi Hi Peter Kraker Albany, Minn. Trgovec s poljskimi pridelki, jajcami, pre- šici itd. na debelo in drobno. Slovenski trgovci kadar, rabite enake za¬ loge, obrnite se na me in izvrstno blago vam je zagotovljeno. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Si Hi jeadville tudi ne urimanjku- , , v . brhkih naših 'slovenskih de- ^h v jame nx-lahko vdomact Živo medvede spravi se lahko a 7 denar spravi komur ni mar kožuhovina. Blizu Somerseta nahaja se še) par manjših premogarskih našel j bin kjer Adada zadovoljnost, ! mir in pristna slovenska gosto- j ljubnost, kakor se isto sploh po vseh sIoa'. ameriških naselbinah najde. Najvecja pivovarna na Mesaba Range je VIRGINIA BREWING C0„ katere slovenski zastopniki so: FRANK VERANTH, ZA ELY, MINN. JOHN LAMUTU, ZA EVELETH, MINN. MATH. TURN; zastop. za Aurora, Minnesota. Vari izvrstno pivo. Pivovarna: Virginia, Minn, 1___ ■ _ _ • __ Hš Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi POZIV ROJAKOM! Več se je že pisalo in oglašalo v sloA 7 enskih listih a 7 Ameriki gle¬ de nove knjige “Amerika in Arne rikanci” katera kmalu izide iz¬ pod peresa Rev. J. M. Trunk-a, toda kakor se nam poroča, zani¬ manje še ni tako povoljuo, kakor bi bilo sploh pričakovati, zatoraj še enkrat opozarjamo cenjene ro¬ jake na omenjeno knjigo ki obe¬ ta biti neka j v resnici lepega na slovenskem književnem polju; a- ko hočete toraj da bodemo imeli knjigo, ki bode dajala kredit Slo vencem a 7 Ameriki, se moramo sa mi nekaj potruditi za to. Založnik knjige prosi A 7 se Slo¬ vence širom Amerike, za razne slike iz domačih krogov kakor tu jdi..veselic '.družtvenih in družili shodov toraj rojaki, zanimajte se za to in preskrbite založitelju po¬ trebne slike, kakor tudi gradivo obliki domačih opisov. Oas je že vendar, da podpiramo malo bolj naše požrtvovalne rojake na knji ževnem polju, tukaj se gre za čast Slovencev, ki stanujejo v Ameriki in nikakor ne smemo si pustiti predbacivati, da nismo sami skr¬ beli za lastno javnost in koristi. Na drugem mestu smo prinesli nekaj kritike glede prvih slik, ki bile nameravane za novo knjigo, od kar je ta kritika spisana, nas zagotavlja g. izdajatelj, da bode¬ jo odstranjene vse take slike ki ne bi odgovarjale resničnosti a- meriških Slovencev, zatoraj priča kujemo, da bode ta knjifja, nekaj izvanrednega za ameriške Sloven¬ ce in naša dolžnost je (] a se zani¬ mamo za ta]pA delo, katerega tako nujno potrebujemo; idite toraj na roko založniku in pisatelju te knjige, da mu bode vsaj v tem trud' olajšan, kajti na drugih stra neh je tako dovelj truda in za¬ prek, katere pa mi lahko z malo požrtvovalnosti dosti olajšamo. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi A Hi Hi Hi Hi Hi Miners State Bank Chisholm = = Minn. Pošilja denar, zavaruj posestva in Izvršuje vse ban¬ karske in notarske posle, ter prejemlje zemljiške davke, prodaja vožnje listke. Osebna odgovornost 5,000.000. 6. Pratt, blagajnik. Frank Gouže, pom. blagajnik. Plačuje 3 # | 0 od vlog. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Lti Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi m Hi Hi Hi Hi Manufakturna trgovina Slogar in grocerijska prodajalna Bratje ELY, Minn. naznanja svojo novo otvoritev ter se priporoča v obilen obisk. V zalogi sveže grocerisko blago. Bogata izbera ženske in možke oprave in obuvat. Naročila se dostavljajo na dom. Ijlii, jo bilo še splošno mišljenje. Bodočnost slovenskih, ! da bode obstala n« podlagi dro- , , |[— 1 !gih sličnih organizacij; toda pre- podpornih Jednot.J I id d deie ^> * r *—irovanju te Je« Spisal G. L. B. e so na nekem /bo Jednote uvideli nevflr n ost tega sistema, in naredili so j prvi. korak za boljšo bodočnost s [tem, da so vstanovili rezervni sklad in razdeli.i asesmente po Bodočnost naših podpornih 01 - i starosti elanov. Novi sistem, ki gani/.aeij postaja najbolj po‘tee vprašanje tisočerih č'ano' raz¬ ličnih Jednot v Ameriki, vpraša¬ nje katero bodemo riibraU • r< .- eti preje ali aleje, čim preje tim bo¬ lje. Obžalovanja vredno j«' sedaj, da naši rojaki in člani raznih »Jcu not nočejo za popasli, kako važno je to vprašanje za njih lasiue ko¬ risti in koristi njih potomcev, in da nočejo upoštevali, s I nko hitrimi koraki hitimo proti ].««“ padu iz katerega se nam hode te¬ žko, ali morebiti sploh nemogoče rešil i Sistem marsikatere slovenske podporne Jednote je se danes ja ko primitiven in površen kakor je bil sploh površen pri vseh pr¬ vih Jednotah, ki so takorekoče poslovale iz role v usta in niso mislile na bodočnost, dokler jih ni v to primorala britka izkušnja in polom. Nekatere Jednote so storile par korakov za trdnejšo bodočnost, toda popblna ni še no bena slovenska Jednotn v Ameri¬ ki in vsaka bode morala se prei- načiti sistem, in povišati ases¬ mente, ako si bode hotela zagoto¬ viti trajno bodočnost in se obva¬ rovati pred polomom. Pisec teh vrst je že pred leti opozarjal slovensko javnost v A- meriki in člane raznih Jednot po kako nevarnem potu korakamo; oglasili so se še drugi “preroki’ iz raznih naselbin kakor Chica¬ go, Cleveland. Mihvaukee' in dru¬ god; in tudi od uradnikov' ne, od je veliko boljši kakor prvi, ven dar še ni popolen. ker nedosega- jo asesmenti dobro preračnn.je- nih svot. ki bi zagotovili Jednoti trajno bodočnost. Leta 1898 se je vstanovila dru¬ ga Slovenska Jednota v Ameriki, to je “Jugoslovanska Katoliška Jednota”, ki pa ni bila v začetku nič boljša od drugih, ker je bila vstanovljena na ravno tako povt šni podlagi, kakor njena predni¬ ca. Poslovala je celih deset let. predno se je zamoglo prepričati člane o potrebi premeffibe ib. u- vedba modernega in bolj preracu njenega sistema. To se je koneč- no zgodilo leta 1910 na zadnjem zborovanju Jednote v Den.ver. Colo. Jednota je s tem naredila prvi in velilc korak za zagotovljeno bodočnost, kajti njene finance so koj prvo leto novega sistema bolj napredovale, kakor pa v vseh desetih letih njenega prejš¬ njega delovanja. J. S. K. Jedno¬ ta ima danes, lahko rečemo, naj 1 lepše urejen sistem, a. še ne mo¬ remo trditi, da je absolutno trd¬ na, kajti njeni asementi še ne dosegajo od veščakov določenih svot : nasproti pa tudi plačuje, največje podpore. Toraj če ne moremo trditi o Jednotah, ki so že naredile korake naprej, da so popolnoma trdne, kaj si lahko mi slirno o drugih, ki so še na sta¬ rem potu. Tretja večja slovenska podpor katerih bi bilo res pričakovati, j na Jednota v Ameriki je “Sle¬ da bi malo bolj resno premisli!: !venska Narodna Podporna Jed¬ kal«* velikanske odgovornosti no nota". Ta jednota j«- kaj hitro si jo na svojih ramenih Taiki. j se ni nihče zavzel zato je največ pripisovati temu, da je vsak teh napredovala po številu članov, toda po sistemu katerega je spre jela v začetku, ni mogla povzdig- “prerokov” povdarjal golo res- niti svoje blagajne kpkor bi bilo nieo. da člani naših Jednot pre-1želeti, oas pa prihaja hitro. da. se malo plačujejo, primeroma! z pod j ne bodejo Jednote merile po -šte- porami, ki jih dobivajo od svojih vi In članov, niti se ne bode vpra- organizacij in ker se vsak boji! šalo katera je cene ja, ampak ka povišanja prispevkov, je vsak t.era ima več v blagajni in boljši molčal in še molči, dokler le mo |sistem za svojo bodočnost. Vide- re; toda tako molčanje je jako Iti pa je. da so na krmilu 8. N. P. zapeljivo, resnica mora na dan J. tudi previdni in dalekovidni pa. če je še tako neprijetna. j rojaki ker, d a si je še njeno zbo- Ameriške podporne organi zaci ! rovari je nad leto dni oddaljeno, je v obče. so se porodile iz žive -je glasilo že opozorilo svoje člane potrebe. Delavci so jih vstanovili j c veliki potrebi premembe siste- in za nje so bile namenjene in solina, oziroma nekaj vkrendi. da Še; te so edino zavetje velikanski j se Jednoto zaščiti pred k« •ničnim množini, ki si ne more drugače ;polomom, ki ji preti po sedanjem veliko preskrbeti za svojce, v slu !sistemu,' to je zvikšahje asesmen čaju ponesrečenja ali smrti, in ta in rez. sklada. Z veseljem op- kakor ima vsaka stvar majhen iziijem to gibanje in upam, da