Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja;: Z* celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za" jeden !
mesec 1 gld 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja: 2t celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Fosamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravniStvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma no vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenišklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vreduištva telofon-stov. 74.
ev. 33,
V Ljubljani, v četrtek 9. februvarija 1899.
J.etnilc XXTII,
Versko-narodne borbe na Primorskem.
O položaju slovanske duhovščine v t r ž a S k o-koperski škofiji. Pod tem zaglavjem ima tržaška »Edinost« članek, iz katerega je razvidno, kam merijo cilji tržaških judov proti naši sveti cerkvi. Najostudnejše glasilo tržaških judov, ki je še mnogo bolj smrdeče, kakor stari grešnik »Piccolo«, namreč židovski »Indipendente«, je pisal lani avgusta: »Naša presveta (? !) dolžnost je sedaj, da napnemo vse možne sile, da vzkratimo moči temu sovražniku (?), t. j. slovenski duhovščini, da ga decimiramo, da mu omejimo delovanje. In ker se cerkev noče odpovedati svojim dušnim pastirjem, ne moremo to izvršiti drugače, nego da nadomestimo slovanske duhovnike z italijanskimi«.
Kar je toraj tu napisal »Impertinente«, da se za v prvo pemudimo pri tem, smrdi že zelo po — Talmudu, v katerem diha le sovraštvo židov-stva proti krščanstvu, in res! Gori rečene besedo puhte judovskega sovraštva proti slovanski krščanski duhovščini, o katerej dobro ve jud, da so uzorni katoliki. Kaj pa naj bi pomenile potem besede juda, ki pravi: »in ker se cerkev noče odpovedati svojim dušnim pastirjem, ne moremo drugače itd. itd.«, ako ni v istih izražena želja, naj se katoliška cerkev, »smrtna sovražnica« judov, razdrobi na kose? Cerkev naj se toraj »odpove« svojim dušnim pastirjem ? Kako si umazani žid to stvar pač misli? Morda meni, naj se cerkev (seveda kar na komando par tržaških judov !) »odpove« slovanskim duhovnikom na tržaških tleh, seveda najprej škofu Sterku, na ta način, da jih kratkomalo vržo čez prag, vsaj tržaško-koperske škofije! Tu je ostudni žid bleknil v svoji nesramnosti nekaj, kar pove, kako malo in nič pravice nima žid do umešavanja v njemu tuje verske,
LISTE
Pripravna iznajdba.
Gospod Wood se je zleknil po mehki naslonjači v svoji pisarni tako zadovoljno, kakor je le kakemu milijonarju mogoče; zraven jc kadil ha-vano-cigaro, tako debelo in dišečo, kakor si jo more po pravici privoščiti le večkratni milijonar.
A kaj! Gospod Wood si jo že smel kaj ta-cega dovoliti, saj so ga šteli med najbogatejše može v bogatem Bostonu. Toda tudi milijonarji imajo vedno svoje skrbi; in gospod \Vood je bil vedno v silnih skrbeh, kako bi se znebil tolikega denarja. To ni bilo ravno lahko in zato ga jo v jednomer glava bolela. Pred kratkim je napravil izvrstno kupčijo s prašičjo mastjo in udrla so jo silna ploha dolarjev na njegovo plešasto glavo. Stanoval jc v vili nekoliko ur od mesta. Napolnjena je bila z vsemi mogočimi dragocenostmi. Stene so bilo prevlečene s tapetami, ki so veljale tisočake, in nad njimi so visele slike, vse neizmerno drage. In pohištvo, — človek bi kar oslepel vzpričo tolikega bogastva. Gospod Wood je imel res ukus za take styari. Seveda to še ni veliko izdalo, denar sc mu je preveč kopičil, dobiti /
t. j. katoliške zadeve, in da najbolje stori, ako ostane pri svoji — sinagogi!
Da sme v Trstu že sploh jud odločevati v stvareh krščanske cerkve, to je že dovolj žalostno znamenje in govori o strašnih razmerah mej občino in cerkvijo v tržaško-koperski škofiji. Po načrtih tržaških judov bi morali biti nadomeščeni vsi slovanski duhovniki v tržaški škofiji z italijanskimi. S tem naj bi bilo zadoščeno židovskim hijenam na magistratu, ki se hlinijo za »italijanske nacijonalce« in hujskajo zdaj z italijanskega političnega stališča zoper slovansko duhovščino kot pravo vzgojevalko narodne zavesti med slovanskim ljudstvom tako na tržaških kakor drugod na slovanskih tleh. Pa vzemimo, da se judom v svoji strasti posreči izriniti slovansko duhovščino iz slovenskih cerkva na tržaško koperskih tleh in jo nadomestiti z italijanskimi, kaj bi bilo potem? Ali so Italijani tako kratkovidni, da menijo, da se bodo judje potem ustavili pri tej točki ? Ne, ne bodo so ustavili, marveč šli bodo dalje. Danes se hlinijo judje kakor pospešitelji italijanske politike v Primorju in store s tem, da preganjajo slovansko duhovščino kot najkrep-kejšo zaslombo slovanske narodnosti na primorskih tleh, zares veliko uslugo onim elementom obojih iredent — italijanske in pruske — ki zares iz političnih nakan sovražijo Slovane sploh. Ko pa bodo judje dosegli ta prvi svoj cilj, tedaj se bode pokazalo, kaj so prav za prav nameravali kot pravi smrtni sovražniki krščanstva in katoliške cerkve. Tedaj se bode pokazalo, da so silili italijansko duhovščino in še zlasti tisto iz »Ami-covega« tabora v slovensko cerkve radi tega, ker so pričakovali, da ta duhovščina z raznarodenjem našega ljudstva zamori v istem tudi zdravo versko moralo, krščanski duh, in da bode to ljudstvo po tem v svoji verski in moralni propalosti godno
za židovski jarem. To sc bode pokazalo in ob enem tudi besneče veselje Siona, da je zadal krščanstvu tega sveta zopet globoko zevajočo rano, kar bi mu bilo še največja slast. (Konec sledi.)
Iz hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 5. februv.
