c •V \ 'k / ■ 1 h-') ^'■m4 »■*■ >,■ < —«^--r' . /• “x M s i A i L1 ■ ■" h n — r/ VfA Jj C ü \ '-ZZŽ& V;'.6 • • ^ % * V\ % \ \\>v» U •\\ V /;■ '■ ,___»s ^ ■ >i- >*■ «»i L / / V / V V'1 v \i - •* \ \ w *4 \ \i S” S / .r^ S* ■K ii: / Z""'" Is \ V* v \ \ V v v 1 > ^ ; ’ v.k . .. *«*-.. vs»* **•«. - x- J VC ^ -A G L n % -5 n o •>? f r i i jf« k ri ;• « o i ?,! fe Pisma uredništvu "Čas hiti" Čas hiti, hitimo tudi mi, da ga ujamemo, da ga r>rademo iz objema krute, a spretne ničevosti,da bo naš, da oo ves nas. Mali smo ,a ne tudi zaostali, uvrstili se bomo med velike,z duhom in srcem,belokranjci,vsi brez razlike.Glasilo metliške mladine bo vsem v bodrilo in zagotovilo,da smo res ujeli cas, ujeli korak,da smo vedno mladi,novi in izvirni in zato se nam mudi! Iz naših misli »želja,volje in dela,bo naša dežela postala dolina srečnih ljudi.Ne sme se povrniti tisto; "vsi za enega - eden za sebe S" Čas pripada nam»bodočnost mora biti naša, last vseh,ki smo mladi po duMi in srcu.Da, to je metliška mladina;dal jo je čas,viharen in sila zanimiv! Vsi,ki smo po letih starajši, se veselimo uspehov mladine,posebno še ob izdaji njenega lista in pri tem zagotavljamo (!) vsestransko pomoč! V latu 1964 pa nov, krepak prijem in mnogo skupnih uspehov ter osebnega zadov''jstva uredništvu, ožjim sodelavcem (!) in bralcem glasila metliške mladine bralec RAMUTA RUDOLF Morda bi prav to sodilo na prvo stran; v uredništvu smo prejeli dve pismi tov.RUDOLFA RAMUTE iz Metlike.Prejeli smo samo ti dve Pismi.Bi^li smo nadvse veseli in tovarišu naj lepša hvala!Razve-. selili smo se zato,ker smo začutili,da pri našem delu nismu sami, da je z nami še nekdo.Da, ta preprost ,dealven človek; V Metliki je veliko takih ljudi,tudi študiranih in razgledanih, ki pa se za mladino prav malo zanimajo*Venojdelo z mladino ni Plačano,večina v Metliki pa strmi za ten?da si napolni- žep za avto ali televizijo."e zanima ga mladina,ne zmeni se,če mladina zahaja v gostinske lokale,ne zanima ga,čeprav je na vodilnem mestu in bi ga to MORALO zanimati! Pri izdaji našega lista nam ni še nihče priskočil„na pomoč.Sami delamo po svojih umskih in denarnih sposobnostih-Ce uspemo,nam je to zabava in obenem plačilo!Plačilo s katerim ne moreš kupiti t?- ali ono; a vseeno je to plačilo več vredno in ga bolj cenimo kot "dirko za denarjem". Če bi mladina v Metliki izvedla tri posilstva ali ukradla avto, bi se jel za njo zanimati kdo,če no nihče drug vsaj - policija. P ha v zato so nas pismi tov. RAMUTE še., bol j razveselili in nam dali nove spodbude za nadaljne"Telo.Želeli bi,da postane naš stalni dopisnik.Honorarje v res ne dajemo,a vemo,da bo tov. Romuta vseeno zadovoljen. Uredništvo « t • Dovolite, da se vara predstavim: sem list z imenom: "Čas hiti". Poznate me, ko sem že rojen, a kaj je v mojem embrionalnem življenju, skoraj nihče ne ve. Pa, berite: Najprej za moje telo člani uredništva nabirajo prispevke. Največkrat jih napišejo kar sami, ker se za mojo oploditev nihče ne zmeni. Ko imajo prispevke v rokah, jih korigirajo, kupijo matrice pa hajd k tipkanju."Te jr ion, neplačana oseba , a vseeno prijazna, nariše kokst na matrice in jih "slavnostno" izroči mojemu