chnung weder den natlirlichen Entwicklungstendenzen der Vegetation in der Ri- chtung zum Klimaxwald noch den Verschiedenheiten. der Standortsverhaltnisse bei der Arfforstung selbst. Die SchwarzfOhre muss zwar auch heute noch in Be- tracht genommen werden, jedoch nur in den nordlichen und niedrigeren ebenem Teilen des Gebietes. Der Landersregionalplan betrachtet die Walder des Triester Karstes als einen iiberaus wichtigen Bestandteil des Raumes. So legt er der Forstwirtschaft die Sorge fiir die Herstellung eines entsprechenden inneren Gleichgewichtes auf, ins- besondere hinsichtlich eines angemessenen Verhaltnisses zwischen dem Walde und dem Waldrande; es sollte ein richtigeres Verhaltnis zwischen den Waldern und Weiden, welch letztere in der Landschaft zu erhalten sind, geschaffen werden; weiters sind der Umfang und die innere Entwicklung der Schwarzfohrenpflan- zungen laufend zu kontrollieren. Wegen der unmittelbaren Nahe der Stadt Triest werden die sozialen Funktionen des Waldes hochst bedeutungsvoll. Sein Fortbeste- hen ist auch in der unmittelbaren Kontaktzone der Standt zu sichern. 634.0.187 GOZD SMREKE IN ZELENEGA SRšAJA (Asplenio-Piceetum Kuoch 1953) V PODSTENišKI TER ROžEšKI KOLišEVKI IN NJEGOVA EKOLOšKA PROBLEMATIKA Ing. Marko A cc et to (Ljubljana) Razširjenost in podoba naravnih smrekovih gozdov na slovenskem ozem- lju je bolj ali manj znana, saj so o njih že poročali naši številni in priznani gozdarski strokovnjaki. To so tipološko zelo pisani smrekovi gozdovi, ki so pri nas vezani na posebne ekološke razmere ter se pojavljajo v Slovenij i na več mestih. Poseben tip teh smrekovih gozdov (Piceetum subalpinum dinaricum) se je izoblikoval na Visokem Krasu v Snežniškem pogorju (Tregubov 12) in Trnovskem gozdu (Wraber 14). Nahajališča smrekovih združb na tem po- dročju so znana že razmeroma dolgo, medtem ko se na drugih področjih, npr. v Roškem pogorju, šele postopoma odkrivajo. Tako je bil v letu 1967 odkrit smrekov gozd v Prelesnikovi koliševki (Wraber 13) in kasneje še dve nahajališči podobnega smrekovega gozda v kraških udornih jamah novo- meškega dela Roga (Gozdnogospodarska enota Poljane). Prvo vrtača sem odkril pri kartiranju gozdne vegetacije v neposredni bližini Podstenic in jo imenujem Podsteniška koliševka. Drugo sem našel po poizvedovanju pri tam- kajšnjih gozdarjih in leži v breznu pod razvalinami gradu Rožek ter jo ime- nujem Rožeška koliševka. Obe udorni jami oziroma kukavi ali koliševki sta nas tali z udarom stropa nad podzemljsko votlino. Verjetno se je v pozni glacialni ali morda v post- glacialni dobi (Sercelj 11), ob ugodnih klimatskih pogojih tudi v njih u ve- ljavil smrekov gozd, ki j e bil tedaj tod splošno razširjen. Smrekovi rastišči v obeh koliševkah sta torej ostanek nekdaj obsežnih smrekovih gozdov. Oba zanimiva gozdna objekta sta bila odkrita šele ob sistematičnem proučevanju in kartiranju gozdne vegetacije in pomenita prispevek k popol- nejšem poznavanju nekdanje gozdne vegetacije. 