Generalna razprava o proračunu se je nadaljevala tudi še prve tri dni prošlega tedna. Mislilo se je s početka, da bode prej končana, ker se je od večine prijavilo vrlo malo govornikov. Tečajem razprave se je položaj spremenil, kajti opozicija je s svojimi govori prisilila večino,'; da ji je morala odgovarjati. Da zavrne opozicijo radi oponašanj glede šolstva, oglasil se jc tudi novi predstojnik za bogočastje in uk. Povedal ni nič novega, niti je obranil vlado, kakor je mislil s svojim sicer čisto stvarnim govorom. Za ljudsko šolstvo je priznal, da ni tako razvito, kakor bi moralo biti, kajti do zdaj ni pohajalo šol skoro polovica otrok, in sicer radi pomanjkanja šol; te so pa ne morejo odpreti, ker ni sredstev za to. — Predstojnik rad prizna, da so zahteve opozicije v marsičem pravične, a kaj vse to pomaga, ker ni denarja, da bi se dalo vse izvesti. Opozicija se je nadejala, da bode čula povodom tega govora od novega predstojnika njegov program ; toda prevarali so se vsi. Programa ni, ker ni denarja. Najbolje je po trditvi predstojnikovi, da se počasi spopolni vse, kar se je dosedaj na tem polju pod-vzolo. Za medicinsko fakulteto ni nade, da bi se mogla tako hitro odpreti, ker jo za to premalo kapitala. Do zdaj je narod zbral do 600.000 gld. in če bode ban banoval še 15 let, se ta kapital podvoji, in potem se bode dalo že kaj storiti. To je čisto dobro rečeno, toda umestno pa ni bilo, ko je predstojnik pripisal v zaslugo banu,

je moral kak odtok za svoje dolarje. Nekaj pametnega mu je prišlo na misel.
Telefonska zveza med vilo in njegovo pisarno v mestu! To bi bilo imenitno, si je mislil srečni prašičji trgovec; zvesta moja soproga bi mi lahko vsak dan povedala, ako bi hotela iti morebiti v gledišče ali h koncertu, in treba se nama ne bo o tem žc zjutraj zgodaj razgovarjati.
Gospod Wood ni vedel, kaj bi od veselja počel, da mu je prišlo nekaj tako srečnega na misel, in takoj je povprašal nekega podjetnika, kako bi se dalo to izvršiti. Kmalu se je veselil telefonske zveze med svojo pisarno in vilo. Najimenitnejši Bostončanje so bili vsled tega zeleni od jeze, gospod Wood pa rudeč od veselja, ko je mogel po telefonu povprašati boljšo svojo polovico, če morebiti česa želi.
Tako je torej bilo o tistem času, ko so je gospod Wood zadovoljno zleknil po naslonjači in premišljeval, kako je prijetno na tem svetu, ako ima človek nekoliko drobiža. Takrat pa pozvončka po telefonu v znamenje, da želi nekdo v vili ž njim govoriti.
Vzdignil se je in rekel na pol glasno: »Najbrže želi ona v gledišče poslušat ,Rigoletto\«
Potem stopi k telelonu in zavpije:
»Česa želi moja golobica?«
Ni dolgo čakal odgovora.
»Oprostite, jaz najbrže nisem golobica, s katero mislite, da govorite.«
»S kom torej govorim?« zavpije gospod Wood.
»S tatom Smitom,« je zaslišal.
»Nisem prav razumel, kaj ste naposled reldi,« odvrne gospod Wood precej vznemirjen.
»Z vami govori neki tat, po imenu Smit,« mu je zadonelo na ušesa.
Gospod Woocl jo spremenil barve.
»Ne norčujte se in povejte mi, kaj hočete in kdo sto prav za prav«, jo govoril v telefon žc ves v strahu.
»Veseli me, da se Vam zdi vsa stvar tako šaljiva. Poslušajte me torej. Jaz sem ulomil s svojimi ljudmi v Vašo vilo, sem zvezal Vašo soprogo in Vašo posle in jim zamašil usta; tako je, kakor vidite, vse v moji oblasti. Poslušajte me le čisto mirno, kajti pomagalo bi Vam krvavo malo, ako bi hoteli naznaniti vso stvar policiji. Takoj, ko bi Vi napravili kako neumnost, to sc pravi, precej, ko bi se odstranili od telefona, — bode Vaša vila v plamenu. Dal sem prinesti v Vaš salon nekaj sena ter nalil nanj petroleja ; jedna sama žveplenka
da se je ta kapital zbral in da se Se zdaj množi, kakor je tudi bila vrlo neumestna izjava in trditev, da se ima Zagreb zahvaliti za svoj razvitek le banu.
Kdor ve, kako malo se stori od vladne strani za napredek Zagreba v gmotnem pogledu, ta se je moral kar začuditi tej izjavi. Potem se vzdigne dr. Bauer, da zavrne Popoviča radi njegovega napada na jezuite in sploh na katoliško stranko. — Kar je »pravoslavni« Popovic iskal, to je našel. S tehtnimi zgodovinskimi dokazi je razpršil učeni govornik vse trhle prigovore Popovičeve, kakor tudi neke krive izjave banove o jezuitih na Hrvatskem. Iz tega govora se vidi, kaj je učenost in poštenje, in kaj oholo moderno frazerstvo, katerega je mažaronska stranka prepolna.
V drugem delu svojega govora pa je branil dr. Bauer Hrvatsko proti današnjemu zistemu tako odločno in tako oduševljeno, da ga je bilo zares milo poslušati. Ojstro je grajal današnji zistem, pod katerim zdihuje Hrvatska, ali s tako ubranimi besedami, da niso mogle žaliti protivnika. Napovedal je vladni stranki odločen boj vse opozicije, katera se ne da zastrašiti niti z grožnjami, niti s prcgonstvom, nego hoče ostati na bojišču čvrsto organizovana, dokler ne zmaga. Živahna pohvala je zadonela oduševljenemu govorniku od vseh strani.
Kakor vsako leto, tako se je oglasil tudi letos dr. Frank, vodja »čiste« stranke, da spregovori o proračunu in o svoji stranki. Moramo priznati, da je dr. Frank jedini temeljito razjasnil hrvatski proračun. Dokazal je to točno s številkami, kako Mažari prikrajšujejo Hrvatsko ravno pri onih dohodkih, ki se vedno množd, in kako skušajo z zmanjšanjem tangente Hrvatski prikra-titi vsako povišanje njenih dohodkov, ter jo tako zaustavljati v njenem napredku. Jedina rešitev za Hrvatsko so samostalne finance.
