MOJCA BERTONCEL, ŠTEFAN PAVLI NOVE NAJDBE V PODRUŽNIČNI CERKVI SV. NIKOLAJA NA GODEŠIČU Prve najdbe zgodnejših stavbnih elementov v podružnični cerkvi sv. Nikolaja na Godešiču dokazujejo, da cerkev datira v romansko dobo. Prenovitvena dela v cerkvi odstirajo zaveso časa in odkrivajo vedno nove zanimivosti. Lani odkrita romanska apsida je pri obnovitvenih delih v tlaku prezbiterija narekovala previdnost pri izkopa vanju. Po slednjem se je temelj romanske apside razkril v celoti in jasno nakazuje nje no polkrožno obliko ter širino temelja, ki meri od 110 do 120 cm. Temelji apside so ohranjeni v višini sedanjega tlaka v ladji, ki je za l6 cm nižji od tlaka v prezbiteriju, in merijo 87 cm. Na temeljih apside je dobro razvidna tudi širina stene, ki je merila 80 cm. Dimenzije in lego apside sta dokumentirala Modest Erbežnik in Jože Oman iz Za voda za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana. Po prenovi prezbiterija so te melji romanske apside nakazani s tlakom iz kamnoloma v Hosti. Polkrožni tlak, po ložen po linijah nekdanje apside, tako predstavlja kon tinuiteto s preteklostjo, ope čnati tlak pa je položen po vzoru prvotnega tlaka, torej diagonalno. Graditelji cerkve so od ro- manike do zadnje baročne predelave pri gradnji upora bljali predvsem domač mate rial. Za gradnjo temeljev so uporabljali predvsem t. i. "škofjeloški ploščati apnenec z rožencem, ker je ta s svojo paralepipedno obliko in ra zličnimi dimenzijami zelo Temelji romanske apside 211 LOŠKI RAZGLEDI 49 pripraven za zidanje. Večino tega so nabrali kar v bližnji Sori, ker so veliki kosi zaoblje ni Večje ploščate kose pa so pritovorili z druge strani Sore, kjer je bilo kar nekaj kamno lomov tega kamna. Ostanek romanske apside v prezbiteriju je praktično ves iz tega ka mna. Do nekako 20 odstotkov kamna v temeljih cerkve pripada drugim različnim pro dnikom, kijih je nanesla Sora iz obeh dolin."' V polnilu pod tlakom, pa tudi v oltarni mizi in stenah, so bili najdeni različni kosi lehnjaka, "ki kažejo ponekod sledove obdela ve. Nekdanji graditelji so ga uporabljali zaradi nizke volumenske teže in lahke obdela ve predvsem za različne stropne gradbene in arhitektonske elemente." ^ Lehnjak najver jetneje izvira iz okolice Kašpirjeve kmetije v dolini Brebovnice pod Lučinami. Zanimivi dokazi prenov sedanjega prezbiterija so tudi različne plasti, ki so bile odkrite ob odstranitvi tlaka in izkopavanju nasutij. Posedanje podlage (zemlje) po celotni površini prezbiterija, še posebej ob njegovih temeljih, je zahtevalo nasipanje terena in izdelavo novih tlakov estriha. Dosedanji tlakovci so bili položeni na apne- no malto, pod katero je bilo okrog 7 cm nasutja iz sorske mivke, opečnatega drobir ja in zdrobljenih ometov. Pod omenjeno plastjo je bila druga plast malte, v kateri so bili vidni sledovi tlakovcev, ki so jih ob naslednji prenovi preprosto odstranili in znova uporabili na novi podlagi. Pod to plastjo malte je bilo 6 cm nasutja zemlje in znova plast 6 cm estriha, pod katero je bilo 2 cm nasutja zemlje. Zadnja odkrita plast je bila pokrita s 3 cm estriha, pod katerim je bilo na posameznih delih nasutje, najbrž delov romanske