273 Ekološka oznaka obeh koliševk Podsteniška koliševka (sl. 2 in 3) (ep = 4S0 43' 2"; J. = 1S01' 4S") leži med Roško cesto ter potjo proti Pogorelcu dobrih 400 m vzhodno od Podstenic. (Glej sl. 1, izsek specialke M 1 : SO 000 - list Novo mesto 3). V zgornjem delu je koliševka ovalne oblike ter meri po dolgem približno 90 m . Njeno severovzhodno in jugozahodno obrobje je 10m višje od ostalega obrobja ter leži na nadmorski višini 600 m. Zaradi različne nadmorske višine ob- rob ja je koliševka globoka 40 do SOm. Njeno dno je 10m dolgo in 6 ro široko. Zgornji del koleševke sestavlja razen na severozahodni strani nizko ostenje, ki prehaja v gruščnato pobočje. Dostop vanjo je možen s severozahodne strani a li pa po ozkem prehodu prek ostenja na jugovzhodni strani. Sirše področje, v katerem se nahaja koliševka, sestavljajo sivi in beli plastoviti kredni apnenci. Na jugovzhodnem robu koliševke se nahaja tudi apnena breča. Sl. 1 Strmo gruščnato pobočje koliševke, ki ga zarasca gozd plemenitih li- stavcev na humokarbonatnih tleh (Ulmo-Aceretum) preide v dno, ki je pre- krita s skalnimi bloki različnih velikosti. Smrekov gozd obrašča večji del osojnega dela koliševke ter samo dno. Na topli, prisojni strani pa je rastišče smrekovega gozda zelo omejeno, saj sega le dober meter od dna koliševke. 274 Razpoke in odprtine med skalami, gnijoča debla in njih iverje ter raz- lično globoka tla, ki jih pedološko označujemo za organsko rendzino s su- rovim humusom (J. Kalan), prerašča gosta preproga različnih vrst mahov in lišajev, kar kaže na veliko talno in zračno vlažnost rastišča. Raznodoben sestoj ima več slojev. Smreke so vitke in tenkovejnate, nji- hove krošnje pa praviloma ne presegajo tretjine drevesne višine ter so po vsej dolžini enako široke. Sl. 2 Pogled na dno Podsteniške koli- ševke Smrekov sestoj meri 2 ara. Na tej površini znaša skupna zaloga 2m3, torej preračunana na 1 ha približno 100m3/ha. Dreves je vsega 20 ali približno 1000 na 1 ha. Najvišja smreka meri 17m in je v prsni višini debela 26 cm. Odmiranje mladja je močno in se kaže v številnih suhih in odmrlih drevescih, ki se niso mogla zakoreniniti. Rast in pomlajevanje smreke je izredno težko. 80 cm visoka smrečica, ki bi jo v normalnih razmerah pri- števali k mladju, je tu stara 25 let. Le 40 m višje pa so drevesa te starosti visoka 10 in več metrov. V koliševki vladajo torej zelo ostre mikroklimatske in talne razmere, ki jih prenaša lahko le smreka kot ekotip ter njeno »pice- etalno« spremstvo zelišč in mahov. Rožeška koliševka (ep = 45° 44' 26"; }. = 25° 2' 26" ) leži pod razvalinami gra- du Rožek pri Podturnu. Je okrogla in meri v premeru približno 60 m, globoka pa je 35m. Njen smrekov gozd leži na nadmorski višini 225 do 235m in je to verjetno eno najnižje ležečih nahajališč naravnega smrekovega gozda ne le v Sloveniji, temveč tudi v Srednji Evropi. Naravne smrekove gozdove na taki nadmorski višini najdemo le na severu Evrope (Skandinavija, Rusija). 