Z drugim delom njegovega govora pa ne more biti zadovoljen noben pošten Hrvat, kajti iznašati v sabor vse umazane prepire med opozici-jonalnimi strankami vender ne gre, če se misli res kaj za rešitev domovine iz današnjega položaja storiti. Tako ponašanje strank v tako resnobnih časih, kakor so zdaj, mora se najodločneje obsojati. Ti prepiri so se v novejšem času le pre-pogostoma pojavljali v hrvatskem saboru in ravno oba zadnja govornika sta v tem pogledu preveč grešila na račun hrvatskega naroda. — Premda je sicer govor dr. Banjavčita vrlo poučen glede odnošaja zjedinjene opozicije proti današnji vladi, vender pa gubi mnogo na svoji vrednosti radi onega dela, kjer se bavi s »čistimi«, ker je ravno to upotrebil David Starčevič, da je izlil ves svoj žolč na zjedinjeno opozicijo ter dal tako povod prav neugodnim prizorom v saboru; večina se je namreč radovala tej neslogi med opozicijo ter upotrebila vse te pojave v svojo svrho. Odkar je prestopil David Starčevič k »čistim«, zares preveč žali člane zjedinjene opozicije, ki so mu
bo dosti, da se pokaže rudeči petelin na strehi. Torej vidite, dragi gospod Wood, da Vas imam popolnem v svoji oblasti«.
»Vi nesrečnik, Vi morilec, Vi ropar !« je rjul gospod Wood v telefon.
»Preidimo k stvari. Jaz potrebujem 5000 dolarjev, in ako ste pri volji, da mi jih izplačate, bom prav rad opustil vsak poskus z ognjem ter Vam ne bom napravil nobene škode«.
»Vi me uničite«, odvrne Wood, ki je to frazo imel vsak čas na jeziku.
»Gospod \Vood, Vi se šalite. Brezdvomno ste morali silno veliko zaslužiti, kajti prašičja mast se prav dobro prodaja«.
»Ne morem«, je zastokal gospod Wcod ves obupan.
»Silite me, da storim zločin. Premislite se ta hip, ker jaz imam žveplenko v roki«.
»Naj torej bode«, je zaječal milijonar.
»Za nekoliko hipov pride v Vašo pisarno moj zaupnik. Izplačali bodete dogovorjeno svoto in nato izvedeli od njega besede, katere mi morate telefonično sporočiti, da bodem prepričan o najini kupčiji. Opozoriti Vas moram še, da menjice ne vsprejmemo. Sedaj je ravno štiri ura. Moj zaupnik je ravnokar stopil v Vašo pisarno«.
(Konec sledi.)
bili pri zadnjih volitvah pomogli, da je prišel zopet v sabor.
Po sklenjeni razpravi je dobil zadnjo besedo poročevalec o proračunu dr. Egersdorler; toda govoril je o vsem, samo o proračunu ne. Odgovoriti je hotel vsem opozicijonalnim govornikom, ali ni proti nobenemu vspel. S tem svojim govorom se je pokazal zopet pravega rabulista, kakor smo ga že ocenili pri vseh prošlih proračunskih poročilih. Mi mu ne zamerimo, kajti takšna stvar, kakoršno on brani, se tudi ne da drugače braniti, nego z rabulistiko.
V petek se je začela specijalna debata o proračunu ter bode bržkone trajala zopet precej dolgo. Že glede prvih dveh točk: stroški za sabor in za bana, se je vnela prav ostre debata. Baron Rukavina je ostro govoril proti saborski večini, a Brestjensky proti banu. Tako ostro poslednji govornik že dolgo ni govoril, a-videlo se je v večini, posebno pa na banu, da je ta govor vse iznenadil.
Ban je bil prisiljen, da sam zagovarja stroške za bana. S tem govorom ni vspel, četudi je bil precej dolg, ker se je ogibal odgovoriti jasno in točno na obtožbe opozicijonalnegd govornika. Dve izjavi iz tega govora ste pa vender važni. Na pritožbo pravoslavnih, da versko in cerkveno vprašanje posebno glede njih na Hrvatskem ni še do zdaj rešeno, obeča ban v kratkem predložiti hrv. saboru cerkveno-politične postave, ki so že zares potrebne. Druga izjava se tiče interpelacij. BreBt-jensky je namreč banu oponesel, da ne odgovarja na interpelacije, kar pa je njegova dolžnost. Do zdaj je bilo samo v tem zasedanju stavljenih 117 interpelacij, pa se skoro na nobeno ni odgovorilo. — Ban pravi, da se na Hrvatskem interpelira za vsako malenkost, zatorej je tudi toliko interpelacij, kolikor jih nimajo mnogo večje države in mnogoštevilneji sabori. Nam se pa zdi, da je to število zato tako veliko, ker je mnogo resničnega, na kar se toži opozicija, in da se nekatere interpelacije istega sodržaja večkrat stavljajo. Tako se na primer interpelacija glede porabe mažarskega jezika pri zajedniških uradih ponavlja prav po-gostoma, pa se je ponovila tudi precej po tej ba-novi izjavi, in vender so na ta vprašanja zistema-tično molči, premda se ta interpelacija ne more smatrati za malenkost, ker Hrvati branijo ž njo le pravice, ki so po nagodbi zagotovljene. Za to interpelacijo ni treba nobenih preiskav, niti spisov, kakor za druge, moglo bi se lahko odgovoriti, in vender se molči in nagodba dalje krši, premda zagotavlja mažarska večina, da brani nagodbo, in dr. Pliveric celo Hrvatom priporoča, naj točno vrše nagodbo. Hrvati že drže nagodbo, ker jo morajo, Mažari jo pa kršijo, ker jo morejo kršiti z dozvolo one večine, ki se je proglasila jedina čuvarica te nagodbe.
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. februvarija.