očetu. Tako mi je okostje narejeno. *,Ce pogledamo z rentgenom v materino tekle). Nato član, ki je tudi odgovoren za moje rojstvo, odide na občino po ciklostil5 to jo strojček za razmnoževanje. Člani uredništva zavijeio v mrzel klub, nekdo položi matrico na. vajj ciklostila, nalije tiskarsko pasto, (oe ni zmrznjena) in prvi del mojega telesa je popisan. Toda - takih delov je treba'I.50 ! in to pomnožite z 12 ! Torej _1;'0 r. 12 «i 1800 S Zaira j z 12? Ne razumete ? Eaz. deljen sem na 150 bratcev, nisem, edinček, in vsak bratec ima 12 delov, listov. Veliko listov se mojim staršem tudi pokvari. O^-rog 500 ! . Ko me Dako cel dan po delih sestavljajo, so člani uredništva že čisto izmučeni in prezebli. Zvečer pa me spnejo. Drugi dan sem že pri tem ali onem meščanu, ki me preklinja, raztrga ali mi pokado drugo plat svoj o era. življenja, ko me odnese na ... i h■ y a "f a »c ta /a/ A r £ *'r i • s / /. -r r / / «/ ~ / /, •. . ' i... ‘ Mr-t-a ■»•'ra p« staro mo sto ir- imn prav zaradi te.va^ posebne . ari’iix -ki; ovske zanimivosti. Y zaOsc.ru 3y bila Hfetiika. e trn 30:1a v j odro, sela kasno 31 30 se razvili inesmni pro do-.: 1, ki c o če danes ohranili svoja imena, glavni cesti r»o Drage in Strnišče, nad cesto Canotmbšrg. nad Obrhom pQaeg in ;-Jrib.cb cesti, kp■ pel je v .Br,rakovo pa ihkr ter v dolini Obrha Majio ml. Met 1 :ika " je bila večkrat /•ot.tan.a (najhujši polsr t c čil 1. .• ?0:>; , rto v .; jo j ni najtj'posebnih stavbarskih, kulturaoK^-dcm:nekih i.n vrv-«ur ostrih viml-ioc. PQ h:' ,:': o;, mwo lg pepela napol le- sekto napol ,i-ro ii'iwpcb, lil zke feardei o orisano jVi-s'so tt .1 3 slamo ali r-; skodlami krite, so da j a' o pes ob en vtis in kar akt eriao i j b • takrnoneap nhVega življenja,, a o se jo imovinske etan 33 pctaiivrlniirov žahpljšulc, «o se začel«? nojevi j at j proti sroul 19. stoletja Veöi ix>i$£ enoii&d&tjropns sr.ae , ki so jih gradili italijanski zidarju« aa to -dobo .ie sr.aiii- no, oživljanje vseh rr očih cfiiov. ih katoro 39 srn-oiino p ovci ar j nuje predvsem novih gotskih, r^r-ćcand-nih, rcitia rt ličnih, skratka predseoesi jekih elor.enrov, Ti 00 kažejo v konzolah* ve inčih, zidcih, ckunbl ih okvirjih ter arkadnih hodnikih. Zlasti močan arih tektonski povdarsk daje človeku 'hišo nad hojico. Pročelja so Obrn jena' oro-ti ^Mestnemu trgu. Graditelji so jih prav na pčšsben način oti ikova.il. Zadnjim stanem hiš, ki 30 odr-r •ione prot i O or, t:-! bratstva in enotnosti, pa vran i telil niso pravetiti toliko pozornosti, zato daje temu "delu mosta domačo vrednost prav ta razgibanost. pr a majhnem hribčku nedaleč $d. mestnega trga otok: grad. ki pa nima tako tn ostrih ambioi jV Dal c. o je grap on %• * stilu barci::-., 'čeprav so bile okenske oAprvso.3 r.