275 Koliševka je podobna kadi in se njeno zahodno pobočje nadaljuje kar v strminah Roga. Na vzhodni strani zapira koliševko prepadna stena, ki poteka od vrhnjega roba do dna, drugod pa prevladuje raznoliki grušč, ki ga porašča gozd plemenitih listavcev. Tu je smrekov gozd slabše ohranj en kakor v prejšnji koliševki, je pa nekoliko večji in meri okoli 3 are. Sestoj zajema spodnji del s skalnimi bloki pokritega pobočja, ki je odprto proti severu ter se konča na dnu koliševke. Smrekov gozd j e podoben gozdu v Podsteniški koliševki, le da dosegajo po- samezne smreke nekoliko večje razsežnosti, v drevesnem sloju pa se pojavlja tudi jelka. Največja smreka je visoka 23 m in ima p rsni premer 45 cm. V bližnji in daljni okolici obeh koliševk se razprostira dinarski jelov-bukov gozd (Abieti-Fagetum dinaricum Treg. 1957), ki je tod najvrednejši gospodar- ski gozd . Fitocenološki opis smrekovega gozda v obeh koliševkah Drevesni sloj sestavlja skoraj povsem smreka v manjših, redkih šopih in pokriva tako 20 do 30% talne površine. Grmovni s loj sestavlja predvsem smreka (Picea excelsa), in posamezne jelke (Abies alba). Pokrovnost tega sloja je 30 do 40 %. Od ostalih grmovnih vrst naj omenim še a lpsko kosteničevje (Lonicera alpigena), malinje (Rubus idaeus) ter jerebiko (Sorbus aucuparia). Sl.3 Skalni bloki pre- kriti z mahovi ter skupinice smreke v grmovni plasti Zeliščni sloj je bogat s praprotmi in pokriva 30 do 40% tal. Posebno pra- proti in mahovi dajejo združbi poseben pečat. Najvišjo srednjo pokrovno vrednost imajo vrste iz kislih smrekovih gozdov. 276 '\ Od rastlinskih vrst, ki jih uvrščamo v zvezo Vaccinio-Piceion Br.-Bl. 1938 in red Vaccinio-Piceetalia Br.-Bl. 1939 (1), je prisotnih 11 vrst, od tega hkrati v obeh koliševkah 7 vrst. ~tevilo teh vrst je sicer skromno, vendar je njihova srednja pokrovna vrednost velika. Zlasti velja to za mahovne vrste. Omenimo naj še relativno kisle mahove, ki so v fitocenološkem popisu njihove številčne vrednosti posebej podčrtane. ~tevilo vrst reda Fagetalia sylvaticae Pawl. 1928 je nekoliko višje, vendar je njihova srednja pokrovnost zelo majhna. Posebnost združbe so zelišča, ki pripadajo razredu Asplenietea rupestris Br.-Bl. 1934 (2). Med njimi naj omenim: zeleni sršaj (Asplenium viride), rjavi sršaj (Asplenium trichomanes), pozidno rutico (Asplenium ruta muraria), mahovno popkoreso (Moehringia muscosa), krhko priščanico (Cystoptuia fmgilis) in sladko koreninico (Polypodium vulgare). Okolica koliševk je bogata z dinarsko-ilirskimi vr stami, od njih pa sta prisotni v koliševkah le kranjska krblika (Rhamnus falax) in trilistna penuša (Cardamine trifolia). Visoka zelišča, šest po številu, pripadajo redu Adenostyletalia Br.-Bl. 1931 in nakazujejo veliko taJno vlažnost. I sto velja za večino mahov*, ki predočujejo vlažna tla. Med mahovi velja posebej omeniti Isopterhygium pulchelwn, ki ga uvrščamo (Martinčič 7) med arktične oreofitske elemente (s. str.). Ta vrsta je ekološka zelo ozko ome- jena, uspeva pa pri razmeroma nizkih temperaturah. Kot glacialni relikt in frigorifilni element jo najdemo le v Alpah nad gozdno mejo. Tudi borealna vrsta Ptilium crista castrensis uspeva le na hladnih rastiščih. V Rožeški koli- ševki pa se pojavlja na nizki nadmorski višini (225m), kar pomeni, ela ji godi to ekstrazonalno rastišče. Sistematska pripadnost Smrekov gozd na skalnih blokih omenjata prvič Aubert in