bo- začetek, tako so tudi podporne de isto plodonosno za omenjeno organizacije vzrastle iz malega j Jednoto. kakor tildi za vse Jm- začetka v sedanji veliki obliki, ki ! ge, ki še niso nič storile za brt- združuje na milijone članov. Za- dočnOst svojih članov ki stavijo čotek ,je bil težaven, a namen je j svoje zaupanje v nje. bil jako dober; toda sistem po ka Bodočnost naših Jednot v Arne terem so mislili poslovati je bil iriki je tako velikanske važnosti la ko površen, da se je kmalu po j za slovensko narodnost, tukaj in kazalo, da ne bode šlo dalje. Ni- 'v stari domovini, da se moramo kogar ni bilo, ki bi bil naredil do poprijeti tega vprašanja z vso ber proračun, katerega, sploh ni ‘resnobo, treznostjo in prfmiisle- bilo mogoče narediti, kajti takih |kom. Vsi slovenski listi v Ameri- organizacij ni bilo poprej nikjer ki ,če so glasilo kako organizaoi drugje; morali so toraj rabiti!jo ali ne, bi morali razmotrivati lastne izkušnje in slučaje umrl ji- 0 tem velevažnem vprašanju za vosti na podlagi, katerih so na-! naš narod in postaviti svoje čita- kladali svoje mesečne prispevke, j tel je na jasno da ne bode prepo V začetku je bilo splošno mne- ™o. Statistike imamo dovolj na uje, da bode zadostovalo, ako se!tem polju in danes se že lahko n zahteva asesment samo takrat, [cimo iz izkušnje drugih, a nekaj kadar nastane kak smrten slu- tudi že iz naše lastne izkušnje, čaj; nikomur ni prišel na um re- 'Kdor opazuje gibanje podpornih zervni sklad, kakor tudi ne, da : Jednot, mora priznati, da bode- bodejo enkrat vsi člani starejši 'mo v marsikateri državi morali in da bodo vsi umrli. .nekaj storili, ako bodemo hoteli Podporne organizacije drugih imeti nadaljne pravice poslova- narodnosti so imele že veliko iz- nja v njih. kušenj na tem polju. Ko so se po Tzpod peresa rojaka Zakrajše- rodile naše Jednote, so pozneje i^a, ki se je nedavno oglasil v gl a vsak član jo obenem tudi gospo- |dar in kot. tak moralno vezan no- sezati v jednoti no gospout.vstvo. j Da pa mora Jednota vrčki tako I velevažno nalogo, je prvi vrsti | potrebno, da ima na razpolago j dovolj onih sredste /, ki so potreb na za izpolnjevanje njenih obve¬ znosti. to jest. treba ji je i zadosti denarja. r 'u -eno pr; stva |ri. Ali pa sedanji jednolihi do- ! Iiodki. zadostujejo za iz' .-vanje j vseh obveznosti, ki jih ima jed¬ nota napram svojim elanom ? Ne,’ nikakor ne! Kakor vemo, ima Jednota le toliko, kolikor dobi od svojih članov in nič -več in nič manj. Temu nasproti pa stoji dej stvo, da je Jednota vezana dati svojim članom več kot, pa od njih dobi. Veliko se je že pisalo o tem in onem, kar bi moglo rešiti naše Jednote v času, ko pridejo do v prejšnjem poglavju navedene kri tične pointe. Vsemu temu pa sto ji nasproti golo dejstvo, da Jed¬ note do danes niso storile veliko v tej smeri. Tega greha se pa nikakor ne sine šteti v zlo posameznikom — Iuradnikom, ker isti imajo ned¬ vomno dovolj posla z tekočo u- pravo Jednote in nimajo časa po jsvečati se takim vsakdanjim pro [blemom. Radi ali neradi moramo i priznati, da smo tega greha de¬ ležni vsi. jednotini člani brez iz- Ijeme. Res je sicer, da je vpraša¬ nje, tičoče se jednotine bodočno- ist.i, -tako preporno in. tako kompli icirano. da čim natančnejše o njem razmišljamo, tem prepor- nejše in tem bolj komplicirano se nam zdi. A. to ni nobena opra- vičba za našo tozadevno brezbri¬ žnost,. Ako je ta problem prete- žak za. enega, naj se ga lotita dva trije, deset, celo društvo, maga- ri cela Jednota, in vspeh ne bo izostal. Glavno je, da se enkral Izačne in začeti se mora takoj: j kajti čas. ki ga imamo še na raz- | pol a go je kratek, a zato tem dra¬ gocenejši in resnejši. Vsako odla sanje bi bilo tako za Jednoto, ka [kor za- posamezne člane, usode- ! polno; zato složno na delo, de¬ lo, dokler je še čas! • Nerešeno ostane sedaj samo !vprašanje: kje in kako začeti? i Ali naj morda zvišamo asesment lin zvišati bi ga morali takoj in , sicer na $2.50 mesečno ! Po rno- | jem mnenju bi imelo vsako tako j zvišanje zelo slabe posledice, na ¬ mreč, da bi začeli sedanji člani 1 odstopati in novih bi sploh nu¬ ne pristopilo, ker bi šli raje dru- darrt, kjer je asesment clokaj ni¬ žji. Ali naj mar znižamo bolniško podporo in smrtni no? Tudi tega i bi se ne dalo storiti brez usode- ; polne škode iz istega vzroka, ki i za branju je zvikšanje. Edina pot. j ki nam še preostaja! je dobili vir novih dohodkov. Kje in kako pri- Iti do njih; to naj bo predmet |stremljenju in raziskovanju nas [članov vseh.” Komendi ra k temu ui treba ve¬ liko. G. Zakrajšek je povedal go- jlo resnico, da bode treba marsi- I kateri Jednoti, in posebno še ti- !stim, ki niso storile še nobenega koraka naprej, da premene svoje | finance. Nadalje priproča g. Za¬ krajšek, da bi se Jednote podale j na trgovsko polje, da bi vstano- | vile velike kmetije in iz teh shu¬ jšale dobiti dovelj dobička za po¬ kritje deficita, ki se vsak dan de¬ la pri Jednotah. O tem ne bodem govoril sedaj. Vsak eksperiment | je dober, ako se previdno začne, j ako bi se kaj tacega začelo, se zeti vsi uradniki slovenskih pod¬ pornih organizacij v Ameriki, kajti na njih ramenih stoji veli¬ ko večja odgovornost, kakor si žal marsikateri domišijnje. U- radniki imajo veliko večjo prili¬ ko zasledovati dogodljaje na tem polju, kakor pa član’ Jednot, za¬ toraj toliko več, lahko slonjo. Od njih je veliko odvisno, kaj se bode storilo v tem oziru. Od u radnikov je odvis> a bodočnost takih organizacij bolj kakor pa od članov, zatoraj je njih sveta dolžnost, da se zavedajo, kam vs Ji jo svoje organizacije. Bodoč¬ nost bode sodila naše delo; ako bodemo zavozili naše podporne Jednote samo zaradi tega, ker se nismo dali podučiti in prepričati o prepotrebnih premembab, bode krivda po vsej pravici ostala v prvi vrsti na uradnikih, ki sedaj poslujejo. Toda sami uradniki tudi ne morejo tega doseči, ker oni so le služabniki vseh članov Jednote in imajo roke polne dru- zega dela; potreba je torej izo¬ brazbe med člani vseh Jednot in potem združenega dela. Čas .je že da se elani vseh Jed¬ not zanimajo za to velevažno to¬ čilo in začnejo delovati za sigur¬ ni sistem in bolj varno bodoč¬ nost, S FINANČNO POROČILO J. JEDNOTE. S. K. Finančno poročilo J. S. K. Jed note, katero je pred kratkim pri¬ občil “Glas Naroda” v Nev Torku, jasno kaže, da je zadnja konvencija te Jednote v Deuver, Golo. delala jako previdno ker je [premenila svoj stari sistem in se oprijela novega in bolj moderne- iga, Koj v prvem letu poslovanja [po novem sistemu so se finance jzelo ugodno dvignile in pričakova !1i je, da se bode Jednota na no- jvej in trdnejšej podlagi zelo pov spela. Z obžalovanjem je pa opa [zovati, da je bilo v preteklem le¬ du nekaj članov, ki niso zamogli ! za popasti potrebe te spremembe jkar so pokazali s tein, da so od¬ stopili. 1 Jednota i vala. veliko s čl jli so bili po večini stari člani, ki 'so s svojini odstopom le sobi Ško- jdili, vkljub temu pa so se Jedno- itine finance zboljšale skoraj za več kakor v celih, letih njenega prejšnjega obstanka, kar je zelo ugodno. Naši rojaki bi kaj pametno sto rili, ako bi z malo večjo resnobo mislili na razne podporne organi¬ zacije h katerim pripadajo; resni ni sicer napredo ani, toda odstopi- sa, Minn. Trije so bili vposleni kot navadni rudarji v železnem rudniku a jeden je bil kurilec (Fireman). Agent te družbe je pa navedel okupacijo jednega za knjigovodjo, druzega za bankir¬ ja, tretjega za poslovodja (Sup- erintendent) in četrtega pa za mestnega trgovca. Kaka zmešnja va bi to bila, ako bi bil kateri iz¬ med teh ponesrečen? Mi smo se potegnili za to in se obrnili na zavarovalnega komi¬ sarja Minnesote, ki je storil po¬ trebne korake, da se je tej nepo¬ štenosti stopilo na prste. Zavaro¬ valni komisar nam je odgovoril med drugim to-le: “Gentlemen: — I have had the matter of the “Plymouth Casualty Co.” inve- stigated and find, that tbe Ap plicatiohs for these polieies were solicited by one Charles -Laushe of Eveleth, Minn. For your infor mation vili say, that Mr. Laushe, as a result