Spravna akcija v češkem deželnem »boru. Na dnevnem redu vsakdanje notranje avstrijske politike je sedaj izključno le sprava in nje poskusi. V moravskem deželnem zboru se ukvarjajo s tem vprašanjem že dalje časa, in sedaj, kakor zatrjujejo razni listi, se bo s to zadevo pečal tudi češki deželni zbor. Dosedaj se je v tem oziru samo ugibalo, sedaj se pa tudi oficijelno poroča, da se bo tudi v češkem deželnem zboru razpravljalo o tem. V koliki meri more vlada računati na vspeh, se ne ve. Dosedaj je le gotovo, da se Nemci ne vdeleže prihodnjega deželnozbor-skega zasedanja. Sicer se trdi, da bi morali nemški poslanci že radi tega priti v deželno zbornico, ker sicer izgube svoje mandate. Mesto njih bi prišli potem v deželni zastop samo nemško-radikalni elementi. Poslednje dejstvo bi znalo odvrniti zmerne može od prvotnega sklepa, toda ob jednem je to tudi povod radikalni struji, da bo tem ognjeviteje zagovarjala sklep glede nadaljne abstinence. Ker so pa dosedaj še vedno zmagovali radikalni kri-čači proti zmernim kazinotom, je nada opravičena, da bodo prodrli tudi sedaj. Sprava je potemtakem nemogoča, kajti češki zastopniki in vlada se v parlamentu v Pragi ne bodo mogli pogajati z Nemci, ako jih ne bo v zbornico. Vse je toraj odvisno od končnega sklepa nemških elementov.
Položaj na Ogerskem je pj besedah mi-nisterskega predsednika barona Banffyja v zadnji seji liberalne stranke nekoliko ugodneji in je upanje, da se kompromisna pogajanja kmalu vspešno zavrse. Po poročilih opozicijonalnih listov in sodeč po teku pogajanj se pa razmere še niso dokaj spremenile. Vlada in opozicija še vedno nista voljni odnehati od svojih poglavitnejih zahtev, akoravno vladna glasila temu oporekajo in zatrjujejo, da se jo že ustreglo mnogim opozicijonalnim željam. Baron Banffy je v imenovani seji sam označil pogoje, pod katerimi je vlada voljna skleniti mir. Izjavil je najpreje, da vživa še vedno popolno zaupanje krone in parlamentarne večine, vendar z ozirom na koristi dežele rad odstopi, vendar le pod tem pogojem, da zbornica pred njegovim odstopom reši vse predložene zakonske osnove. Brez revizije poslovnega reda za poslansko zbornico si ministerski predsednik ne more misliti kompromisa, kajti treba je odločno stopiti na prste terorizmu kričaških frakcij in zagotoviti, da se delavnost parlamenta ne ovira s tehnično obstrukcijo. Čuli so se sicer glasovi za uvedbo kloture in razširjenje oblasti zborničnega predsedstva, toda radi ljubega miru je vlada opustila to misel. Ako njegov odstop ne bo pomenil ponižanja liberalne stranko ter ne bo škodil redu v deželi, smatra ga ministerski predsednik za svojo dolžnost in ne za žrtev. Vprašanje o poznejši sostavi ogerskega kabineta se mora popolno prepustiti pravici krone. Konečno je ministerski predsednik še omenil, da se vlada za sedaj ni mogla odločiti za revizijo volilnega reda, marveč naj to izvede prihodnja vlada. — Iz izvajanj barona Banffyja se razvidi, da vlada noče ustreči niti jedni želji opozicijonalnih zastopnikov, ki bi količkaj utegnila škoditi dosedanji poziciji vsemogočne liberalne stranke, akoravno vlada sama uvidi, da je marsikak zakon krivičen in temeljite spremembe nujno potreben.
Vatikan in mirovna konferenca. Ži-dovBko-liberalni listi so se v zadnjem času obširno pečali z vprašanjem, bode li Vatikan zastopan na bodoči mirovni konferenci, ki se vrši, kakor smo včeraj omenili, v mestu Haagu, ter so ob jednem bodisi iz hudobije, ali pa vsled nevednosti poročali, da Vatikanu doslej še ni došlo nikako povabilo in najbrže tudi ne dojde. Iz povsem zanesljivih virov se pa sedaj poroča, da so vsa taka poročila popolno neresnična. »Osservatore Romano«, kateri list v tem oziru dosedaj ni izgubljal nobene besede, postavil se je lažnjivim poročilom po robu in izjavlja mej drugim nastopno : Dejstvo je, da najmogočnejši vladar na svetu ve, da bo našel ravno v sv. Očetu najmogočnejega zaveznika za svojo plemenito idejo, in istina je, da je že storil vse potrebne korake. Car Nikolaj s sveto stolico ni postopal samo tako, kakor z drugimi vladami, marveč je dokazal častitljivemu starčku v Vatikanu tako posebno naklonjenost, da je težko razsoditi, kdo izmej obeh suverenov je bolje počaščen. Ravno take dopise in okrožnice, kakor so došle iz petrograjske pisarne ostalim vladam, doposlala je ruska vlada oficijelno in istodobno tudi državnemu tajništvu njegove Svetosti, na katere je, kakor samo ob sebi umevno, tajništvo tudi takoj primerno odgovorilo. To je dejstvo, ki se nikakor ne dž utajiti. Kar se pa tiče druge trditve nasprotnih listov, češ da se Vatikan mnogo trudi za kak prostorček pri zeleni mizi, pri kateri se bo razpravljalo o nasvetih carja Nikolaja, izjavlja zgoraj omenjeni rimski list, da vatikanska diplomacija ni storila dosedaj niti jed-nega koraka za uresničenje te misli in se zato tudi prav nič ne poteguje. List izjavlja, da bo Vatikan sicer radostno vsprejel konečno povabilo na mirovno konferenco, ako se sploh vrši, kar pa dosedaj še ni dognano, in da bo dotični zastopnik gotovo več koristil, nego škodoval pri dotičnem posvetovanju, ker bi ne zastopal parcijelnih in egoističnih interesov, ker bi ne bil delegat velesile s tekmujočim brodovjem in pretečo armado, ampak sv. Stolice, ki ne goji nikake kolonijalne politike in bojnih načrtov, ki za svojo vlado ne porablja sile, marveč le nauk sv. evangelija in ljubezni, toda dosedaj se v tem oziru še ni izrazila niti najmanjša želja in se ni uporabilo nikako direktno ali indirektno sredstvo v dosego tega namena. — S to oficijozno izjavo so pač najbolje izpodbite vse tozadevne laži veri in Vatikanu sovražnih glasil.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. februvarija.