Luquet le ta 1932, vendar brez natančnejše opredeli tve (R. Kuoch 4). Aichinger opisuje to združbo kot Piceetum subalpinum leta 1932, v Prodromusu 6 pa jo isti avtor leta 1939 označuje z imenom asociacija Listera coradata - Hylocomium umbratum. Moor je leta 1947 združbo provizorično imenoval Hylocomieto - Piceetum, leta 1953 pa jo je opisal R. Kuoch v ~vicarski Juri na nadmorski višini 940-1500 m pod imenom Asplenio-Piceetum. (Kuoch 4). Leta 1954 je pod istim imenom opisal združbo v ~vicarski Juri tudi Moor (8). Pri pre- učevanju gozdne vegetacije v Zgornji Savski dolini, je podobno rastišče pri Hrušici nad Jesenicami opisal 2:. Košir, ki jo je poimenova l po R. Kuoch-u Asplenio-Piceetum. Opisal je varianto oziroma subasociacijo s trokrpim maham (Asplenio-Piceetwn bazzanietosum Košir 1957 m.scr.). Po R. Kuoch-u sestavlja omenjeno združbo redek smrekov gozd na skal- nih blokih z obilnim grmovnim slojem ter obilica naskalnih praproti: kopjasta podlesnica (Polystichwn lonchitis), krhka priščanica (Cystopteris fragilis), zeleni sršaj (Asplenium viride), rjavi sršaj (Asplenium trichomanes), ki so razlikovalne vrste, in smrdljivčka (Geranium robertianum), navadna glistav- nica (Dryopteris filix mas), gorski vrbovec (Epilobiwn montanum), rumena mrtva kopriva (Lamiwn galeobdolon), alpsko kosteničevje (Lonicera alpigena) * Od mahov in lišajev, ki sem jih nabral v koliševkah, je skoraj polovico determinal A. Martinčič, za kar se mu najlepše zahvaljujem. 277 ter razprostrta prosulja (Milium effusum), ki jih prištevamo k vrstam reda bukovih gozdov (Fagetalia sylvaticae). M. Moor (8) navaja pri svojem opisu, da se smrekova združba pojavlja na utrjenih karbonatnih skalnih blokih v h ladnih legah zgornj ega in sred- njega montanskega pasu. Za značilnice navaja tele rastlinske vrste: srčasto­ listni muhovnik (Listera cordata), brinolistni lisičjak (Lycopodium annotium), pritlikavo jerebiko (Sorbus chamaemespilus) in rjasti slečnik (Rhododendron ferrugineum). V zdn1žbi pa najdemo, sicer redko, tudi rastlinske vrste oko- lišne vegetacije jelovo-bukovih gozdov. Te imajo tu le slabo življenjsko moč in komaj životarijo. Težko je uvrstiti popisa obeh koliševk v to ali ono sistematsko osnovno enoto, še težja pa j e njihova uvrstitev v višji sistematski rang. Morda nam predočuje vsak popis varianto asociacije, ker ima vsako rastišče svoje poseb- nosti. Skušali bomo primerjati naša popisa s popisi Kuocha in Moora ter določiti osnovno vegetacijsko enoto. Primerjava je pokazala, da manjkajo v naših koliševkah nekateri pice- etalni lementi, kot brusničevje (Vaccinium vitis idaea), borovničevje (Vac- cinium myrtillus), brinolistni lisičjak (Lycopodium annotinum), manjka pa tudi večina subalpskih vrst. Posebne mikroklimatske in talne razmere sicer pogojujejo večjo prisotnost in pokrovnost piceetalnih vrst, kljub temu pa sta v primerjavi s popisi Kuocha in Moora naša popisa z nj imi revnejša. Zaradi skalovitosti so se razvile tudi naskalne praproti. Razen teh se tod, podobno ka- kor v istoimenskih smrekovih združbah švice, pojavljajo tudi vrste iz reda bukovih gozdov. V splošnem