-~/ dvorci o 5 ti kaonbje a/vihane, krav posebno zariniva je mestna hiš im c svoji:-;' sr.ročno fasadnimi 'stebriči., met katar: '1 tiči železni ,rb . --.o su hotliken Od toga okolja s e zv2p.ikv.je pozlcnjč lekarne s v&evdo renesančni m j olonooii, V-.:daleč stran sto,,! župnijska cerkev, ki malo spominja na ljubljanske Križanko s širokim o'icasm nad porta, lem in tri kotnim celom. Mar-t:i nova cerkev je v osnovi na j starejša kultna zgradbo. v Beli krajini., sozd dana v lp. stoletju. Pokopališka cerkev posvečena Roku, ima ra vsaki strani vhoda zvonik. Notranjščina je poslikana. Breške nima j o• posebno umetniške vrednosti. Nedaleč stran stoji r,r-kokaloliška cerkev posvečena Cirilu in Metodu, ki’;)p novejša, suj je s o z;, dana 1903 »leta. 5/ba Rekel bi, da to ni prav. Zares ni prav! Poglejmo no malo okrog; zakaj mora biti ravno pri nas tako, tako pusto. Mi, mladina, večkrat sp!vračamo krivdo na našo občino in ostale, češ, ne dajo nam zabavo in razvedrila. V eno roko imama prav, vendar so mnogi, izit:'d nas r-e zavedajo toga, da je treba, najprej pokazati veselje za neko stvar in če bo vesel .je, bo ponos Se prišla pa. naj bo občinski komite Zlo še tuo malo uvideven: Tu ne mi-a lir. samo naš, metliški aktiv, ampak na splošno, čeprav je ravno v Metliki tako. Pripravij en je del ati‘samo majhen krog ljudi, mladincev in mladink. Vedno so Isti, vedno sa-ruo eni in isti. pripravljajo veseli večer sli pridejo ra "noro" misel, izdati svoje glasilo. Preveč je takih, ki samo zijajo kot ptiči mladiči, čakajoč, da jim pade kaj v usta, ne da bi od sobe kaj dali in se žrtvovali, čeprav so za to bolj zmožni kot mladi ptiči. Bodimo, vraga, malo bolj živi in nikar biti samo opazovalci dogajanj v našem milen mestu. To ni kino, to je življenje! Kje so dramske uprizoritve, kje predavali ja in recimo literarni večeri, kar naj bo osnovno. Se spominjate *'GASIBSiZP "HRAMBE" , , "Tončka" , "ŽITEAN0V3 KICKE" , Nušičeve*a "NAVADNEGA 0 .AČLOVEKA" in ostalih? Kje je zdaj to? de drezam,samo v mladino, ampak tudi v odrasle. Pustimo tovarišico Julko, ona je storila ra ten polju mnogo, mnogo in si zdaj no bo več grizla nohtov zaradi tega. izguba ne sme biti nikdar popolna izguba. Ki naslednikov, kaj? Nobeden ni rojen režiser, nekake je treba začoti in vsak začetek bo prisrčno pozdravljen, literarni večer! To bi bilo čudovito! Nima sicer tradicijo pri nas, zate pa bi balo spremljano z zanima n j.on. Predavatelj M bil lahko vsak, ki hodi v gimnazijo ali učiteljišče, ali morda študent, ki bi "žiher" prišel domov tudi z drugačnim ciljen, kot je kvartanje in pripovedovanje vicov po vogalih. To je tudi njihova zadnja bespda. Ali bi zmogli kaj več? No mladina in stari, kaj menite? Zimsko spanje je za medvede, ljudje imajo pa ratno ta čas največ prilike in časa, da se izprsijo in pokažejo, da znajo tudi kaj več kot papcati in pupcali. H z. j~a>co fn(>K f Tovariši! Z^aj , ko podeljujemo nagrade, ne "bi in ne smemo pozabiti na tov.Krkala. Tov.Hrkal je vsgleden član našega kolektiva. Poglejmo njegove vrline; rad pomaga! Da, tovariši! Pomagati si moramo! To je najvažnejše! Država, mora pomagati državi, da dobi čiraprej atomsko bombo, občina občini, da dobi vsaj enega učitelja, sosed sosedu, da dobi o larve č otrok, prijatelj prijatelju, da oropa svojo podjetje. Toda to.se ni'vse-: Tovariš Erka.l je bil letos v Italiji. Ne smemo pozabiti, da je 'vsakemu prinesel žvečilni gumi: Ni da zase ni prinesel nič, razen tistih 20 "Darwilo”. Prej imenovani tovariš se je odlično izkazal na novoletni zabavi; pretepel je tri miličnike, ki so hoteli