(Odlikovanje.) Papež je imenoval generalnega vikarja in stolnega kanonika Janeza Flisa za svojega hišnega prelata. — Velezaslužnemu, novemu prelatu iskreno čestitamo.
(V ljudski in dijaški kuhinji) je bil danes slovesen dan. Zavod sta počastila presvetli knez in škof dr. Anton Jeglič in ekscelenca baron Hein s svojim obiskom. — Vodstvo odbora, na čelu g. Drelse in gospa Kos-ova, sta pozdravila odlične goste in dobrotniko ljudske kuhinje. Dijak Novak so je zahvalil za časten obisk. Presvetli knez in škof je v nagovoru povdarjal, da ga veBeli videti, kako so blage gospe in gospodje trudijo v pomoč revnemu ljudstvu, vzlasti dijakom, vspodbuja jih, naj tudi v prihodnje, tako lepo vrše dejanjsko ljubezen do bližnjega po vzgledu Križanega, katerega podoba krasi kuhinjske prostore. Visoka fosta sta si natančno ogledala prostore, kuhinjo, pokusila jedi, ter se o oskrbi zelo pohvalno izrekla. Bog blagoslavljaj tudi v bodoče blage gospe in gospode pri plemenitem delu, podpira naj jih zavest, da spolnujejo besedo največjega prijateljev revežev: Lačen sem bil in ste mi dali jesti!	«
(Zbolel) je nevarno v Leonišču bivši c. kr. gimnazijski profesor vpok. duhovnik g. Anton Brodnik. Priporočamo blagega gospoda v me-mento in molitev vsem prijateljem in znancem, zlasti še njegovim nekdanjim učencem.
(Imenovan je) davčni pristav Henrik Brilli davčnim kontrolorjem v X. činovnem razredu.
(Umrl) je sinoči ob '/,9. uri v visoki starosti 75 let gosp. Jožei R a k t e 1 j , bivši nadučitelj in šolski voditelj v Ribnici. Krog 40 let je deloval v Ribnici kot učitelj in organist. Malo da ne ves sedanji odraščeni ribniški rod je pokojnik vspešno podučeval in blažil, ki mu bo zato ohranil hvaležen spomin. Bil je učitelj »stare šole«, a zato tudi mož starega, krščanskega prepričanja in delovanja. Ribniška šola je bila prejšnjo dobo med najboljšimi v deželi in mnogo Rakteljevih učencev je«dospelo v višje stanove. Tudi kot organist in cerkveni pevovodja se je odlikoval in poskušal se je tudi kot komponist. Neko dobo je podučeval rajnik ribniške mladeniče tudi v narodnem petju in marsikateri možak se spominja z veseljem še sedaj tistih let. Najboljše in najkrajše označimo rajnega Raktelja, če povemo, da je bil že v začetku narodnega probujenja zvest sotrud-nik Andrej E i ns p i e 1 o r j e v em u »Šolskemu prijatlu« ob jednem z A. Praprotnikom, Iv. Tomšičem, L. Belarjem, Jos. Levičnikom i dr. Pozneje je še kaj malega spisal v »Učit. Tovariša"« in »Slovenca«. — Blag mu spomin !
(Jeranova dijaška miza.) Za mesec januvarij je bilo plačati v ljudski in dijaški kuhinji dijakom za hrano 196 gld. 46 kr., za stanovanje 42 gld. 50 kr., za hrano pri zasebnikih 45 gl., za vsakdanje potrebe 6 gld. 60 kr., skupaj 290 gld. 56 kr.; dohodkov je bilo v tem času 239 gld. 70 kr. Podpiranih je bilo v preteklem mesecu 139 dijakov. — Za obilno, velikodušno podporo, naklonjeno Jeranovi dijaški mizi v preteklem mesecu, vsem dobrotnikom stotera hvala in bogato plačilo pri Bogu!
V Ljubljani, 6. februvarija 1899.
A. K a 1 a n , oskrbnik Jeranove dijaške mize.
(Repertolr slovenskega gledališča.) Jutri v petek 10. t. m. se bo igrala prvič na slovenskem odru slika iz življenja s predigro in v treh delih '»Trije pari črevljev«, spisal Karol Gor-lit z, godbo zložil Millocker. Glavni ulogi imata gospa Polakova in g. H. Ilousa, ki izvajata mnogo pevskih točk. Ta igra ima nebroj komičnih prizorov ter je za predpust jako umestna. V originalu se govori večinoma v dunajskem dialektu, zato pa jo prirejen prevod v ljubljanskem narečji, kar povzdiga komičnost že itak veleza-bavnega dejanja.