apside, deloma pa zemlja. Ob delni odstranitvi na sutja ob temeljih sedanjega prezbiterija je postalo vi dno, da so graditelji pri zi davi uporabili tudi poslika ne dele romanskih ometov, torej takšne freskoomete, kot so bili lansko leto najde ni pod drugim tlakom estri ha, ob temelju romanske apside. Na delih ometov sta jasno vidni dve plasti posli- kave, prvotna v oksidno rdeči barvi in drugotna fre sko poslikava s furlanskim koloritom.' Romanska po slikava godeške apside je eden redkejših primerov pri nas. Domnevno romanska poslikava je bila odkrita tudi na južni steni ladje pri sv. Lenartu na Jami in je po ana lizi Nike Leben, iz leta 1995, edini primer iz skupine romanske cerkvene arhitektu re na severnem obrobju loškega gospostva.^ Tudi sicer so bile romanske poslikave pri nas dokaj skromne. Zadnikar ugotavlja, da je slikarska dekoracija iz obdobja ro- manike še skromnejša od kiparske.' Pri izkopu tlaka so bili odkriti tudi ostanki šestih obočnih služnikov, v bazi pol- krožne oblike, ki so podpirali rebrasti obok gotskega prezbiterija. Le-ta je bil dvo- Različne plasti tlaka v prezbiteriju 212 NOVE NAJDBE V PODRUŽNIČNI CERKVI SV. NIKOLAJA NA GODEŠIČU polni, S triosminskim zaključkom. Ostanki služnikov bodo po prenovi cerkve vidni. Služniki in ostanki ločnih reber, najdeni med kamnitim polnilom cerkvenega tlaka, so iz drobnozrnatega škofjeloškega konglomerata. "Ta kamen, ki so ga lomili tako na grajskem griču kakor tudi na obeh Kamnitnikih, je bil še do nedavnega glavni arhitektonski kamen pomembnejših javnih in zasebnih stavb stare Stare Loke, Škof je Loke pa tudi bližnje in daljnje okolice." ^ Dosedanje najdbe naka zujejo, da lahko godeški prezbiterij, z značilnim tri osminskim zaključkom, ozna čimo kot primer t. i. kranjske ga prezbiterij a.' Pri odstranje vanju ometa na baročnem slavoloku med prezbiterijem in ladjo, je bil do višine 2,2 m odkrit prvotni gotski slavo lok s porezanimi robovi." Sla volok je bil polihromiran z oprogami iz svetlooker bar ve z rdečo obrobo. Elementi gotskega slavoloka so iz "sve- tlosivega drobnozrnatega apnenčevega konglomerata, kakršen se pojavlja v plasti med Ma rijinim breznom in Gipsovo jamo pod Grebenarjem. Ta zrelejša in za to homogenejša kamnina je omogo čala lažje kamnoseško delo in boljšo površinsko obdelavo." ' Apnenčasti konglomerat in peščenjak kamnitih ostankov v prezbiteriju izvira "ponaj- več iz nekdanjih manjših kamnolo mov izza Loškega gradu iz okolice Grebenarja."'° Sodeč po strukturi in barvi Alojzij P. Florjančič njihov izvor pripisuje staremu kamnolomu v Vin- carjih. Ob iskanju ustrezne rešitve za hi- droizolacijo oltarne mize in izkopu materiala okrog nje se je pokazalo, da so ob prenovi oltarja leta 1889 skoraj do tal podrli prvotno oltarno mizo, ki je bila sezidana najverjetne je iz večjih kosov stene romanske Eden izmed šestih služnikov, ki so podpirali strop got skega prezbiteriju Slavolok v prezbiteriju s porezanimi robovi 213 LOŠKI RAZGLEDI 49 apside in je bila po dimenzijah manjša od sedanje. Merila je 65 ^ 133 cm, sedanja pa meri 77 x 113 cm. Leseni del oltarja je prenovil "podobar Ivan Šubic etc."" Nov obod oltarne mize je bil