so naši popisi bolj podobni popisom Kuocha. čeprav nimamo trdne osnove, da bi lahko fitocenološko uvrstili oba naša smrekova gozdiča v združbe švicarsldh smrekovih gozdov, menimo, da jih kaže začasno le uvrstiti v združbo Asplenio-Piceetwn Kuoch 1953. Morda bi kazalo izločiti posebno dinarsko varianto te združbe, saj se naš smrekov gozd nahaja sredi dinarsko-ilirskega flornega območja. Nadalje bi sistematsko uvrstili združbo Asplenio-Piceetum Kuoch 1953 v naših koliševkah začasno v zvezo Vaccinio-Piceion Br.-Bl. 1938 in red Vaccinio-Piceetalia Br.-Bl. 1939 ter dalje v razred Vaccinio-Piceetea Br.-Bl. 1939. Ekološka oznaka smrekovega gozda v koliševkah Temperaturo tal in zraka je v različnih rastiščnih razmerah, ki jih na- seljujejo posamezne združbe, meril že J. L. Richard leta 1961. Med seboj je primerjal Abieti-Fagetum (1220 m n. v.), Asplenio-Piceetum (1190 m n. v.) in Lycopodium-Mugetum (1190 m n. v.). Ugotovil je, da so bile temperature tal pri združbah Asplenio-Piceetum in Lycopodio-Mugetum zelo nizke, ne glede na različne temperature zraka. Pri združbi Lycopodio-Mugetwn temperatura tal v poletju ni nikoli presegla + 2 °C. V zimskem času pa so se razlike pod snežno odejo izenačile. Na osnovi teh podatkov je ugotovil Ellenberg (3), da za obstoj smrekovega gozda niso odločilnega pomena najnižje temperature zraka in tal, ampak trajno hladne razmere v koreninskem prostoru. Kljub tej ugotovitvi sem se odločil za merjenje temperature zraka 5 cm nad tlemi. Pozoren sem postal na strujanje hladnega zraka v pritalni plasti, ki je bilo posebno izrazito sredi dneva, ko temperature niso bile izenačene tako kot v jutranjih in nočnih urah. Ta pojav sem zaznal lahko že po občutku. Za na- tančnej še merjenje pa sem namestil v Podsteniški koliševki tri predhodno 278 """ N -...) 1.0 c· r--~ 1 . 16 ~·. " . IX. 1971 " 12 _..,.".. ......... ·-·-·-........... r ·"' ............. ...... ,·" ". .... """' ..... ____ 2 ",~ .; / ' 10 8 6 ~ 2 ~ 3 1 c• / 1 r 21./~.19711 16 1~ 1 ' •· ) j 1 !/~/-- ·,, 1 12 1: 1 .' . / 1 6 1- 1 ~------, ' -........ ~ 1 1 /' " ... 2 ,----L_ 1 7 9 11 13 15 17 h ~ --.- 15./X. I97f ,.---·-·-·-·-·>- _ii "/' .... , ·-.. 1 /' ..... · i ~ ......... i 1 ... __ _ 1 l 22.~ . 1971 1 .-·-·""'·, / -- ..... 1 / / / / / 1 1 1 i i i i i ;-----.; l' .; ...... .; ... _", ,_," L-~7--~9---1~1---1~3--~5-~ ~t ---·... j "[ ..... -l- · /(/ - "[ / /' i ; i 1 i /':------:---.,. /' ~:' 1 - · / / i i 1 i i [2~;~1~19_!1_ ..... ' / . / - '- ./ =u-. 1 --- - -" -"' "' . "' ..-" __, 1 . 7 9 11 13 15 17 h Sl. 4. Gibanje temperatur zraka (5 cm nad tlemi) v Podsteniški koliševki uravnane termometre : prvega v gozdu, na robu koliševke (termometer 1), drugega na dnu koliševke (termometer 2) in tretjega v eni izmed številnih odprtin med skalnimi bloki, le dober meter in pol od drugega termometra (termometer 3). Meriti sem pričel ob 7. uri in odčitaval temperature vsake dve u ri do 17. ure. (Podatke o t emperatur i glej na sliki št. 4). Potek temperaturnih krivulj pri termometru 1 je splošno znan. Tempe- rature so bile merjene v združbi Abieti-Fagetu m dinaricum . Podatki dne 