odpeljati našega direktorja. Toda, tovariši, to še ni vse! lani, ko smo gradini športno igrišče, se je tovariš Hrkal tri mesece pogovarjal v hotelu z nekim inženirjem, kako naj bi izgledalo naše igrišče. Tako! Ni bil sebičen! Zapravil je_tri mesece! Ko smo mu za Novo leto hoteli podariti čokolado, je dejal: "Ne, prodajte jo in kupite cigarete za vse!" To je rekel! Pomislite, odrekel se je čokoladi! Zato p-rodlagam, da tovariša Hrkala nagradimo s 500 tisoč dinarji. Mislim, da je vsem jasno o katerem tovarišu sem govoril. Tudi to je dokaz skromnosti, NISEM se hotel imenovati s pravim priimkom, tovariši! /*w Morda M malo odgovoril piscu članica "Šiba". Avtor pravi; *Mnogi izmed nos se no zavedajo, da je trobe, najprej pokazati vesolje za no ko stvar in le bo veselje, bo pomoč zo prišla...” lopo besede, ki bi j ib. raje vrgel ob steno. Ali r. L mladina pokazala veselje? Orgäniz ir od a jo tri -Teselo večere7, začela jo izdajah:. svoje glasilo, pripravila proda-- vanje o CKk' itd. njo jo pomoč? oje jo koketen nasvet? Vzemimo sorto predavanje trvur.ičn Ki.ndana Zupaniča. Za predavanje o 0Z1T bo j.: Mladen dalj časa pripravljal, zbral gradivo» In uspeh? V klubu, kjer naj bi bilo predavanje, jo bil Mladen san s treni prijatelji. Ka;j ton. predava? i?aj So kaj pripravi? lovor iti o "čudovitosti0 literarnega večera je odveč! Ali ne bi. io/jco uspel kot predavanje?! Ecs pa je, da bi namesto "kvartanja in pripovedovanja vicev”, mladinci lahko naredili kaj več; Vsaj toliko kot tisti, ki so nam vzgled! A.V. Pod besedo klub si človek zamišlja prijeten, topel prostorček, s televizijo, radiom, raznimi rc-• vi jami in časopisi. In kaj je metine ■ 1 Tri tir«? Jo soba, a av W;dr.‘ čp. Ttimj svojimi ^ogulje- nim'' s tonami. Okna so prazna, brez zaves» Skratka j to jo SOBA. j.i) KIIÖ drugega, kurjeno jo le, če jo v klubu kakšen sesranok. Drugače pa - SIBIRIJA* Dejali boste, da za ureditev kluba ni sredstev! 0, sredstva so, ni pa človeka, ki bi s teni sredstvi razpolagal In bi naredil iz puste sebe prijeto.i, drug dom z raznimi programi, predavanji, razgovori.,, maj pravite na to? A. V, ZAHVALA Ob tej številki lista se naj lepše zahvaljujemo tovarišici ./ir,golči Mihelčič, ki jo s svcj.iu rose* bi onim dejea pripomogla k izidu mesečnika! Enako se zahvaljujemo tudi tovarišici Duški Omerzel’ Dan v februar in ,1a določen za dan pustovanja, za god -veh možici'n. dvor god o eni;'o on', bolj, drugi manj. Metličanso včc.čibf tu dan cenilo, bolj, kot ga obrat ta j o: .lareo, im.vti dan v f "bruarja so aase Lari. in'mladi nažer.ul“? .2i#o svečanove so sr pripravlja. II več tednov, mesecev. izvoljen js bil- celo odbor “'gadov In beloušk*« Ki jo danoo skrit v enoji luknji, Ta cdbor jo skrbe u, da ja bilo za dan praznovanja pripravljeno uro 5 vozovi, avtomobili, to« e-linice m seveda 1 jul je, ki so sr sprciacn.tr'. v medved:», .hudiče, žonrke z dvoma ob ras orna, *.. Prišel jo težko pričal, o vari 3 dan. Metlika je zaživela kot malokdaj v letu. Saj to je nad dan, dur. vseh norcev! Povorka čudnih'”svatov" je krenila po mestu in pri gledalcih vzbujala smeli. Eevo rjo tuno kakšno fantazijo imajo ljudjo, kaj vse si ne