(Prijateljski večer.) Iz predavanja kanonika Ivana S u š n i k a pri prijateljskem večeru v Katoliškem domu posnamemo v kratkem naslednje : Solnčni žark se po svojem prehodu skozi stekleno prizmo odkloni od svoje premočrtne smeri in se razprši v sedmerobarveni šar. Ako so pa solnčni žark prepusti na prizmo skozi tesno razpoko, tedaj barve deloma zginejo, zato se pa prikaže po
celem šaru premnogo temnih črt, ki se po prvem raziskovalcu imenujejo Fraunhofer-jeve črte. Poznejši učenjaki (Bunsen, Kirchhoff, Angstrom i. dr.) so v razpršenje svetlobnih trakov rabili več zaporednih prizem, in šar razširili nad 3 m., raznih črt se je pri tem pokazalo do 20.000. Lestvica v milimetre razdeljena označuje vsaki črti določen prostor. Ako se razne snovi v plamenu ali v električni obločnici razpuhtijo, tedaj se pokažejo v šaru raznobarvene črte, katere za isto snov ostanejo vedno značilne in nespremenjene. Iste črte pa postanejo temne, ako svetlobni trakovi prodirajo skozi par iste snovi. Spektroskopično raziskovanje solnca je pokazalo, da je solnce velikanska ognjeno žareča obla, katero obdaja od vseh stranij atmosfera raznih parov in plinov. Solnce na okrogu obdaja najprvo takozvana korona, solnčna atmosfera, katera se krasno v biser-nati svitlobi pokaže ob času solnčnega mraka. Korona nima Fraunhoferjevih črt, toraj sveti skoraj izključno z lastno svitlobo, nahaja se v žare-čem stanu radi neposrednje bližine solnca. Znamenito je zlasti to, da njeni šar kaže nekatere isto črte, kakor severna luč na zemlji. Pod korono se nahaja barvena plast (chromosphiira), katera obstoji največ iz vodenca. Iz te plasti se dvigajo protuberance, velikanskim plamenom podobne erupcije, katere kažejo, da je solnčno površje v nepopisno razburjenem stanji, s katerim se naj-silnejši orkani in vulkanični izbruhi na zemlji niti primerjati ne dajo. Protuberance se dvigajo v silne višave od solnca, do 50.000 milj in čez, in to se dogaja včasih v malo urah, da celo v nekoliko minutah. Preiskovanje s spektroskopom na podlagi Doppler jevega principa kaže, da se protuberance dvigajo z neznansko silo in hitrico kviško 5 do 10 milj na sekundo, da Young in Thollon sta opazovala protuberance, ki so švignile v jedni sekundi 42 milj visoko in se oddaljile od solnčnega površja nad 70.000 milj. Ako primerjamo s temi silami naše najsilnejše viharje s hitrico 40 do 50 metrov na sekundo, ali izstreljeno topovo krogljo s 600 do 800 metrov na sekundo, tedaj zamoremo še le približno sklepati, kako velikanske nedopovedljive sile delujejo na solncu. Vsebina protuberanc so deloma pari metaličnih snovij z velikanskimi množinami vodenca. Večina sedanjih učenjakov trdi, da te protuberance, potem ko se v višinah nekoliko ohladijo, padajo nazaj na solnce in napravljajo znane solnčne pege. Pod imenovano barveno plastjo, katera utegne 1000 do 1500 milj debela biti, se nahaja prava svitlobna plast solnca (Photosphiira), katera sestaja iz plinastih ali parnih, vsled silnega tlaka na solncu brezdvomno zgoščenih snovij. Spektralna analiza nam kaže, da se na solnci nahajajo skoraj izključno iste snovi, kakor na zemlji, pogrešali so pa doslej klor, brom, jod, fluor, arsen, fosfor, žveplo in dušeč, vendar pa s tem ni dokazano, da se ne nahajajo ondi, ker je mogoče, da njihove črte v šaru deloma zakrivajo, ali s svitlobo nadkriljujejo pasovi druzih snoyij in so nam vsled tega nevidne. Spo-polnenje aparatov utegne nam tudi v tem oziru še marsikaj odkriti. — Razjasnil je nadalje govornik takozvani »Doppler-jev princip«, na podlagi katerega je mogoče natančno določiti, se li kako telo na nebu zemlji približuje, ali se od nje oddaljuje Pri približevanji kake luči (v tem slučaji zvezde) število etrovih valovanj raste in črta v šaru se nagne na vijoličasto stran, v nasprotnem slučaji se število tresljejev zmanjša in črta v šaru se odkloni na rudečo stran. Ker je mogoče s sedanjimi popolnimi pripravami meriti celo 0'001 mm (u = mikron) se premikanje zvezd da določiti približno na kilometer na sekundo natančno. S pomočjo te iznajdbe je mogoče premikanje in smer zvezd določiti v slučajih, ki so vsakemu drugemu merilu nedostopni. — Predavanje je bilo zelo zanimivo, tembolj ker je bil gospod dr. Kramar tako prijazen, da je prinesel seboj spektralne karte. Lepa hvala obema gospodoma za res zanimivi večer.
(Frankfurtarice.) Tukajšnji oddelek državnega društva poštnih in državnih uslužbencev je sinoči na starem strelišču priredil svoj ples. Že pred nekaterimi dnevi so nam je poročalo, da se častna vabila na ta ples razpošiljajo po mestu samo v nemščini in da je to preziranje našega jezika marsikod obudilo veliko ogorčenje. Vendar smo o tem molčali, ker smo mislili, da se je zgodila kaka pomota. In res smo dobili povabilo v
slovenskem in nemškem jeziku. Poroča se nam pa, da je bila sinoči plesna dvorana na strelišču okinčana tudi s — frankfurtaricami! Prav osten-tativno razobešeni ste bili dve frankfurtarici na steni vis-a vis cesarjevemu kipu! To jo brezdvomno demonstracija, samo da se ne ve, so-li gospodje c. kr. poštni in državni uslužbenci, oziroma prireditelji plesa s tem hoteli demonstrirati samo slovenski Ljubljani ali pa morda tudi še komu drugemu. Vsekako jo čudno, da na takem plesu svira c. kr. vojaška godba in da tak ples počaščajo s svojo prisotnostjo odlični uradniki.
(Več cerkva.) Pod tem naslovom objavlja včerajšnji »Narod« nastopno brzojavno poročilo: Dunajski občinski svet je sklenil, najeti posojilo petih milijonov za zgradbo novih cerkva. Ker so že dosedanje cerkve največkrat popolnoma prazne, je težko umeti, čemu se je storil ta sklep. — Drugi stavek tega poročila je značilen za »Narod«, naj ga mu je sporočil njegov židovski poročevalec Penižek z Dunaja, ali naj so ga krščanski vredniki sami dostavili v vredništvu »Narodovem«!
(Nesreči.) V kamnolomu Kneza in Tavčarja pri Trzinu ponesrečil so je v ponedeljek pop. 24Ietni Fr. Trzinar iz Depalje vasi. Utrgala se je do 50 kg. težka skala ter ga zadela na hrbet, da je na mestu obležal mrtev. — Utonila je minuli teden petletna hčerka želez, čuvaja Jenkota iz Krtine v potoku Radomlja. Padla je z deske, ki je bila položena preko struge, v nad meter globoko vodo.
(Uboj.) Minulo nedeljo popoludne napadli so štirje fantje posestnika Fr. Košaka in njegovega brata Janeza iz Lobčeka, občine Žalna, ko sta so vračala iz vaške gostilne. Prvemu so zadali toliko rano na glavi, da je v torek umrl, ne da bi bil dobil zavest. Tudi bratova rana je nevarna. Na-padnike imajo že pod ključem.