of the efforts pf this departement, pleaded guilty on September 6'th last, to a violation of the Insurance Laavs ond vas sentenced to a term in the Coun- ty jail, vhich sentence vas sus- pended during good behaviour. Mr. Laushe vas diseharged from the Service of the Plymouth Casualty Co. short,ly after tbese [polieies vere vritten.” Obžalovanja izredno je, da je bil naš rojak Karol Lauše oni, ki je zastopal to družbo in je delal tako nepošteno. Nekoč se je baje celo izrazil, da posluje samo tam, kjer ve, da so naši rojaki še “ze¬ leni”. Pač je čas, da se takim ne- poštenjakovičem pjrepreči vsako na daljno delo, toraj rojaki bodi¬ te previdni, ne zaupajte tako va žnih stvari nikomur katerega ne poznate; ne zavarujte se pri tu¬ jih družbah poprej, dokler niste vprašali moža ki razume tak po¬ sel ; pred vsem pa pazite kake po goje da nosijo vaše police ali cer tifieati, Ako sami ne znate čil at i, nesite jih k rojaku ki ve in vam pove, kaj zamorete pričakovati od družbe, pri kateri ste se zava¬ rovali in v katero ste stavili svo- [je zaupanje. Zavarujte se pa pri [stalnih agentih ki živijo med va- [ mi in so znani med vami kot po¬ šteni in zanesljivi možje. V'saj jih imamo tudi med našimi roja- k dovelj po vseh večjh naselbi¬ nah v Ameriki in posebno še v Minnesoti. Takim pa, ki kradejo drugim poštenim d d ro me, po¬ kažite brco, da si jo bodejo za¬ pomnili. IŠČEMO ZASTOPNIKE. ca je, da vsaka. Jednota in druž- [ t _ -- tva imajo dober namen in veliko ' ^ vsaki slovenski naselbini v se je že dobrega storilo po naših i dobili bi radi zastopnika organizacijah ; vendar pa lahko [mora pomniti, da mora biti podje jtje popolnoma v rokah posamez¬ na podlagi svojih izkušenj sestav 1 jale statistiko, ki jim je odprla oči; marsikatera Jednota v obče je prepozno to spregledala in je morala razpasti. Več drugih se je zopet težko obdržalo ; a vse so šilu S. N. P. Jednote glede bodoč nosti naših organizacij, prihaja marsikaj podučnega, in ker se po večini z njim strinjam in sma¬ tram tako razmotrivanjc za do¬ bro v javnosti ne glede na organi morale konečno pri poznati, da (za-cije, naj mi bode dovoljeno ga morajo trezno in resno'misliti na ! y nekaterih odlomkih dobesedno bodočnost, da morajo imeti rezer [citirati. G. Zakrajšek pravi: vni sklad, in. da morajo v mla- “Človekoljubna in vzvišena je dih letih plačati 'malo več kakor jednotina naloga in zato tem važ porabijo, ako hočejo v starosti j-jucjša, težja in odgovornejša. Važ meti kaj upanja na svoje podpo-| na zato. ker je vezana pomagati re; tako tudi, da morajo starejši H n podpirati tedaj, kedar ji' potre člani več prispevati, kakor mlaj-najnujnejša, t. j., ko si človek ši, za katere ima tudi Jednota to [sam ne more pomagati oziroma liko večjo in prejšnjo odgovor-! svoji rodbini: težka in odgovor- ]nos |. ' Ina pa zaradi številnosti podpore Ko se je leta 1894. vstanovila (zahtevajočih slučajev in zaradi ra slovenska Jednota v Ant eri-j števil n os ti gospodarjev, kajti prv nega odbora. Jednota ne sme ra- Ibiti denarja, ki ga nabira v svr- I ho smrtnin in podpor, za trgov- jska podjetja. Dvomljivo je sploh, če bi zavarovalni komisarji do- |volili Jednoti tak korak. Do se- S daj mi ni znano, da bi imela j sploh ktera druga Jednota kaj [sličnega: vse se opirajo edino na [zadostne asesmente. Resnica, je, |da je povišanje asesmenta pri vsaki Jednoti zelo težavna stvar, [največ zato, ker niso naši rojaki j še dovolj informirani o potrebi vsega tega, zatoraj bi bil prvi in najboljši korak za vse Jednote in slovenske liste v Ameriki, da bi začeli razjasnjevati to. f ;i ko važno zadevo in prepričevati na-, I še rojake o veliki potrebi združe¬ nega postopanja. Vsaka Jednota | mora pomniti, da samo veliko šte vilo njenih elanov ne bode pred oolomom. ki bode toliko večji čim dlje časa se bode odlašalo. Za to agitacijo bi se morali zav trdimo z največ,jo resničnostjo, da je veliko teh organizacij, v ka tere naši rojaki sedaj stavijo svo je zaupanje za podpore, ki se mo rejo le v nedoločeni bodočnosti izplačati, ki niso na trdni podla¬ gi, zatoraj je premisleka vredno h katere.j Jednoti človek pristopi ali pripada, če je ista na trdni podlagi in če se sploh kaj trudi za sigurno bodočnost. Finance pri J. S. K. J. so se¬ daj ene najboljših, kar jih ima¬ mo za naš narod v Ameriki, za¬ toraj je pričakovati, kadar se ljudstvo enkrat prepriča o tem, da bode Jednota bolj rastla tu¬ di v številu članov uspešno, ka¬ kor se je pokazala zadnje leto v i finančnem obziru. za naš list prot primerni odškod¬ nina Oni rojaki, kateri bi hoteli iti s svojo požrtvovalnostjo v tem slučaju nam na roke, naj se za pojasnilo obrnejo na upravništvo lista. “NARODNI VESTNIK" ZA VAS, VI ZA NJEGA! Se priporoča cenjenim društvom za obilno naročilo stnih društvenih potrebščin: zastave, bandera, re i-** koramnice, klobuke, kape, trobojnice itd. Cene ni pošteno.Moj poštni naslov: L. B0X 328 ? ^ First National Bani .»rab »’* eri ELY - MINN. -s Kapital $50.000. Preostanek $11.000 Plačuje od ulog po 3°|o * Pošilja denar in ruje posestva. Josef Sellvvod, predsednik; R. M. Sellvvod, podpresenlk i White , blagajnik; A. L. Sundholm, pom. blagajnik. pd? 01 i ne 1 Maks Volčanšek Ereleth - Minn. Je otvoril prvo slovensko trgovino v IVIinnesotu znimi likerji na debelo. Razpravljalo se v časnikih in br ffeor, mičnem raz 1 ?od»: in to delo : ii astonj, ampal pn «i da so ,j«'li fniodnjost, in »k zabeležiti za i^ldh farmerev W Prt let. Upanj *j leto za letom t™™, bolj sisten «1» slovenski ni .-"j l* r vzornih Dajte naročila svojemu, kateri vam da najboi* • h bi bii e Rojak?! Kadar pohajate slovenske gostilne, zahtevajte! go, katero predaja vaš rojak, in Trgovci! . IT ii ^ blago po bolj ih cenah kakor tujci. Prihranite m ^" ■' agaoi i 0 mi čila za njega. ki Najmočnejša narodna banka v Mesaba Range ‘ ' ^upi l w ' T asiravr First National Bank HIBBING - MINN. Premoženje cez $1,000.000*01 Posebno se priporočamo za zavarovanje in pošiljanje f i Od vlog plačamo po 3°|o obresti. — - Koreno 01 v mestu. B ’a nase r . se ‘'če šolal kar se t ^ odraslih »aikn d a | ■I* ,. “a se ^ v skup 1* to ♦ I X w. i Simon & Company 212 W. Michipn St. - - Dulilth, | J Mli dele ž: fc ^ sta sl gre deset, .bV"; w « izobra,, . "Si km A‘Ne v ^ b SVARILO ROJAKOM! Pred nekaj meseci smo opozo¬ rili naše rojake po Minnesoti na neke vrste zavarovalne agente, ki so hodili po hišah z namenom pridobiti člane za poškodbeno družbo ‘Aecident Insurance Co.’. Prišli srne, na sled velikemu ne¬ poštenju od strani li teh agentov v tem, da so pisali zaposlenost svojih elanov v drugo in manj ne varno kakor ista v katere.j so bi¬ li dotičhiki v resnici vposleni; ra znme se, da bi v slučaju ponos re čeuja taka družba odklonila od¬ govornost in ne bi hotela plačati podpore ako so se ponesrečili v bolj nevarni službi kakor so bili sprejeti tedaj ko so se zavarova¬ li. Kako podlo so delali ti agenti nam kaže samo nekaj slučajev na Fl.v. Mimi. Na primer: štirje ro¬ jaki so so dali zavarovati pri tej družbi, (bila je Plvmouth Accid- ent Insurance Co. iz Minneapoli- ♦ ♦ ♦ i Trgovina z likerji In smodkaml na debelo ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ Naše LILLIW!GK RlE žganje je že povsod najbolj priljubljeno. Naše TOM REfl in LA MISNO smodke so izdelane iz naj (jruJ* I V zalogi imamo tudi pristni kranjski brinjevec, tropinovec pijače, katero smo importirali naravnost iz Kranjskega- Vprašajte po našem blagu po vseh gostih Vsi boljši gostilničarji ga prodajajo. Naš zastopnik je g. Anton Geržin, kateri bodo obiskoval vsef 1 Prihranite mu naročilo. Se in ki, ‘in - b« °je 1 5 k 0 a;ie i 2 a«t ov«c ^9 * %o aU k' te 11 '■sai^akou k N t ♦ W. Simon & Company Duluth, Minn. j. ■ 1 ltl « Zv, * Jh bo; l ■'a v>be i,xS <* lf b s\ k Kmetijsko vprašanje Slovencev. Spisal Viljem Brunschmid, st. n 'N &11,Q kmetijske zemlje tam kjer ni tre čan danes najboljše. z vso skrbnostjo, m od bika je ba večnega strahu pred tema vni j Povdarjam pa, da naj nikdo ne j odvisen, zarod. Bik je. polovica čujočima