izmislijo! Sreda, dai po pustovanju, j c pepelnica. To je dan žalovanja. Colo mfcevto se zavije v črnino oziroma se zaliva s črnino. Odšel je dan, umrl je dan veselja, Popoldan jo pogreb.. Povorke s duhovnikom, žlabto in* pokojnikom na nosilih, krono ob glasnem jo kan to najbilSjih po moolm Metličani so spoštljivo odkrivajo in. žalujejo, končno pride 1 o n.; ~ , kjer ubogega" pokojnike ki je : lire j en iz rti. u-u ocj. oko-iu žaganja, povij o j o z bor. c inom in zažgejo, . = čohanje j.n k .'j.k.i naj bit 7, jih,.. kv’ T. .no j -j bilo včasih, pred Jv tj • Ta kaj jo čar .,- habliku pust?] kopico šolskih o! sok, ki se našemu j o bolj al •• mahe posrećio, duhovito. Gadje belouško, kje im to svoj i;.t log? Povoj to- no.rj' Pripeljali vam bc-r.v drva, dr., ve.m oganj ograjo kri... V 6 O METKA To rubriko smo prvič uvedli v našem listu. Objavljali bomo karikature raznih Metličanov. Poglejte pr/o in p ove j te >og a prodatuv1j a“ Odgovor, v katerem morate navesti samo ime in priimek narisanega tovariša, pošljite najkasneje do 20. v meseci ra naslov; Glasilo metliške mladine v' ČAS HITI” Z MS Metlika. .Pravilne odgovore bomo nato izžrebali in dva nagradili z nagrado po 300 dinarjev . Izid žrebanja bomo objavili v 4.številki• lista 1. marca. Hestrr.no prič sim jem o vašega odgovo- ra. Jj6 pogumne • ( $ & £ ? V. J bL' vr~\ X. \ f \ » % &S“ i -Up 7-]| t- f J t S z n r. & c p l fc KS X I ' j 1 i i i i i i J? mAi &■ *71 ? >--u i : - f M ‘1. : m’ i V * M i' i t n 5f Mifi t»®« ? Q\/£y> pniičfi «i>v/ f o & p h * & mladina, velikan si Mladi am o in krepko a o naše roke, ne ustrašimo pe na10.5, ki prač. r.&mi atole in 3 d n e e nsra nedosegljive. Mladina, ve lilo?, n si, v a no is pravljic in povesti, velikan na ''Bratstva '..n enotnosti” Si cesti. S evo j o mo * j o pi .-onikat 1; or e. z vol,jo premaguješ silne napore, o ttLaćina, ir velikan! Zf.vc • idila o.vste , o,; o mo si in velikansko, poslop pomagal pri iagreu ot;i novega Skopje:.. Povi-iod si, kjisrr podri ona tvoja .is noč, L-a smel.o naprej, ti sila velika, nai f.l ponos :U nate st dik&. Le k pesmi ;o v boj :■:& lepše dni: Le smelo mrve j v s omeni ek.n, z rol-o v roki in kremnem na ari, naj pC3@a n. vedro, bo . z vami! Le brez strahu naprej ti e j la,, plemenita v boj, za nir in socializemr, za vzgled pa jemlji tovariša si Hita. NE VPRALAJ Ne vprašaj, pri. jatelj , zakaj pog.v.j kalij« oi- solzo, .No vpraša;; tovariš, .. _ zakaj gruli -v ihtenju mi drhte. No vprašaj srce in no is pove-dni ni duš. , en,j veri, da sreča moje ne da resiti se izpod ruše. Strcr rajši so ozri in pojdi mimo none brez besed. Da tovariš! io zelja je dekleta dvaindvaj set1 h let. Marija Trpine Iz dnevnika študentke 3»november 1963 "Adi,j o Roberta’" "Idilo C ali! '* v To je slovo", misli Roberta. "Vlek drvi vse dal3e m daljo in « a jim ođha ta. on. Ali ga ros ljubim? le, c n jo ćj cvek v kat c~ega str išno dvomim. ile verjamen,mu, e srečna srn, če ga vi dar. Vera, da me i:o bo dolge ljubil, de z:e s pici. eeda.i ljubi. Ven, do. so njegov« besede prazne in s a kaj so'”-v e dno up:~m. Zakaj'* Vlak jo do d«lee. c trnin se vedno vanj negibno in rdoleed. Moral'3 bi zakričat‘J j "Uročno in ne so- žabi mo :,a ne morem, a ir ah ne je teimv, kr m* v • -• a- ;] a, tema zahrbtna ir; m ros e o n. Zdrznem re. iC olako .je n ra? 13 in ena mineta. Pozno je že, a jas sam lažmi. Ae vedem bres- kosi la .1. r vso e r j s. S s t rr;b o?n p o* .1. c da ■ n r ž o p. k;] c r j; o Iv. .1 c le še ICC din In risAnj drobiža. Zelo doc se je vodno bolj odlašal, a kr j bi, sej nem bila te,ga vajena. Sklonila cem stopiti / prvo gostilno, da se ra. jem za tiaižh lomih 3 00 einer jev. Pospešila p cm korak in krnel u sem se znašla v zakotnem zakajenem prostoru. Mize v ospredju so bilo zasedene, zato se/a se z velikim ve sol jev vso dih, v kot, tako da sta imela razgled po roli seta. r=i so zijali v meno? prvič san prida som An «ca torej novinka. 7j velikim presenečenjem sem ugotovila da 'so tu somi mladi ljudje - fantje In precej pem-.u j Ul ji-\’o oblečena dekleta. Takoj sem opazila, da rimaj o fantje vso pravico do deklet. Knalu so j c na nizkem odru. pojavil fant s precej do J.gimi le. o ml, v razgaljeni srajci fn kavbojkah. Izza r.ize ;je vstalo pet fantov, kri. nerj bi po vsej verjetnost:! tolkli po glasim lih kckdo jo začel pleskala j/n za njim. jo začela vsa la le.hkerrj..'- .1 na mro/žloa. Končno jo je ’ pomirilo razbijan je po klavirji,., kričanje pevca, ki se je zv.i inl ket ’ jegulja. Tri stih' nekaj fantov s pevcem vred jo zabavljalo tor razveseljevalo te mlade ljudi, ki si v svoji revni domišljij" no izmislijo lepše zabavo. ho o c- jo pevce ra «kričal, zopet ploskanje in smeh, prav iicv.noa, e m eh pijancev, Zo.ni.3iin si, Irak o revni so ti ljudje, ki j in je ta "popevka" razvosolila njihovo zakrknjeno dušo. kaj lo občutijo pri xon. Ilič, saj nihče ničesar ne razmišlja, skratka bojo se misliti, kor bi šole takrat uvideli, kako zanikano je njihovo življenje. I Njihov i. obrazi, oöi, vse to Je brezizrazno in veselo. Da, tokšen je današnji nlađi človek - sebičen, nevoščljiv, lahkcniseln in zanikrn. Ali se bodo toga kdaj koli rešili, ti, ki se v tvistu zvijajo prod nenoj? Ho, ncooj so veseli. Ina j o .pijače in kar je najglavnejse zabavo. "Pevci" so se vrstili drug za drugin in čudila sen so, koliko "skritih talentov" inano. Neplesalci nočejo priponbe priponbe in obratno. rli, Meta, koliko inaš čez pas?" sproži že trd frajer. Vsa druščin-', kliče v sneh in, da no bi nehali, r.u zakriči ona. "Vidiš, da inaa defekt, falot", in žo jo je njen plesalec vrgel na drugo stran. Zopet so vsi dušijo v snobu, kakor bi bili plačani po učinku. "Mater, kje si pa takšno roge staknila, Joži? Bos So kot turška sablja." "Želite prosim", so oglasi natakar pri noji nizi. Vsa znedona nu ročen "čaj ir sendviče’„ Obojo sen poten hitro pojedla, kor sen se bala priponb. Odšla sen. Ko sen zaprla vrata, se jo na oni strani zgubljalo razbijanje po inštrumentih v razposajenosti ljudi, ljudi ki živijo brez cilja. ADIJA TVIČIČ Za pr oda j o, lista, ina največ zaslug tovarišica Stanku Peček. Za uslugo sc- ji naj lepše zahv.-iiju-j o-.no. Prav tako hvala tovarišici Sonji Brine, ur luž be.nki v knjig n.-: ni. LIST OD IZDAL ODGOVORNI ODBOR V SUSTAVI: MARJAN MATEKOVIČ? ZORAN HOČEVAR, DUŠKA OMERSE 1 IN TONI GA3PERIČ.