sezidan iz opeke. V sredino nove oltarne mize so bili vgrajeni ostanki prejšnje oltarne mize in deli gotskega slavoloka, ki je bil iz domače labore. Ob prenovi je bila oltarna miza tudi nekoliko povečana proti vzhodu. Medtem ko je bil prvotni del oltarne mize v celoti postavljen na zemlji, je bil dozidani vzhodni del po stavljen kar na opečnati tlak. Dno oltarne mize je segalo 60 cm v globino. V mizo glav nega oltarja pa je bil "položen kvadraten kos (30 x 30 x 4 cm) iz črnega glinškega apnenca. Vanj je vdelana ploščica belega kararskega marmorja."" Tudi obod v letu 2002 prenovljene oltarne mize je iz opeke in ima enake dimenzije kot prejšnji. Prenovitvena dela so leta 2002 potekala tudi v stranski kapeli sv. Frančiška Ksaverija. Tudi tu je bil opečnati tlak položen na estrih. Tlakovci so bili položeni v različnih obdobjih, večji del ob dozidavi ka pele, del ob oltarju pa ob prezidavi le-tega. Pod lesenim podstavkom oltarja ni bilo tlakovcev, ampak zemlja. Podobno kot oltarna miza glavnega oltarja je bila povečana tudi oltarna miza oltarja, posveče nega sv. Frančišku Ksaveriju. Razli čen gradbeni material namreč raz kriva, da je bila le-ta povečana za 20 cm proti jugu oz. proti ladji. Do zidavo potrjuje tudi oltarna plošča iz rdečkastega škofjeloškega kon glomerata, ki se je prvotni oltarni mizi prilegala, za sedanjo pa je pre majhna. "V stranski kapeli je v ol tarno mizo položena kamnita plošča (grobek) enake dimenzije kot je tista v glavnem oltarju. Narejena je izpodpeškega črnega apnenca, kigapre- predajo bele kalcitne proge litiodnih školjk. Vložek je iz rdečkaste veronske apnen čeve breče."" Prvotni del oltarne mize je bil zgrajen iz labore in okroglic. Ob prenovi leta 2002, so bili položeni podložni beton, hidroizolacija, betonski estrih in opečnati tlakovci. Novi tlak (izdelek Pečarstva Avbelj iz Lukovice pri Domžalah) je položen po vzoru starega, čeprav so njegove dimenzije (24 x 24 x 2,5 cm) nekoliko večje od starega (18 x 24 x 4 cm). Tudi oltar je bil podkopan in hidro- izoliran. Prepereli ometi so bili zamenjani s paraprepustnimi. Ob prenovi cerkvenega tlaka so bili pod leseno oltarno stopnico stranskega oltarja sv. Frančiška Ksaverija odkriti skeletni ostanki. Gre za človeške kosti, nekaj živalskih pa je bilo najdenih v prezbiteriju. Antropološka analiza dr. Petre Leben - Seljak je pokazala. Deli romanske apside, ki so bili vzidani v ol tarno mizo 214 NOVE NAJDBE V PODRUŽNIČNI CERKVI SV NIKOLAJA NA GODEŠIČU da človeške kosti pripadajo najmanj dvema osebama. Prvi skelet" pripada moškemu, kar dokazujejo spolni znaki na kolčnici, robustni nadlahtnici z močno izraženimi mišičnimi narastišči ter široka in robustna mandibula. Moški je bil ob smrti star 40 do 60 let. Struktura sklepne površine na sramnici spada v fazo II (37-49 let) ali III (46-58) let. To starost potrjuje tudi stanje zobovja v mandibuli oziroma izguba osmih zob že za ča sa življenja, ki je običajnejša v starejšem življenjskem obdobju. Drugi skelet" pripada osebi, stari približno 15 let. Razvoj skeletnega sistema še ni zaključen. Spol osebe ni do ločljiv, deloma zaradi slabe ohranjenosti skeleta, deloma pa zaradi mladosti