(Država in delavci.) Te dni je zadobil Najvišje potrjenje predpis o starostnem zavarovanju stalnih delavcev v tržaškem c. kr. glavnem carinskem uradu in v javnih skladiščih. Predpis ne priznava trajnih pravic do zavarovanja le delavcem za slučaj nesposobnosti za delo pod obče za državne služabnike veljavnimi pogoji, marveč zagotavlja tudi vdovam in sirotam teh delavcev doneske za pogreb, vzgojo otrok in pokojnino. Za slučaj po-nesrečenj pri delu so se ukrenile še nekatere posebne odredbe tudi celo za take uslužbence, ki niso sprejeti stalno v službo. Ta predpis je stopil že s 1. jan. 1.1. v veljavo in je zbudil veliko veselje v družinah skladiščnih in carinarskih uslužbencev, kjer je vladala dozdaj dostikrat huda skrb za obstanek, ko je uslužbenec umrl ali se ponesrečil. Za to gre vladi topla zahvala.
(Na včerajšnji semenj) prignali so 974 konj in volov, 247 krav, 71 telet, skupno 1292 glav živine. Mnogo vol so pokupili kupci z Morav-skega in Bavarskega, po konjih so pa segali Italijani.
Narodno gospodarstvo.
Nekoliko o neposrednih davkih.
(Dalje.)
Toda sedaj k stvari. Za zgoraj navedene prestopke so najnižje sledeče redne kazni. Neobjav-ljenje, oziroma prepozno objavljenje vinotoča, prodaje mesnine na drobno, na debelo, izkuha mesa, klanje drobnico in izvrševanje mesarije kaznuje se z jedno krono najnižje. Ako bi kako društvo ali kak zasebnik izvrševalo vse navedene kategorijo in bi to ne oznanili pravočasno, plačal bi tedaj najmanjo kazen za vse kategorije skupaj 6 kron. Neobjavljenje ali prepozno objavljenje prodajo sladkorja na drobno kaznuje se najmanj s štirimi kronami redno kazni. Ako kdo tedaj ni naznanil izvrševanja, ali prepozno, naj takoj pri sostavi dejanskega opisa prosi za opustitev daljnega kazenskega postopanja, s tem si bode prihranil pota, ž njimi v zvezi stroške in sitnosti, kajti opravi-čenje, da mu je bila postava neznana, ne velja nič, ker kazenski dohodarstveni zakonik določa: da se z nevednostjo postave nikdo ne more opravičevati, marveč vsak državljan je dolžan, z njega se tikajočimi postavami se soznaniti (§§ 13 — 14 dohodarstvenega kazenskega zakonika iz leta 1835).
Tudi vsaka sprememba obrti mora se naznaniti. Društvo, ki ima, recimo, sedaj svojo pro-dajalnico v Cešnjici b. št. 3, preseli se v Češnjico
h. št. 9. Vse kategorije se morajo naznaniti. Temu služi naj sledeči vzorec:
Veleslavno c. kr. finančno vodstvo v Ljubljani.
Gospodarska zadruga v Cešnjici h. štev. 3 (davčni okraj Školja Loka) naznani s tem, da se bode s prodajo sladkorja na drobno, z vinotočem, in s prodajo mesnine na drobno dne 15. februvarija 1899 preselila v Cešnjico h. št. 9 (davčni okraj Skofja Loka) in prosi, naj se blagovolijo gori navedene obrti v dotičnih zapisnikih popolnoma zbrisati in naj se blagovolijo pod h. št. 9 vpisati. Konečno se prosi dotične dohodarstvene liste dostaviti.
Cešnjica, dne 1. februvarija 1899.
(Pečat.)	(Podpis načelnikov.)
Opozarja se, da tudi preselitev mora se 14 dnij prej finančni oblasti naznaniti, kajti v obratnem slučaju veljajo gori navedene kazni.
(Dalje sledi.)
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 9. februvarija. Kedaj da se skli-čejo deželni zbori, še ni dognano, najbrže, da o tem odloči ministerski svet, ki se vrši danes popoldne.
Praga, 9. februvarija. Nemški deželni poslanci razven Schonererjancev so baje pripravljeni vstopiti v deželni zbor, ako z njimi prično dogovore glede vstopa češki veleposestniki, ki pa zato ne kažejo nobenega veselja.
Line, 9. februvarija. Državni poslanec opat D o p p e 1 h a m e r je danes umrl v 7t>. letu. Bil je državni poslanec še od Ta-affejevih časov.
Budimpešta, 9. februvarija. Včerajšnjo sejo poslanske zbornice je starostni predsednik Madarasz zaključil z željo, naj bi poslanci v prihodnji seji našli razmere, ki bodo narodu in kralju v srečo in mir. Prihodnja seja je 16. t. m. z navadnim dnevnim redom.
Budimpešta, 9. februvarija. V imenu desidentov je poslanec Czaky izročil zaupnikom opozicije pismeni odgovor vlade na njih zahteve. Opozicija sedaj pravi, da glede indem-nitete ne bo delala ministerstvu Banfly-jevemu nobenih težav.
Dubrovnik, 9. februvarija. Vodje Alba-nov so pripravljeni pričeti versko borbo proti Bolgarcem v Macedoniji.
Carigrad, 9. februv. Včeraj se je vršil v Ipeku shod albanskih načelnikov, katerega se je vdeležilo do 500 mohamedovskih zastopnikov okrajev Kosovo, Monastir in Sku-tari. Sklenili so, da bodo v slučaju izbruha nemirov v Makedoniji dostavili 17 do 20 tisoč mož, za slučaj večje nevarnosti bodo pa dali sultanu na razpolago 200 000 mož. Ravno tako bodo pripravili orožje na raznih krajih.
Madrid. 9. februvarija. Kraljica Kristina je podpisala dekret, s katerim se sklicuje parlament na 20. februvarija in s katerim se daje poroštvo za nadaljno ustavno pravno vlado.
London. 8. februvarija. V prestolnem govoru, s katerim je včeraj kraljica Viktorija otvorila angleški parlament, se mej dru-
gim naglasa, da je angleška vlada z velikim zadovoljstvom vsprejela povabilo ruskega carja na mirovno konferenco, ki naj bi olajšala neznosna bremena. Kraljica se spominja tudi žalostnega vtisa, ki ga je napravil na angleško prebivalstvo lanski zločin v Genevi.
Manila, 9. februvarija. Vodja Aguinaldo je objavil proklamacijo, s katero se Ame-rikanom napoveduje vojska.
Washington, 9. februvarija. Mac Kin-leyev kabinet se je včeraj temeljito pečal z zadnjimi dogodki na Filipinih in sklenil, tako dolgo nadaljevati vojsko, dokler vstaši ne odlože orožja.