20. I X. 1971 kažejo na prvo ohladitev, ki je takrat zajela S lovenijo. Medtem ko je znašala minimalna temperatura 5 cm nad tlemi na meteorološki postaji Novo mesto tedaj - 0,3° C, je bila pri termometru 1 tega dne le 0° C. Potek temperaturnih krivulj pri termometru 2, na dnu koliševke, kaže v primerjavi s termometrom 1 znatne r azlike. Tem peratura za prva dva opazo- valna dneva ni presegla 8,3° C; po splošni ohladitvi v naslednjih štirih dneh pa n e 6° C. Minimalna temperatura 20. IX. je znašala -1,5° C. Pri vseh opazovalnih dnevih je bila temperatura zraka pod vegetacijskim pragom , kar je za ta čas in na dmorsko višino 555 m prav gotovo posebnost. V splošnem gre tudi tu za običajen potek temperaturnih krivulj , ki bi jih lahko pr imer- jali le s t emperaturnimi podatki postaj na severu Evrope ali s hladnimi legami v gorskem svetu. Povsem drugačen je potek temperaturnih krivulj pri termometru 3. V jutranjem času so te bolj konstantne, oziroma med 7. in 9. uro nekoliko na- raščajo. V času, ko začne temperatura pri termometrih 1 in 2 vidneje nara- ščati, začne pri tem termometru temperatura celo padati. Prva dva opazovalna dneva je padla temperatura od 3° C na 2,5° C, po splošni ohladitvi (20. IX.) pa od 2° C na 1,5° C. Iz navedenega poteka temperaturnih krivulj je razvidno, da imamo opraviti s psihrometričnim efektom (M. Adlešič), do katerega pride takole: proti jugu izpostavljeno pobočje koliševke, ki je v pretežni meri skalovito in ga poraščajo le posamezna pritlikava drevesa ter grmovje, se v t eku dneva znatno segreje, v nočnem času pa oddaja toploto, zaradi česar se v zelo vlažnih odprtinah in razpokah kondenzirajo vodni hlapi. Pri postop- nem segrevanju v teku dneva pa nastopi zaradi razlik v relativni vlagi močno izhlapevanje. Rezultat tega je psihrometrični efekt z znižanjem temperature. Ker se med skalnimi bloki nahajajo številne razpoke in odprtine, kjer prihajajo povsod do opisanega pojava, je psihrometrični efekt pomemben mikroekološki dejavnik, ki preprečuje v za piceetum kritičnem obdobju se- gretje vrhnjih plasti tal in skalovja. Združba Asplenio-Piceetum se je ohranila sredi mešanih jelovo-bukovih gozdov ter na meji s kolinsko združbo gradna in belega gabra (Querco- Carpinetum) le v posebnih, ozko omejenih ter ostrih klimatskih ter edafskih razmerah. Vezana je na osojna pobočja in dna globjih kraških vrtač z ustaljenimi skalnimi bloki. To so rastišča z visoko talno in zračno vlažnostjo, daljšim zadrževanjem snežne odeje in krajšo vegetacijsko dobo ter trajno hladnimi razmerami. Tla ostajajo trajno hladna zaradi osojne lege, strujanja hladnega zraka med skal- nimi bloki ter zaradi psihometričnega efekta. V takih razmerah se uspešno uveljavlja le smreka, verjetno posebne eko- loške vrste ter za te razmere specializirana vegetacija zelišč, mahov in lišajev. Druge drevesne vrste za osvojitev teh rastišč konkurenčno niso sposobne. Opisana smrekova gozdiča v koliševkah sta zaradi svoje rastiščne po- sebnosti naravna spomenika neprecenljive vrednosti ter jih je potrebno čim­ prej zavarovati. 