osebe, saj se sekundarni spolni znaki na okostju razvijejo šele med puberteto. Na obeh skeletih ni opaziti resnejših patoloških sprememb. Za drugi skelet je značilno dokaj slabo stanje zo bovja, gledano z vidika mladosti osebe. Ohranjenih je osem zob, deset zob je izpadlo po smrti, trije pa pred smrtjo. Na zgornjem podočniku je vidna hipoplazija zobne skle- nine, kar kaže, da je v času formiranja zobne krone (med prvim in šestim letom staro sti) otrok doživljal stresne situacije, bodisi obdobja podhranjenosti ali pa bolezni."' Najdeni skeletni ostanki so že druga tovrstna najdba. Tudi ob zamenjavi droga za električno napeljavo na južni strani cerkve leta 1991 so delavci našli skeletne ostan ke, kar dokazuje, da so umrle nekoč pokopavali okrog cerkve. ' A. P. Florjančič, Geološka analiza, 1. ^ A. P. Florjančič, n. d., 1. ^ Prim. M. Bertoncel, Š. Pavli, Romanska apsida v podružnični cerkvi sv. Nikolaja na Godeštču, v; Loški razgledi 48, Škofja Loka 2001, 159. * Prim. N. Leben, Romanska arhitektura na severnem obrobju loškega gospostva, v: Kranjski zbornik 1995, Mestna občina Kranj, Kranj 1995, 55. ' M. Zadnikar, Romanika v Sloveniji, DZS, Ljubljana 1982, 37. '' A. P. Florjančič, n. d., 1, ' Dr. France Štiikl. " Prim, N. Leben, n. d., 52. •' • . >s ' A. P. Florjančič, n. d., 1. ™ A. P. Florjančič, n. d., 1, " Napis na oltarju. / '^ A. P. Florjančič, n. d., 1. " A. P. Florjančič, n. d., 1. " "Skelet 1: moški, maturus, 40-60 let. Kosti lobanje: spodnja čeljustnica (mandibula); kosti trupa: 7 vretenc; prvi dve vratni vretenci (atlas in axis), 1 prsno vretence in 4 ledvena vretenca; križnica (os sa- crum); nekaj fragmentov reber; kosti zgornjih okončin: del leve lopatice (cavitas glenoidalis scapulae sin); deloma ohranjena leva in desna nadlahtnica (humerus); proksimalni del leve podlahtnice ter še en del korpusa ter en distalni del podlahtnice (ulna); 2 fragmenta korpusa koželjnice (radius); nekaj kosti manusa: kaveljnica (os hamatus), 4 dlančnice (os metacarpale) in 2 proksimalna prstna členka (pha- lanxproximalis ossa digitorum manus); kosti spodnjih okončin: leva kolčnica (os coxae); korpus de sne golenice (tibia); korpus mečnice (fibula); desna skočnica (talus); del petnice (calcaneiis) in 2 klina (os cuneiforme)." P. Leben - Seljak, Antropološka analiza kostnih ostankov iz cerkve na Godešiču, 1. " "Skelet 2: spol nedoločljiv, juvenis, približno 15 let. Kosti lobanje: leva in desna temenica (ospa- rietale); del zatilnice (os occipitale); del leve senčnice (os temporale); spodnja čeljustnica (mandibula); desna zgornja čeljustnica (maxilla); kosti trupa: 7 vretenc (2 vratni in 5prsnih); 2 segmenta prsnice (sternum); kosti zgornjih okončin: desna lopatica (scapula); leva ključnica in del desne (clavtcula); sklepna glava nadlahtnice (caput humeri); proksimalni del desne podlahtnice (ulna); korpus koželjni ce (radius); kosti spodnjih okončin: sramnica (ospubis); leva in desna stegnenica brez distalnega de la (femur); leva in desna golenica brez proksimalnega dela (tibia); korpusa obeh mečnic (fibula); 3 sto- palnice (ossa metarsi)." P. Leben - Seljak, n. d., 1-2. "• Prim. R Leben - Seljak, n. d., 1-2. 215