neprilikama. izanemarja s tem centriranjem.prede’’, pravi pregovor, in z izvr- Je še tretja neprilika, s katero j svojih moči gotovim strokam pri- Istnim, čistokrvnim ki kom. ki je nisem nič kaj prijatelj, in to je sedem esečna sibirska zima neka- Mnoge slovenske družine, mno¬ gi S amci in tudi samice namerava, jo iti na kmetije, a se ne morejo odločiti za ta korak iz različnih vzrokov. Neke zadržujejo otroci radi šo¬ le; druge drži nazaj socijalnost mesenega življenja; zopet druge bojazen pred teškim kmečkim de lom; neki se krčevito drže dva do tri dolarje dnine na dan brez ko- je se ne upajo živeti; mnogi se ne upajo na farme ker se boje pre¬ vare, nevgodnega podnebja, nev- spehov, zgube; in večina se ne more odločiti na farmo ker jim manjka vsacega znanja o ameri¬ škem kmetijstvu in o življenskib razmerah ameriškega farmerja. Prigovarjati in siliti odraščene ljudi za ta ali oni korak je neum nost; vendar v splošnem je treba poduka in navdušenja, sicer bi se nikdo ne upal zapustiti pregostih kruhoborskih vrst, in pričeti kar si že bodi na lastno pest. Malo preveč je med nami pesi- mistike, in malo premalo eneržije, podjetnega duha in samozaupa¬ nja, drugače bilo bi po Ameriki nekaj več samostojnih slovenskih 'gospodarjev kot jih je. Zadnjih jpet let se je v tem sicer mnogo o- i pr( ( krnilo na bolje; naše ljudstvo hre ''peni vedno bolj po neodvisnosti, bo dosegi lastne domačije, ki naj to ,pam da stalno delo in stalni zaslu ek, a vsejedno, naše preseljeva- —-^Jjc iz induštrijalnih krajev na lastne farme, naše slovo kruho- n g -lovskim vrstam in vstop v vrste ** 3 Vjvobodnih gospodarjev, vrši se irepočasi. j Razpravljalo se je zadnja leta j^nn m,* 0 časnikih in brošurah mnogo o. Ekonomičnem razvoju našega na- :) 0 . »da; in to delo ni bilo popolno- aa zastonj, ampak odprlo je mno ;bn oči, da so jeli misliti na njih irihodnjost, in nobena doba ne e zaht!‘f° re za ^ )e ^ e ^iti začetek toliko slo 1 tinskih farmerev kot ravno zad- Ojak, in Sili pet let. Upanje, da bo ta raz- pj leto za letom povoljnejši, in ravno, bolj sistematičen, tako, k bo slovenski narod dosegel tu I par vzornih kmetijskih nasel¬ ij m jjjki bi bile najboljše sredstvo i propagaeijo misli združenega, i, PfihfMImpaktnega našeljenja. 'Kar se tiče šolskega vprašanja (še dece, kar se tiče socijalnega irašanja odraslih, naj bo pove- o kratko, da se rešujete te dve (rašanji v skupni naselbini, v .p.sabafetijski vasi ravno tako ugodno l>t je to storeno za navadnega Dojjdavca v mestu. Bati se ni, da bi " foei ne bili deležni poduka ljud ih šol, če se stariši naselijo v Ih. če gre deset, dvajset ali več Ižin skup v isto okolico kmeto- .jlin ti- la tudi socijalne, družabne 11 "’ | Sdnosti so skoro iste v večjih ' tetijskih naselbinah, kot jih a delavec v mestu. Ljudje se po izobražujejo, zabavajo, tvo lahko razna društva in zadru —Jia življenje kmečkih naselbin . veselejše in srečnejše ure (življenje v mestu, posebno, če P ilovek v mestu brez denarja in (\ tl z zaslužka. |«ie, ki se boje kmečkega dela, |ne, ki so zadovoljni s stanjem pca in njega žalostne prihod¬ ih ko ga objamejo leta staro- 5n onemoglosti, bilo bi nespa- ;no prigovarjati za kmetije, do |i?, ne UV ' C ^^ 0 te ^°'U e P r ilike ipjjv •stalim rojakom pa, kojim I Rka vsaj površno znanje o a- 'iškem kmetijstvu, o podnebju Idruzih taeih stvareh, položil .]jipP sr ee, imejte malo več ener- y Imalo več zaupanja v sebe in in z vašim umom in vašimi $ ^imi rokami pridobili boste M potrebne znanosti, pridobi- ž, os * e krv 'h in premoženje in jj|P vtaki meri s kojo se navad- dlr [[dninarju nikdar merilo ni in bikom delovanju drugih stvari, ki se tu- j naslednik lepih prednikov, doseže di dobro splačajo. In okolica far- se »časom tudi z nečistokrvnimi me bo določila s čim se naj kmet i kravami čreda, na katero zamore peča, da bo žel najboljšo plačo j biti festnik ponosen, za svoj trud. Včasih bo krompir, Inv kmetijski naselbini, ki je fižol, kumare, špargelji itd., vir I Ustanovljena na podlagi zadružne lepih dohodkov, in na vse to tre- misli, na temelju obratne pomoči, Vendar zima ni nikaka za ba se umnem poljedelcu ozirati, se brez vseh težav doseže čreda ži- Vrhn vsega tega. naj se pa ne po- vino, ki bo slovela po vsej deželi, žabi na sajenje in gojenje sadne-(in bo privabila kupce, ki bodo po ga drevja in vinske trte. ker taki nnjali visoke svote za. plemenske nasadi dajo posestvu ogromno ve! živali. Takih slovečih živinskih o- Ijavo, in so v letih vir velicih do- krajev je že nekaj po Ameriki, in hodkov. jbogaštvo teh živinorejcev naj nav In, če postane Slovenec živino-1duši slovensko ljudstvo po Ame- rejec, mu denarne razmere ne pri- riki, da še naseli v skupinah, v se- pnščajo kupiti toliko zemlje, da j lih, da se tako omogoči osnovati bi se pečal izključno z rejo živine I živinorejsko zadrugo, ki je pred- za, mesarja, dokler vladajo za |pogoj razvoja sloveče črede, klavno živino današnje nizke ee-1 Na slovenskih semnjih vidi se .0 •Hi"' (I iaii' 10 . •ovenskem prisiljeneu je ame r Podnebje raznih držav manj |;“°l.i neznano. So kraji, ki ni- 0 skoro bič dežja, in kjer je pjstvo jako riskirana in vaga | Var - So zopet drugi kraji (vladajo vlažne razmere in Nna sopara v taki meri, da pveško zdravje v vedni nevar 1 Obeh teh, krajev naj se §lo- r dokler je še dovolj terih pokrajin. V splošnem nisem proti zimi; a, če mogoče, je bolj¬ še ogniti se držav, kjer leži zem¬ lja, in v njo investiran kapital vsa ko leto sedem do osem mesecev mrtev preka proti vspešnemu kmetij¬ stvu, ampak le proti življenskimi vgodnostimi; sever ima najbrže razmeroma več bogatih farm er jev kot jug, in tega povsod je boljši trg na severu. Slovenci silijo jako radi v goz¬ de, kjer je zemlja posuta s štori in grmovjem. Proti temu ni ugo¬ vora od moje strani. Opozarjam pa, da treba vpoštevati teško de¬ lo čistenja, ki traja leta in leta, in je jako slabo plačano, tako, da pride slednjič zemljišče predrago za navadno kmetijstvo, če se pri šteje kupni ceni še vrednost dela in zamude čistenja. Če je les toli¬ ko vreden, da se delo splača, in če je prst izvanredno dobra, ter zem Ijišče blizu železnice in blizu do¬ brih trgov, je moje mnenje, da je vredno čistiti redek gozd za kmetijske svrhe le tedaj, ako se jih več skupaj naseli in si obrat¬ no pomagajo pri čistenju in pri prodaji lesu in drv. Posamezni naseljenec, daleč od, železnice, na peščenem svetu, v gošči prepre- ženi z grmovjem in štori, storil bo pa veliko neumnost, če se loti pripravljati tako zemljišče za plug. Vsak, kdor misli kupiti zemljiš če naj si ga ogleda z lastnimi oč¬ mi, m tu povdarjam, da peska ne kupiti pod nobenim pogojem; do¬ bi se ga še dovolj zastonj od vla¬ de celo v centralnih državah te Zveze. Zdravi kraj, dovolj dežja, nepre- drago čiščenje in dobra rodovit¬ na prst, to so glavne točke na ka tere se ozirati pri nakupu zemljiš ea, in pa, samovmevno, na zanes¬ ljivo lastninsko pravico. V drugi vrsti pride v poštev še železnica in trg; a če so gornje stvari ugod ne, dosegle se bodo tudi slednje prej ali slej. Določiti vgoden kraj za naseljeva nje je jako važna naloga, a reši se primeroma lahko, če je le do¬ volj ljudi za naselbino. Ozirati se je pa treba na kraj kjer vspeva vse kot v stari domovini — pše¬ nica, koruza, oves, ajda. detelja, krompir, fižol, zelenjad, sadje in grozdje, in sploh pridelki, katere Slovenec pozna še od mladih nog, med katerimi se je porodil in med njimi zrast el, in so mu bolj doma či kot pridelovanje bananov, po- rneranč, riža in bombaža in dru¬ gih tropičnih rastlin, ki so vseka¬ kor dobičkanosne, vendar nam to liko ptuje, da bi se morali njih negovanja, učiti. Goveja živina, konji, svinje, ov¬ ce, kure, bučele, razna žita. krom pir in druge gomoljmne, razna, zelja in zelenjad, sočivje, vrtnina, sadno drevje in trs in domače cve tlice, to naj zadostuje za Slovenca in vtem bo našel dovolj dela in ra zvedrila in zaslužka, ter bo bolj srečen in vesel, čutil se bo bolj do ma, kot v tropičnih pokrajinah, četudi so krasne, če se krasno pre tvorijo in