280 Slovstvo l. Braun-Blanquet, l. G. Sissingh u. l . Vlieder - Klasse der Vaccinio-Piceetea, Prodromus der Pflanzengesellschaften, Fasz. 6 1939 2. Braun-Blanquet J., Dbersicht der Pflanzengesellschaften Ratiens, Vegetatio, II /2-3, Den Haag, 1949 3. Ellenberg H., Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen, Einfi.ihrung in die Phytologie, Band IV, Teil 2, Stuttgart, 1963 4. Kuoch, R., Walder der Schweizer Alpen im Verbreitungsgebiet der Weiz- tanne, Zurich, 1954 J 5. Martinčič, A., in Sušnik F., Mala flora Slovenije, Ljubljana, 1969 6. Mar·tinčič, A., Catalogus florae Jugoslaviae II/1, Bryophyta, Academia Scien- tiarum et Artium Slovenica, Ljubljana, 1968 v' 7. Martinčič, A., Elementi mahove flore Jugoslavije ter njihova horološka in ekološka problematika, Razprave IX/ 1, Academia Scientiarurn et Artiurn Slovenica, Ljubljana, 1966 8. Moor, M., Fichtenwalder im Schweizer Jura, Vegetation, Vol. V-VI, Basel,1954 9. Oberdorfer, E., Pflanzensoziologische Excursionsflora, 3. Aufl., Stuttgart, 1970 v 10. Pavletic, Z., Flora rnahovina Jugoslavije, Zagreb, 1968 '\;{_ 11. Set·celj, L., Prispevek k zgodovini naših gozdov, Gozd. vestnik, XVII, 1958 (7-8) J 12. Tregubov, V . in sodel., Prebiralni gozdovi na Snežniku - Strok. znanstv. del,a Inšt. gozd. les . gosp. Slov., Ljubljana 1957 J 13. Wraber, M., Subalpinski smrekov gozd na Kočevskem in njegova horološko- ekološka problematika, Varstvo narave, VI, Ljubljana 1969 " 14. Wraber, M., Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji, Zbornik ob 150 let. Bot. vrta univ. v Ljubljani, Ljubljana, 1960 DIE WALDGESELLSCHAFT ASPLENIO-PICEETUM (KUOCH 1953) IN DEN EINSTURZDOLINEN VON PODSTENICE UND ROžEK UND IHRE l)KOLOGISCHE PROBLEMATIK (Zusammenfassung) In zwei Einsturzdolinen (in der Nlihe von Podstenice und Rožek bei Podturn) im Kočevjer Rog wurden zwei Bestande der Waldgesellschaft Asplenio-Piceetum (Kuoch 1953) gefunden. Das sind mit ihrer Lage in 225-235 rn u. M. die n iedrigsten bisher bekannten Vorkornmen des natlirlichen Fichtenwaldes in Slowenien und wahrscheinlich auch in Mitteleuropa. Das Asplenio-Piceeturn hat sich inmitten von Tannen-Buchenwaldern sowie an der Grenze dieser Walder mit der kollinen Gesellschaft der Traubeneiche und Hainbuche (Querco-Carpineturn) nur in besonderen, eng begrenzten und scharfen klirnatischen und edaphischen Verhaltnissen erhalten. Es ist an schattseitige Range und Grlinde der tieferen Karstdolinen mit unbeweglichen FelsblOcken gebunden. Es sind das Standorte mit grasser Boden- und Luftfeuchtigkeit, langliegen- der Schneedecke und verklirzter Vegetationszeit sowie standing kiihlen Boden. Der Boden bleibt klihl wegen der schattigen Lage, der kiihlen Luftstromungen zwischen den Felsblocken und des psychrornetrischen Effektes. In derartigen Verhaltnissen kornmt die Fichte erfolgreich zur Geltung, welche warscheinlich einern besonderen Okotyp angehort, daneben aber eine flir diese Ver- haltnisse spezialisierte Vegetation von Krautern, Moosen und Flechten. Andere Baurnarten haben keine genligende Konkurrenzfahigkeit, um diese Standorte zu besetzen. Die beiden beschriebenen Fichtenwaldchen stellen wegen ihre standortlichen Besonderheit natlirliche Danh."lllaler von unschatzbarern Werte dar und sollten so bald wie moglich unter Schutz gestellt werden. 