Washington, 9. februvarija. General Otis poroča, da je vstaški vodja Aguinaldo prosil za dogovor s poveljnikom ameriških čet.
Umrli BO:
6. februvarija. Jožefa Indof, tovarniška delavka, 19 let, Dolenjska cesta 11, jetika.
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 306 2 in., srednji zračni tlak 736 0 mm.
a S Q	č.ts opa-Mvacja	Stanje '"/aromstra v mia.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neb«	18* « . jr T? « M !.
8| 9 zvečer		739-3	5-8"	si. jzah.	oblačno	00
gl 7. zjutraj 1 2. popol.		739 3 r39 9	6-3 91	sr. jzah. sr. jzah.	oblačno n	
Srednja včerajšnja temperatura 61", normale: —0-9°.
Zahvala.
157 1-1
Vsem premnogim znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so nas tolažili ob bolezni in ob nenadomestljivi izgubi našega preljubega očeta, gospoda
Franca Penca
izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se najiskre-neje zahvaljujemo prečastiti duhovščini, vsem tukajšnjim gg. uradnikom, vsem gg. darovalcem vencev, slav. gasilnemu društvu, slav. bralnemu društvu, slav. okrajno - cestnemu odboru v Mokronogu, in sploh vsem, ki so spremili dragega rajneega k zadnjemu počitku. — Bog plati!
Mokronog, dne 8. svečana 1899
Rodbina Penca.
Zahvala.
904 1-1
Za mnogostransko nam izkazano iskreno sočutje iz srčno tolažbo ob bolezni in smrti našega nepozabnega dn6 6. svečana letos zamrlega preljubega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strijca, gospoda
Janko Gradišek-a
posestnika, trgovca Itd. v Zalogu
in za obilno udeležbo pri njegovem pogrebu v D. M. Polji izrekamo vsem udeležencem svojo najglo-bokejšo zahvalo; zlasti zahvaljujemo se domačemu č. gospodu župniku in onemu od sv. Helene, deželnemu in državnemu poslancu g. Fran Povše-tu in njegovi obitelji, predsedniku kupčijske in trgovske zbornice gosp. Perdanu, slav. učiteljstvu, gospodom pevcem za ganljivo petje, in sploh vsem prijateljem in znancem pokojnika. Iskrena zahvala bodi tudi vsem darovateljern prekrasnih vencev.
Žalujoči ostali.
mmmmm m **
Vabilo
k
II. rednemu občnemu zboru
I. del. konsumnega društva na Jesenicah,
kateri so vrši
v nedeljo, 26. febr. 1899, ob 3. uri popoldne
v prostorih društvene prodajalne na Savi.
156
"V spored:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo tajnika
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobritev računov za leto 1898.
5.	Volitev načelnika in tajnika.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Raznoterosti
i-i	Odbor.
»Iir^t«*«!
orgljavec in pevovodja
ter vešč cerkovnik,
ki bi sprejel tudi tajništvo ali kaj sličnega, želi radi tehtnih vzrokov dobiti novo službo.
Več pove upravništvo »Slovenca«.	152 2—1
	
	
>co	
	
	
	
■	oT
	Ci
C/3 • mmmm	00
m	
CS	o
mfr. m*	
cs	
—■MB	
	C
e_	
cq	
GO	
C3	
1 1 _ >
te O
Si « t/j____
XI o
O ««
._-o.
C.o
"> o
Or* 3 »O
-O 9
r»
13 te
CQ	N C
4)	3
>	b
.2	«
cti	o
d
!>š 73 3
o
<N
13
"tb
c
(S
ni rt u
®
c a m
£
o
s
_ ._ u
C 3 £
d) <0
Ia
te >h
- ^
160 1-1
Leopold Raktelj, župnik, naznanja potrtega srca v materinem, bratovem in svojem imenu ter v imenu svojih sester vsem duhovskim sobratom, sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da so moj preljubi oče, gospod
Jožef Raktelj,
nadučitelj in šolski voditelj v pokoju,
danes ob '/2 0. uri zvečer po dolgi bolezni, večkrat prevideni s sv. zakramenti, v 75. letu starosti izdihnili svojo dušo.
Pogreb bo v petek, dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne. Ljubega rajnika priporočam v blag spomin in molitev.
V Ribnici, dne 8. februvarija 1899.
-K „ > ., --sh.,. i.^.-.Hfe;
13 m n a j s It ti, t> o i'
v, a.
Dne 8. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....101 gld.	55	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	»	30	»
Avstrijska zlata renta 4°/„......120	»	45	>
Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron .	102	>	10	.
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	>	85	»
Ogerska kronska renta 4°/0. 200 ... .	97	>	90	>
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	909	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............362	»	60	»
London vista...........120	»	40	>
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	>	92'/s»
20 mark............11	»	78	»
20 frankov (napoleondor)............9	>	65V,»
Italijanski bankovci........44	»	45	»
C. kr. cekini......................5	»	68	»
Dne 8. februvarija.
4"/o državne srei-ke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mosta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem -kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne žcleznice . »	» južne železnice 3°/0
»	» južne železnice 5°/„
»	» dolenjskih železnic 4°/0
			Kreditne srečke, 100 gld.......	198 gld		76
			4u/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170	»	—
174 gld.		— kr.	Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	>	20
158	»	_ »	Budolfove srečke, 10 gld.......	26	>	25
195	>	_ >		85	>	75
100	>	>	St. Genois srečke, 40 gld.......	80	>	—
139	»	_ >	Waldsteinove sreeke, 20 gld......	60	»	—
130	»	—• >	Ljubljanske srečke.........	24	>	25
108	>	50 »	Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld.	159	>	Vb
112	>	_ >	Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3497	>	—
98	»	25 >	Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	433	>	—
98	»	30 »	Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	67	>	26
222	»	80 »	Splošna avstrijska stavbinska družba . .	115	»	—
180	>	_ >	Montanska družba avstr. plan.....	236	>	VD
125	>	50 »	Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	186	»	—
99	>	50 »		127	»	37
Af Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srefik. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za \sako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Mcnjarnična delniška družba
€
J
•».ura. mM
I., Mlollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.

JSJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špckulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ii n 1 o ž «> ii i li u; ! o v ii 1 "Siti