zboljšajo, kar vzame čas in denar in trud ravno tako kot prestvor pokrajin z manj vro čim podnebjem, z vremenom ka- koršnega je Slovenec navajen. živinoreja, svinjereja in kurje reja, to so panoge kmetijstva, ki dajo denar vsaki dan, ki gredo roka v roko, in so podvržene naj¬ manj uinam, in te bi jaz priporo čal slovenskim naselbinam, da se jih oprimejo z vso resnostjo z vso eneržijo, in dvoma ni, da bi ne bilo povoljnih vspehov. Seve, pe¬ čati se je treba tudi s konjerejo, z ovcami, z bučelami, s pridelova¬ njem hrane za človeka in žival, a kmet naj ne cepi svoje moči in svoje vede na vse strani, ampak naj osredotoči svoj glavni pozor nekaterim panogam kmetijstva, on naj bo špecijalist gotovih strok, in to mu bo dalo več do¬ bička kot ča raztresa svoje zmoz nosti in svoje misli premnogim stvarem. S tem pa ni rečeno nič druzega, kot, živinorejec, svinjorejec, in kurjerejec naj ima eno oko vedno obrnjeno na vspeh teh treh strok, prepotrebno kooperacijo, ker do¬ biček želi bodo vsi člani. V sak odsek živinorejske zadru¬ ge, ki obstoji iz 40 . krav in jed- nega bika, naj voli iz svoje srede oskrbnika ali načelnika, in ti os¬ krbniki. če je več odsekov, naj izvolijo predsednika, podpredsed¬ nika, tajnika in blagajnika. Slovenske naselbine in naselbi- j ne v Ameriki se pečajo z živ.ino- ne. danes lepa živina; do let nazaj bi- Njegov cilj naj bo pridelek mle i 1 « je že mnogo mršavih buš. Kme- ka, in zato naj uvede sčasoin, pas j ti.jska družba kranjska, je z vsta- mo krav, ki dajejo mnogo mastne novo kmetijskih podružnic in ži¬ ga mleka, in to so v Ameriki ta-1 v in° r e.iskih iti drugih zadrug pri- kozvane “dairv cows” — krave (pomogla k izboljšanju naše živine mlekarice . k boljšem stanju istega kmeta na Stari kraj ima več pasem taeih 'slovenskih tleh, In je zaveden in krav, in med njimi so muneodoi- (čentralizuje svoje moči v raznih ske prav dobre za molžo. In. če! kmečkih zadrugah; naobratno pa pride do slovenske naselbine, mi- j nezaveden, posamezen kmet naza šiiti bilo bi treba uvesti sčasom Ubije, dok ne pride brič in požene par plemenskih krav in bika iz čez boben njegovo kmetijo, kake nove pokrajine, mogoče iz j Povdarjam, da je e reda odvis- iiašili alpskih dolin, ker nova pas; lia of ' bika; ker pa vsak kmet s ma bi brezdvomno obogatila iste,.h"’ d° Li kravami ne more imeti ki bi jo vpeljali, in to bi kaj lahko i dragocenega bika, je nujno potre dosegla živinorejska zadruga ba živinorejske zadruge. katero skupne slovenske naselbine. [naj vstanovi vsaka živinorejska Vsakakor ima pa tudi Amerika |slovenska naselbina takoj, ee me- sloveče molzne krave. Pasma i r ' na vs P e h v tej panogi k moti j- ‘Jersev” je najboljša kar se tiče |stvn. kakovosti mleka, ker vsebuje tej 40 do 60 krav naj ima po jedne- vrste mleko največ maslene ma-1ga bika; vsekakor ne več kot. 60 sti, ergo, da, največ smetane in krav na, jednega bika, rajše ne- največ najboljšega pufra!. Vendar 'kaj manj, ker bo zarod boljši, ta pasmina ni priljubljena pri me j Kmetje jedrno okolice s 40 krava- sarjih. Isto velja o “ Guernsej ” | mi tora j na že osnujejo živir.orej- živini, četudi je nekoliko težja, ško zadrugo, in priskrbe si naj Kar se tiče množine mleka so na [najboljšega bika. kar je mogoče, prvi stopinji črnobele ‘Holstein’ j ker stom je storjen prvi korak za | nar za lepi dobiček, krave. To mleko pa ni bogato na i dobro čredo, smetani, in zato so te krave jako Kapital žtvinorejsk več dobička z molžo, in tudi naj- 1 avstro-ogrske države priredijo višjo ceno, če se proda z.a pleme, ;nad 100 tisoč žrebet na leto, sči- in kar se zadnjega tiče velja tudi jmur se ne more ponašati nobena za bika. druga država, kakor tudi ne s ta- Maslena mast plačuje se po leti k krasnimi konji kot so ravno (jj po okoli 25 centov za funt, m po javstro-Ogrski. Pasma Gidran, ka- zimi po okoli 35 centov; srednja valerijski konj avstro-ogrslu, je m cena je tora j okoli 30' e. Vse- nekaj krasnega, nekaj vstrajnega jedno toraj ni, če dobi kmet od za ježo. j a krav e manj bot^ 200 funtov mastL K a j bi dosegla združena sloven I 1 ,. P .!U a 1 Pnkrat toliko i s ]j a k me tijska naselbina kacih 40 ' “ o 'o t untov; vsejedno ni, če '^ rl1 žin z nakupom le jednega žreb ton za mas eno, mast vsake krave | ca p asme Nomius že po preteku 10 manj co dolarjev ali 100 do-l] et se prerokuje; vsekakor, ciljev xn s^več.^ ; bili bi pa vspehi najbrže bolj po- I ,ai sc tiče reje telet za, pleme, i voljni kot. če se moči. v konjereji! pustiti se morajo vsaj en čas z ! <* e pij 0 materjo, da se prebavni organi malo otrde. In potem, ne. krmi jih, Najbolj vdomačene pasmi v A-j preveč in ne sili jim prehitro po-jmeriki so: “Arab, Thoroughbred sneti mleko; daj jim polno mleko \American Saddle Horse, Roadster nekaj tednov ako so odstavljeni, American Trotev, Paeer. Orloff in. imej pred očmi misel, da bo iz American Bank teleta mogoče najdragocenejša krava ali bik. Vse te in še druge stvari, spa- A . v J i . II Trotter, Coach Horse, Hacknev, || French Coach, German Goaeb, j Cleveland Bav, Draft Horse, Per- S cherou, Dr a eh Draft, Chderdale, VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vso strani sveta in prodajama važne liste. 3% nbresti od vlog. dajo v področje živinorejske za- Shira, Belgian, »SuffoTk in Ponnv. druge; zato naj vsaka naselbina, ki se peča z živino, vstanovi to Slednjič omenim naj še, da se celo s kurjerejo doseže boljši vspeh in boljši dobiček, če se dr- jži gotova okolica jedne pasme ko- j koši, kot če ima vsak krnel drugo j vrsto, ali celo več vrst. i Jajca jedne pasme kur so jedna i ke, in zategadelj prodajo se za boljšo ceno; in tako je tudi z za klanimi kurami in s prodajn kure Itine sploh. Nazianilo in priporočilo. rejo, a njih napredek je beraški, ker ne vpoštevajo složne moči, združenih sil, kooperacije, in um¬ nega gospodarstva. In to velja žal voljen vsako panogo kmetijstva. Na slični način dobi se tudi več Ženske naselbine oprimejo se Cenjenim rojakom na Evele- thu in okolici tem potom uljudno .....zi.^njam, cta sem otvoril zopet na 313 Grant Ave, nasproti Murnikove trgovine svojo čevljarsko obrt pre- , , dajo čevljev, je dvajset kmetic v J 1 , • : • ,, ... , naselbini, in, da ima vsaka po je delo najboljše in cene pri meni v > £ J' ' J h0 J e - j 500 kur. kar Sc prav lahko doseže ; najnižje. Skušal bodem tudi v bo- ee dv z, gotov okraj jedno pasmo gm a] . ^ letih . Naselbiaa j do če cenj. rojake zadovoljiti; .v kor. 1 lahko umne kurjereje; treba, jim je v to le malo .poduka, in. vspeh iz bizniškega stališča bo .jako po- Recinlo, da svinj, in dobre mer.jase '.kot-, ee ima vsak kmet drugo vrsto. Par izvanredno lepih svinj dalo bo ta j ko slavo okolici, kjer so se vzgo¬ jile. da se bodo vse poznejše ple¬ menske živali lahko spravile v de j bi štela okoli 10 tisoč kur, in ta nasprotnem slučaju pa povrnem j množica, zadostuje, da se more ! denar nazaj, sklepati pogodbe z velikimi hote- j Za obilna naročila in naklonje- ; li in drugimi takimi podjetji za nost se uljudno priporoča: [preskrbo jednakih svežih jajče in ; i potrebno kuretino. Koliko dolar- Najbolj znane prešičje pasme ijtev prinesel bi ta postranski za- MARTIN PANIAN, lovenski čevljar, 313 Grant Ave. zadruge j Ameriki so: ‘‘Berkshire. Poland- jslužek naselbine si zamore vsak »IllCbttlll, Ul Z el tU «U tt* IVJctVU čl IVU i J Včl Ul til L /J Y 111U.I U W V ZJUI! llRt 1 OU . JJCI xVi5;I Ll v. s Ulil.lAU- i • r . . • , - , v.. . . (• • . . , , ■ " 1 - , , ru; • /--i ttti .. r Isam misliti; nasprotno je po od priporočljive za. onega kmeta, ki naj snujejo delnice po l.o dolar- * 'ima, Dnester White, Lnr-ic-Jer- , . . . ; . ... ' 1 , • ,, c . :kurjereje malo dobička, ce se ne v, v ictona. hsser, Small Vork- . . . „ . NAZNANILO. prodaje mleko. Priljubljene so pa jev na vsakih 5 krav. in na ta na tudi pri od mesta oddaljenih kmo ičin doseže se od 120 do 180 dolar- tih, ker so precej velike, in ker;jev za nakup in oskrbo količina mleka vendar da precej (bika. Število članov živinorejske smetane, vrhu tega pa mnogo pi- zadruge naj bo neomenjeno, - in če za svinje in kure v podobi p - kolikokrat 40 do 60 krav je v za- snetega, mleka. (drugi, toliko bikov ibora zadruga V splošnem deli. se goveja živi- 1 šteti. Na ta način tvorijo se za- na v Ameriki v tri velike razrede, I družni odseki, ker 50. 