281 FITOCENOLOSKI POPIS ASPLENIO - PICEETUM KUOCH 1953 I. Podsteniška koliševka II. Rožeška koliševka Razlikovalnice asociacije: Asplemtim viride Huds . Asplenium trichomm1es L. Moehringia muscosa L. Asplenium ruta muraria L. Cystopteris fragilis (L.) Bernh Polypodium vulgare L. Geranium robertianum L. Dryopteris filix mas (L.) Schot. Epilobium m011tanum L. Lamium galeodolon (L.) Nath. Lonicera alpigena L. Millium effuswn L. Vrste zveze Vaccinio- Piceion Br.-Bl. (1938) 1939 in reda Vaccinio-Piceta- lia Br.-Bl. 1939 c c c c c c c c c c c c Picea excelsa (lam) Link . A B c Bazzania trilobata (L.) Lindb. D Dryopteris austriaca (Jacq) Woynar ssp. austriaca C Plagiochila asplenioides (L.) Dum. var. mayor Nees D Ptilium crista castrensis (L. ap. Hedw) De Not D Pleurozium schreberi (Wild.) Mitt. Thelypteris dryopteris (L.) Slosson. C Huperzia selago (L.) Berhn. C Mnium punctatum (L.) Hedw. D Rhytidiadelphus loreus Wstf. D Thelypteris phegopteris (L.) Slosson C Fagetalia sylvaticae Pawl. 1928 Abies alba Mill. A B c Acer pseudoplatanus L. C Carex digitata L. C Phyllithis scolopendrium (L.) Newman C Actaea spicata L. C Aruncus silvestris Kost. C Adoxa moschatellina L. C Cardamine trifolia L. C Galium sylvaticum L. C H edera he lix L. C 282 l. + .2 + .2 + .2 r + + + .2 + + + 2.2 2.2 + .2 + .2 1 .2 + . 2 2.3 1.3 1. 2 + .2 + + + + r r + .2 Il. + .2 + .2 + .2 + .2 + . 2 + .2 + + + .2 2.2 1.2 + + .2 1.2 + .2 + .2 + .2 + .2 + .2 r + + + + .2 r r + + r J Mycelis muralis (L.) Dum. Paris quadrifolia L. Polystichum braunii (Spen.) Fee. Sambucus nigra L. Adenostilion Br.-Bl. 1926 et Adenostiletalia Br.-Bl. 1931 Athyrium falix temina (L.) Roth Chrysosplenium alternifolium L. Glechoma hederacea L. Galeopsis speciosa Mill . Stellaria nemorum L. Urtica dioica L. Spremljevalke: Oxalis acetosella L. Rubus idaeus L. Cardaminopsis arrenosa (L.) Hayk Fragaria vesca L. Corylus avellana L. Juniperus communis L. Salix caprea L. Solanum dulcamara L. Sorbus aucuparia ssp. aucuparia L. Viola sp. Mahovi in lišaji: Polytrichum formosum Hedw. H ylocomium splendens (Hedw.) Br. eur. Ctenidium moluscum (Hedw.) Mitt. Dicranum scoparium (L.) Polytrichum gracile Dicks. Rhytidiadelphus triquetrus (L.) Wstf. Drepanocladus uncinatus* (Hedw.) Wstf. Tortela tortuosa (L.) Limpr. Trichocolea tomentella* Dum. Campylium helodes* (Spruce) Broth. Mnium cuspidatum* Hedw. Rhodobrium roseum (Weis.) Limpr. Sphagnum cuspidatum* Ehrh. Isopterhygium pulchelum* (Disks.) B.S.G. Mniwn orthorrynchium* Brid. Mnium rostratum Schrad. Plagiothecium ruthei* Limpricht Cladonia rangiferina . Cladonia pyxidata (L.) Fr. Conocephalum conicum (L.) Dum. Peltigera canina* * Det. A. Martinčič c c c c c c c c c c c B c c B B B c B c 283 I. r + 1.2 2.3 + .3 + 2.3 1.2 + + .2 + + + r 2.4 2.4 1.3 1.3 1 . 2 1.3 + .2 + .2 + .2 + .2 + .2 + .2 1.4 + . 2 + .2 + .2 + + .2 + .2 + .2 + .2 II. + r 2.2 1.2 1.2 + + 2 . 3 1.2 + + . 3 + + 2.3 3.4 1.3 1.3 1.3 1.3 + .3 + .2 + .2 + + .2 + + .2 + .2 + .2 + .2