1.00, 150 in namreč: ‘‘Beef >t-ype of cattie'' j več krav ima po 1,2, 3 in več bi- (klavna živina ali živina za me-lkov. .lako priporočljivo je. da za- so); “ Dairv tvpe of cattie” (ži- 1 družni odseki bike menjajo vsake vina za mleko); in “Dual-purpo-12 leti, tako, če. so na primer 4 od- se tvpe of cattie’'’ (živina za oho- seki z okoli 200 kravami in 4 bi¬ je meso in mleko). V prvi razred j ki, da ima v teku osmih let vsak spadajo te le pasme: “Short- odsek 4 bike. Po preteku 8 let horn”, med katerimi se najde j naj se pa biki nadomestijo z mlaj mnogo dobrih mlekaric, “Polled 'širni. Durham”, “Hereford”, “Aber-i V delokrog živinorejske zadru- deen Augns”, “ Galloway “ Sns | ge spada izbol jšanje črede, izo- sex” in “ West Higbland ”, V drn ibrazba elanov o umni živinoreji, gi razred spadajo: “Jersev’'. “Guernsev”, “Holstein ali di ir e. Suffolk. Tiskarna “Narodnega Vestni¬ ka’’ se sedaj nahaja na 31. East Michigan St. Duhith, Minn., šest . , T , . . oskrbjuje umno, ee se ne dolnje Large »orkslufe. : , :m ., . tt , • /druzeno tudi v tej panogi kmetu jednega j l amvorth in Ilampslure, 1 " 1 Pasma Poland-China so jako S i blokov iztočno od splošno znane priporočljive svinje za pleme in 10 tisoč kur dalo bi mnogo sto- i slovenske trgovine Jos. Scharabo- za debelenje. Tehtajo okoli 1.75 .lin, d« tisočev jajec na dan, dalo ™ in stm vrata od Duluth Newa funtov s šestimi meseci, okoli 250'bi mnogo piščancev, mnogo kure- funtov z letom, in nad 400 funtov j line, in v tem je mnogo denarja, v popolni starosti. Tudi Berkshire Kopun je v Ameriki dražji kot pu in Cbester White so dobičkonosne I ran, in z rejo kopunov dosegel bi svinjske pasme s pri lično isto te- se velik dobičekj In zato se ne mo žo .Small Yorkshire so majhne z re dovolj priporočati Slovencem, zakrivljenimi rivci, in tehtajo o- da naj gredo na kmetije skupno, koli 200 funtov doraščene; in|da naj jih gre vsaj 10. 20 ali več Large Yorkshire so posebno do- j skup, in, da naj delujejo skupno, bre svinje za produkcijo slanine, j združeno, z obratno pomočjo, da imajo tudi. zakrivljene rivce, in |naj tudi kar se kurjereje tiče vsta tehtajo prilično toliko kot Poland:nove kurjerejsko zadrugo, ki bo Ohiria, včasih nekaj več, a skotijo j skrbela za poduk o umni kurjere- primeroma malo mladi več, za kar ji. in za dober trg jajec in kureti- niso posebno priljubljene. |ne. ... . Tribune” lista. .Skozi Duluth potujoči rojaki, vedno dobro došli! ‘Narodni Vestnik”. in oznamenju nase^i.iske črede j Tudi s konjerejo dose^jo se; Mnrt g 0 burjib pasmi ima Arne- mod živinorejski svet, da se priva- 'Povoljnejši vspeh,. ee se drz, go- ‘ ^ 1 - !|rmerja • . jako rip0 . bijo kupci, ki iščejo p omenitih ži-: tovi okraj, gotova naselbina, jed- * 1 •’ 1 i . . ' , • , , - • rocljiva kura ' Barred Plvinouth vali. ne in iste pasme konj, kol ee ima r , ... . , . , . , , , . [Rock . Ona ima dobro meso, je vsek odsek živinorejske zadru- vsak kmet drugo pasmo. j . . ■' z.iiuh j. • , ,'precej velika, m tudi dobra za ne in ge ima nai nreisltovalno nrinravi i V salv kmet ima za. obdelovanje ... v ... • , .. ... I 6 [.n i p r a \ „ . senje jajec. Teza petelina je okoli 9 funtov, kure okoli 7, in 8 jajec tehta priliepo 1 funt. “Friesian”, “ Ayrsbire”, “Dutcb Belted”, “French-Canadian” in “Kerr.y”. In v tretji razred: “Red. Polled”, “Devon” “Brown Swisš". Vendar zadnji | (testing aut fit) da se določi zdra j kmetije, za vožnjo, in druge po- razred ni posebno priljubljen ni- 'v je živine. In vsak živinorejec i-'trebe po 2, 3, 4, ali več konj, od A. HORVAT 600 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILL. Prodaja pristni importirani: KRANJSKI BRINJEGEC, GRENKO VINO, (Grenčec) KRANJSKI TROPINOVEC, IN RAZLIČNE DRUGE LI¬ KERJE NAJBOLJŠE VRSTE. PRODAJAM SAMO NA DEBELO. Cene je dobiti na zahtevo. First Natinoal Bank GILBERT imenu krave zapiše naj se pa tudi ime in rekord kravjih prednikov, in čim dlje v preteklost ta rekord seže tem večjo veljavo in višjo ceno imela bo živina. Pri nakupu bika gledati se mora pazljivo na ta, rekord. kakor tudi na njegov razvoj. Noben umni živinorejec tudi naj ne bo brez “Babcock-ove pri¬ prave za preiskušnjo mleka radi maslene masti.” S to pripravo naj se preskuša mleko vsa ki mesec, m odstotek maslene masti zabeleži naj se k številki, ki kaže mesečno množini) mleka vsake krave. Na krava ti mesarju uiti strokovnem mle-'meti mora tehtnico, kjer zamore 1 kojih ima malo naravnostnega do karju, zato se opri jemlje jo veliki [določiti množino mleka vsake krn j bička, posebno po zimi. ko se kr-i “Brahma” so najtežje kure, a. kmetje ,ki rede na stotine živine. Ive pri vsaki molži, in zabeleži naj !mi konje skoro zastonj, ker se ne za nesenje so slabe; in “Whitc najbolj prve vrste, mali kmet, ki [pod imenom krave na listu števil I rabijo za pomoč pri delu. j lieghonis” so najboljše ža' nese- meri na, produkcijo dobrega mle-[ko. ki jo pokaže vaga, Te števil ke j Če bi imeli kmetje kobile mesto [nje, a za kuretino nimajo veljave ka pa najbolj druge vrste živine, i naj se šoštejejo vsaki mesec, in konj storili bi ž njimi isto delo;; ker so jako majhne, in njih meso In, če misli mali kmet v skup-svota naj se prenese v knjigo pod j in, ee bi si okolica omislila potreb ni priljubljeno. __ ni naselbini — in ta je najpriro- ime krave. To naj se zabeležuje Ino število čistokrvnih žrebcev do • , j»,.oH«tn i vedno, ker kupci plemenitil, krav bil bi vsak kmet več ali manj do- . \ eedsto-; GLAVNICA $25.000.00. m bikov zahtevajo tak rekord. K bička iz konjereje. sekako l u ^ zat o, da bi se mu ne bilo potreba kupovati konj . ’ v . ’ , . Za va Y; uu Ivi zabavali z njo, ampak edino za- za: lastne potrebe, ampak bi jih I . , i * v to, da se zglasi cim vee naših lju- 1 „. . , . , , , di v svrho vstanovitve slovenske Lipica (malo lipovo drevo) na Kranjskem in Prestranek, na Pri morskem sta dom najbolj slovečih konj na svetu za lahko vprežerte svrhe. Oni izvirajo že iz leta 1580, in' njih popolnost in imenitnost se je dosegla le potom združenih predpisov, katerih se je vsak ko- njereječ strogo držal, Lipica in Prestranek ste danes jako sloveči vladni konjerejniči v Avstriji, i Sploh je vladna konjereja v Av- | na r Za< ?™ ZT1 ® m teme! i u . jaz grem navadnih množino mleka vsake krave. Na stro-Ogerski jako razvita in na j 1 ami ’ kra 'j za čjudi J krav še jedno alt dve čistokrvne, i ta način se na jde katera krava visoki stopinji slave. V Mtnohe-' registrovane, se pride v malih le-[plača svojo krmo: in iste krave, Sgyes na Ogrskem je največja ko- Kakor hitro se javi dovoli i tih do sloveče, čistokrvne črede, ki ne dajo najmanaj 200 funtov injerejnica na svetu, in tam se i strank, temu listu za naselbino \ ki vredna mnogo iz stališča pro- maslene masti na leto, naj se iz-jvzgajo plemeniti konji Noniuš, ■ predlog kje naj se poišče primer'' dukeije mleka in pri prodaji ži-j trebijo iz črede. Na ta umni način ki so iz nekdanjega križanja a n- • no zemljišče, in bodite gotovi, daj gleških polnokrvnih in franco-jbom predlagal kraj, ki bo všeč j skih kočijaških konj. Rabijo se vimeni in tudi vam. Vsekakor se topnicarstvu ali artileriji, in za 'bom pa oziral tudi na vaše nasve- vprežne svrhe sploh. V Mezohe- de. Primite za pero še danes in na MINN. čljivejša za Slovenca, ki je prište- dil par sto dolarjev kot delavec — delati denar z živino, naj vpe¬ lje polagoma dobre krave za mol¬ žo, in naj se ne ozira toliko na pro dukcijo mesa. dokler ima klavna živina sedanjo primeroma nizko ceno. Smetana in. surovo maslo se vsikdar lahko zvede za lepe novce, in posneto mleko je izvrst¬ no krmilo za svinje in kure, v ka¬ terih je tudi lep denar. Samovmevno, slovenski začet¬ nik na farmi ne morp vpeljati ha mah čistokrvnih, registrovanih pasmi, ker so predrage, Vendar v skupni naselbini, če uvede vsak naselnik poleg drugih kmetijske naselbine.’ Prečitajte stvar še enkrat, pre¬ sodite jo trezno in resno, in, če je ; vaš namen postati farmer, ali ku¬ piti kos zemljišča v slovenski na-1 selbini, javite se takoj in delujte, da se še drugi pridružijo. •Jaz sem z vami vsikdar, in kjer Ikoli se določi vstanoviti naselbino PREOSTANEK $2.500. ' 1 f POSEBNO POZORNOST DA¬ JEMO POŠILJANJU DENAR- NJI LISTI. r i* -- - ! ZAVAROVALNINA IN VOŽ- JA V AVSTRIJO. vali. In, pri nabavi dragih plemen [mogoče'je produkcijo maslene ma skih krav naj se kupi one, ki so jsti zvišati na 250, 300, 400 in tudi ker s podvizanjem doseči najbolj-(imele dva ali tri teleta, da, se vidi [več funtov na leto, kar je vseka- se uspehe v gotovem podjetju po-(njih razvoj, njih popolno dorašče-lkor vpoštevanja vredno, ker taki stane človek veščak in strokov-j na postava. j zabeležki ali rekordi so edini pri- njak, in ta razred ljudstva je pla I Kar se bika tiče, zbrati še mofa pompček, da še dobi iz krave naj- gyes skoti se na leto okoli 700 Žre¬ bet, in vse vladne konjerejnica znanite vaš načrt uredništvu tega j lista. — I Helo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku" (Anchor Bar) na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. John Povsha, lastnik. Slovenska zavednost je slovenska moe. Spisal Viljem Brunschmid, st. Se ni dolgo odkar je “Narodni Vestnik” razpravljal o sebično¬ sti, zasebni sebičnosti. Sebični ljudje kot tudi sebični narodi — vsi napredujejo; nese- bieneži — posamezniki kot ljud¬ stva — pa nazadujejo in ginejo. “Was mebr wert ist wie eine Jjaus trage es mit nacb Haus. t— ta germanski rek jasno kaže, dosega nemška sebičnost mejo skopuštva in oderuštva. In baš ta germanska sebičnost je mnogo pripomogla, da zavzema nemška ekonomija tako visoko stopinjo in občudovanja vreden vgled med svetom. German pa ni sebičen le na go¬ spodarskem polju, marveč tudi na narodnem; in te vrste sebič¬ nost zovemo narodno zavest-ali zavednost. Kdor občuje z Nemci občudova ti mora nemški ponos, njih narod ( no zavest, tako pri olikancu kot pri priprostem, tako pri bogatinu kot pri nemaniču, tako pri aristo¬ kratu kot pri plebejcu. ■' Ta napredni narod živi edino zd nemški prospeh. Vsenemška ideja gori v srcih vseh Germanov Nemški jezik je slehernemu Nem¬ cu najsvetejša svetinja. Nemške naprave so nemški ponos; nje podpira vsak Nemec — kapitalist kot proletarec, lutera.n kot kato¬ lik, socijalist kot imperijalist. Z jedno besedo, nemška sebič¬ nost, nemška narodna zavest pre¬ veva vse sloje nemštva. Ni čuda toraj, da ta zjedinjen narod tako naglo prodira na vseh poljih — na kulturnem, industrijalnem, go spodarskem, financijalnem, pov¬ sod. Kako je pa z našo sebičnostjo, Slovenci v Ameriki? Kako je s slovensko narodno zavetjo ? Že več kot četrt stoletja oblju- duje tisoče Slovencev zapadno po loblo sveta, a v tem dolgem času bil je slovenski napredek poča¬ sen. Zakaj? Zato ker je premalo narodne sebičnosti; narodne zavesti, na¬ rodne zavesti, narodnega ponosa, narodne edinosti, narodnega združenja. Znak najnižje kulture je, če ni človek narodno zaveden, če da prednost vsakem, jeziku, vsakej napravi pred isto svojega naroda. Ne bom trdil, da so naši intele- gentni in bogati sloji renegatje, narodni odpadniki, Judeži in Efi- jalti; ampak za slovenski napre¬ dek, za slovenske naprave so njih zmožnosti predragocene, je njih mošnja zadrgnena, sicer bi Slo¬ venci v Ameriki vživali drugi vgled v javnosti kot ga, žalibog. Res, da je nekaj naših zmožnih mož, nekaj naših bogatašev in mi lijonarjev skoro mrtvih za slo ven sko stvar, a upanje imejmo, da zadnja iskra narodne zavesti, da zadnja iskra možke časti še ni vzgasnila v njih rojenih sloven¬ skih srcih, in da se bodo ti sinovi slovenskih mater zanaprej malo bolj zanimali za svoj ponosen na¬ rod kot so se dosihdob. Zaostali snio v marsičem, zato s podvojeno močjo silimo naprej, in, če imamo pomoč od strani na¬ ših prvakov, če vsi sloji Sloven¬ stva zastavijo svoje moči za obči napredek slovenski, potem zamo- remo spraviti našo narodnost v boljšo politično luč, in naše go¬ spodarstvo v boljši tir. Česar pa potrebujemo najbolj ? Mi trebamo dvoran, kjer naj bi se čula koristna predavanja, kjer naj bi se dala beseda vsako- mu, da izreče svoje misli. Mi trebamo izobraževalnih in zabavnih društev. Mi nujno po¬ trebujemo šol v vseh večjih slo¬ venskih naselbinah. In glavno pa, česar slovensko ljudstvo v Ameriki potrebuje je financijelna centrala. Narod, ki nima financijelne moči, podlaga je ptujčevi peti. Ž njim je isto kot s človekom, ki je brez novca. Valovi življenja ga zaganjajo kot bilko po morju, a stalne opore in javne veljave ni nikjer. Slovenski trpin v Ameriki na- gromadil je okoli četrt milijona dolarjev za glavnico raznih Jed- not in Zvez. Ves ta ogromni kapital je za ži vega Slovenca mrtev, ker je v drugonarodnili bankah. Sto in sto tisoče dolarjev zaseb | sveta dolžnost nas vseli j e > c ^ a ta nedostatek čim preje popravi in se vstanovi Slovenska Zadruž¬ na Hranilnica in Posojilnica za Ameriko, kjer naj bi se osredoto¬ čil slovenski kapital v svrho po¬ speševanja slovenske izobrazbe, slovenskega vgleda, slovenske moči, slovenske obrtnosti,- sloven skega trgovstva, slovenskega go¬ spodarstva, in slovenske koloni¬ zacije. Slovenski* denarni zavod bi dal vlagateljem gotovo, če ne večjo,, vsaj isto varnost in isto obrestno mero kot druge banke; kompeten tnih moči je dovolj zato. Dvoma ni, da bi večina Slovencev zaupala slovenskem zavodu ; drogonarodne ban zatoi*aj je naša sveta dolžnost, da ;vensko stvar; treba jo spraviti v pokličemo v življenje Slovensko j tir, v akcijo. Treba je narodne se- Zadružno Hranilnico in Posojil- bičnosti, narodne zavednosti tako ruco za Ameriko. ne in .. -.i - kot dobivajo mh prihrankov našega ljudstva ke sedaj ^ vloge> bi tudi slo¬ venski denarni zavod dobil koli- leži v tujenarodnem zaupanju pri angležkih in nemških in čeških in drugih privatnih bankah. In ves ta ogromni kapital je že leta in leta za slovensko stvar mr tev. Z našimi žulji se šopirijo dru gi narodi; z našimi žulji nas drugi narodi tlačijo v ozadje. Slovenski možje! Ali ho vedno tako? Bo naša narodna sebičnost, naša narodna zavest na veke ta¬ ko zaspana, tako mlačna, tako sa¬ motna ? Treba, nujno treba je, da se ta rana skuša ozdraviti; in v to po¬ klicani smo vsi sinovi in hčere majke Slovenije. Slovenci prvaki! Pokažite, da smo mi kot ljudstvo toliko zaved ni, da se brigamo za tako nujno in potrebno ljudsko napravo kot je denarna centrala. Prvaki in vplivni možje ime¬ nujte vstanovni odbor, ki bo skr¬ bel da se skliče občni zbor kjer se bo posvetovalo in sklepalo o vstanovitvi Slovenske Hranilnice in Posojilnice za Ameriko. Naši listi so polni oglasov sta- rokrajskih in tujenarodnih ame¬ riških denarnih central,- zastonj se pa išče po oglasu slovenske de¬ narnega zavoda v Ameriki. To je sramotni pečat narodne nezavednosti vsem Slovencem, in kor toliko vlog od drugih naro¬ dov. Kar se pa tiče čistega dobička, po odbitku dividend in rezerve, je pa samoumevno, da bi se nagra dil izključno za slovenske svrhe. Amerika ima mnogo nesrečnih rojakov in rojakinj in naših sirot, kjer bi bila vsaka podpora dobro došla. S čistim prebitkom podpirala bi se slovenska izobraževalna ide ja, mogoče tudi slovenska zave¬ tišča, in druge slovenske napra¬ ve. Z glavnico pomagalo bi se pa slovenskem trgovcu, slovenske¬ mu obrtniku, če bi bil pomoči vreden in varnost garantirana. Z glavnico pomagalo bi se Slo¬ vencu, ki je vslužben v mestu, k lastnej domačiji. Zbiralo bi se i- ste, ki hočejo na farmo, in poma¬ galo se jim, če potreba, da biželi v slovenskih naselbinah sad prid¬ nih rok slovenskih. S tem vresni- čila bi se slovenska kmetijska, ko¬ lonizacija, s, tem dosegel bi naš narod boljši vgled v javnosti, do¬ segel bi naš ljud boljše gospodar¬ ske razmere. Ves ta napredek je pa odvisen od centralne financijelne moči, in LTedsodb in pomislekov pri tem ni treba nobenih. Začetek je vsak težak, in vsaka stvar, vsako podjetje ima premagati neke tež- lcoče v začetku; in če naše staro- krajske posojilnice in hranilnice vspevajo, ki so toliko pripomogle k gospodarskem razvoju sloven¬ skih pokrajin, ec ne ir. zadružne banke drugih na¬ rodov križem sveta, ni dvoma, da bi ne vspevai slovenski denarni zavod v Ameriki, tembolj, ker se občuti skrajna potreba zanj, ker je dovolj slovenskih dolarjev za milijone prometa. Upoštevati pa treba dejstvo, da bi v dveh, v petih, v desetih, v dvajsetih letih slovenski denar¬ ni zavod v Ameriki za tuzemsko slovensko, vprašanje več storil, več koristil kot katerakoja druga sila. Nasprotno bomo pa čez več desetletij na isti, bržčas na slabši stopinji napredka in vgleda, če smo toliko nezavedni, toliko mlačni, da se za ta važni korak takoj ne zavzememo z vso ener- žijo, z vso navdušenostjo. Treba je ponosa na slovensko zavednost v starem kraju, poseb¬ no na tako kol je v celjski okoli¬ ci, kjer podpira Slovenec le Slo¬ venca, le slovenske institucije. Treba je uvideti koliko je narod¬ na zavednost pomagala v zad¬ njem polstoletju slovenskem na¬ predku v Avstriji vzlic zaprek in polenov pod noge nam sovražne vlade, in vzlic bratomorilnega bo ja. Treba je ponosa na naš narod ni obstanek za kojega se moramo zahvaliti našim nevstrašenim .ju¬ naškim pradedom, našim zaved¬ nim buditeljem preteklosti. Tre¬ ba je ponosa na našo narodnost in na naš jezik in na naše zmož¬ nosti. Naše duševne in fizične moči, naša kompetentost ne zao¬ staja za isto družili večjih naro¬ dov; treba jo le vporabiti za slo- oci strani učenjaka kot od strani nešolanega. -Treba je sobratnega navdušenja; treba je zjedinjeno- sti, edinosti, požrtvovalnosti in neumornega dela. Zbudi se toraj slovensko ljud¬ stvo Amerike, in prični z delom vsi a novo podlage za boljši napre¬ dek in boljši vgled tuzemskih Slo delom za osnovo Slo¬ nu ze pozneje d0 ! a f’ »odo f delo i n - r 'ii Starost . . 2lVi % Morski som dočak slon 400 rel • !abud 300 , 100, krokar K) (l 100,lev 70, tulenj :; 0 ’ medved 1 | VOVKOV Vi vspevajo za s«" 1 venske. Zadružne. Hranilnice in 30, krava 20 20, svinja 20, pes 20 lisica 15, ovca ® zajec 7 let. Posojilnice za Ameriko! Povdarjam, bodimo narodno se bi čni, narodno zavedni! Črna, zemlja naj pogrezne tega kdor odpada. Zlate besede starišem. Ne govori z otrokom preveč o- durno. Ne izgovarajaj v pričo njega grdih besed. Ne kliči ga z grdimi imeni. Ne ravnaj se tako kakor bi ga hotel spoditi od sebe. Ne laži se otroku, otrok se bo. tudi kmalu laži privadil. Kako se meri Vod njak e p, ni vode? Pri vodnjaku ki i ma , v premeru računa Se , 10 palcev globočine JL 1 vode; vodnjak 20 čevp meru ima 1958 g a ] 0n *’' v ' palčni globočini, pri ^ računa se 1101 m],™ V 959, pri 13, — 827, pri J pri 11, — 592, pri 10 ■' 9 — 396, pri 8 — j]]o . 329, pri 6, — 176, pi ’; f pri 4 — 78, pri 3 - 4i Mies P 1 " '■■“V iil,! Ari 011 , < s .r> f foi 118 Ali »O , Bril^- Hvali otroka, kedar je vreden '19^galon vode na 10 p j ]( hvale; hvala je v otroškem srcu boeme. gsk eI največje veselje. Ne budi otrok ‘z postelje, do¬ kler se še niso zadostno naspali. Spravljaj jih kmalu k počitku, ker otroci potrebujejo več spa¬ nja kot odrasli ljudje. Kmalu pri šla ho tudi doba, ko bodeš prir.io ran iste čez leta popre je klicati, zatoraj jim pusti spanje, dokler so še mladi. Ne kaznuj otroka takoj pri pr¬ vem prestopku. Odpusti mu. Po¬ svari ga z lepimi besedami in to bode naredilo pri njem več učin¬ ka nega šiba. Ne dajaj otrokom po nepotreb nem denarja, ; čeravno ga imaš dovolj. Uči otroke spoznavati vrednost novcev, da si ga bodo že leli tudi sami sčasoma prislužiti. Privadi polagoma otroke h ka kem primernem delu. ter mu daj tu ali tam kak cent v priboljšek. Te cente lahko otrok troši. Deček pa, ki si bode na ta način prihra PROŠNJA. r iri « * H * M Rojaki! Zavarujte se pri l-i JUGOSLOVANSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer je vaša zavarovalnina popolnoma zagotovljena, Jednota posluje po dobro preračunjenem sistemu.. Asesmenti so razdeljeni po letih. Sprejema možke in ženske od 16. do 45. leta. Asesmenti so vedno enaki. Plačuje večje podpore ko druge Jednote. Poseduje velik rezervni sklad. Podpore in smrtnine vedno točno plačane. Vodstvo jv: napredno in energično. Zavarujete se lahko za $500.00 ali $1000.00 smrtnine. Za izgubo obeh rok ali obeh nog, ali ene roke in ene noge kakor tudi za zlomljenje križa in popolno onemoglost $800.00. Za izgubo ene roke ali ene noge se plača $400.00. Za izgubo treh prstov na roki ali polovico stopala na nogi $200.00. Za izgubo enega očesa plača Jednota $200.00. In za izgubo obeh očes pa $800.00. Jednota plača tudi bolno podporo po $20.00 do svote $300.00. Za umobolne se f plača podpora do svote $500.00. Za dolgotrajne ali neozdravljive bolezni plačamo $200.00 za odhod v staro domovino. I,/ Vse podpore za bolezni in poškodbe se plačajo iz posebenega sklada, tako da ostane smrtnina popol noma nedotakljiva. Enakomeren asesment vsaki mesec pokriva vse podpore za smrtnino in poškodbe; pri nas ne nakladamo nobenih izvenrednih doklad, vsak član ve vsaki mesec ko¬ liko ima za plačati. F=S F 2 ! Jednota šteje članov in članic . 8.000 Ima denarja v blagajni nad . $60,000.00 Vlcupna podpora plačana od Jednote . $474,527.10 Vkupna podpora plačana od družtev . .. $238.779.25 Za vse zgoraj omenjene podpore plačajo se sledeči asesmenti: Za zavarovalnino $500.00 za moške. Za zavarovalnino $1000.00 za moške. Za zavarovalnino $500.00 za ženske. Vkupno $1.00 1.10 1.20 1.30 1.40' 1.50 Razred let od 16 od 20 od 25 od 30 od 35 od 40 do 20 do 25 do 30 do 35 do 40 do 45 Za smrtnino $ .35 .40 .45 .50 .55 ■ .60 Z a rezervo $ .05 .05 .05 .05 .05 .05 Vku >no $ .40 .45 .50 Za zavarovalnino $1000.00 za ženske. Vkup" 0 .60 .65 Razred let od 16 do 20 od 20 do 25 od 25 do 30 od 30 do 35 od 35 do 40 od 40 do 45 Za smrtnino Za rezervo $ .70 .80 .90 1.00 1.10 1.20 $ .05 .05 .05 .05 .05 .05 1.03 1.15 1.25 Društva za Jugoslovensko Katoliško Jednoto se lahko vstanove povsod, kjer se združi najmanj 10 članov ali članic. Pristopnina znaša $2.00. Organizatorjem novih društev plača Jednota po $1.00 za vsacega člana ali članico. Rojaki, ki stanujete po krajih kjer še ni slovenskih društev, vstanovite si družtvo in pristopite k J. S. K. Jednoti. Vsi pa, ki stanujete v bližini že vstanovlie- mh družtev, pristopite k njim in se zavarujte pri organizaciji, ki vam nudi najbolj trdno zavarovalnno. J. S. K. Jednota se s svojim novim sistemom, ki g a je sprejela dne V januarja 1911, lahko meri z vsemi večjimi Jednotami v Ameriki. ' J M /M 1 Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika: Joh A. Germ, Braddock, Pa. Predsednik. .“'-D*-*** Geo. L. Brozich, Ely, Minn. Tajnik. , r new Vkljub našemu naznani RAJKO PEIGEL nima , pravice pobirati naročnine” list, nam prihajajo tu in t roči]a, da je ta nepošk, pobral več naročnine na. čun, mi sicer nismo odgot« njegovo delo, ker od nas j*« slovi jen zaradi nepoštenju du in izven urada in ni za, delal od dneva ko je bil , Ijen, to je dne 25. novei Vendar da ne bodejo naši r po nedolžnem prizadeti, vse iste, ki so njemu od teci va naprej plačali naroenkj nam pošljejo pobotnice, frij koliko take naročnine je Poneverjene svote bodemo li dobili od Bonding družb za njega dobro stala. W da se nam take pbbo dopošljejo. . k nodp° ■ v jjlocton. ; večer 1 ga J e V si u n itim, aja , ženo ri P et , v Amerik ", nikdar n« ifceton, W. J. doma ijskem- I obrim r s, uinje pri de , T--;ja plast kan ura je ist( ;sj dni preje ' podporno i , ; bival med Upore. *M v Pitts i m vabljeni ; predstavo dno drama i v Kran. iovtga leta c i veseloigro [ISirap- in šal "Bratranec’ '•Vse popri 1 |a ob 8. uri z prosta zab ►i n... 1 tedanji J, 2 Predsednik ’ Ufiied v da zase, pogo- name 1 ' ina ®gur * žrca 1913. G črednega f^ija. b » tore ” Ukil1 ^odit 8 2as edar lark P° s lanj Se Jv, v Je Pri , Pot rditj 7 '' V T -H,,. f!, „ -*Uv, e *'t< lui lv 0v ki| iki 'lil a 'V 0 L ^ K ‘ -- ' ‘‘'-Hj tli: , ^ D ’ h; i ‘t . ' S P0r), ' ‘-h- N 'Vi