gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr. Teèaj XIII. Ljubljani v sredo 4. aprila 1855. List Nekaj obdelovanja Vinogradov m pride llovanja vina Ker je v tistih krajih, kjer vino raste y z d aj cas vinograde obdelovati in je po vinskih goricah že vse živo delavcov, mislimo, da ne bo odveć o tem od ne kterih koristnih rečípovedati, ker dobrih naukov nikoli preveč ni, in je še ne delajo s premislikom, ampak po stari navadi, kar bi dan današnji ne smelo biti, in nikoli ne. vedno dovelj ljudi, ki svojih del kraji Nekteri grajajo pridelovanje vina in pravijo 5 da 5 kjer vino raste, so navadno bolj revni od dru zih, ker vino je zapeljivo in delà člověka mehkuznega neumnega in manj gospodarnega. Ne moremo tajiti daje to nekoliko res; pa vendar tudi terdiino 5 5 da v vinskih krajih je manj pravih zrelih pijancov memo nevinskih, ker žganje in druge močne pijace so še bolj zapeljive, in se člověk pri njih prej navadi pi jančevati, in popoinoma poživiniti se, svoje dolžnosti zanemarjati in pamet in premoženje z gerdim žertjem zapravljati. Res je, da v dobrih letih vinogorniki pri svojih hramih, pri ćepu, so v jeseni radi oživljeni in glasni ? in ukaje doniií gredoči se z marsikakšnim pre lazom ali s kako bervjo pogovarjajo, se vćasi nad njimi tudi prenaglijo, ali pa vćasi tudi kako berv zajez dijo ali po nji plezajo, posebno će ročaja nima, in se tudi primeri, da se oblečeni, kakor so, malo skoplejo in ohladé; pa to nié ne dé, in ni vsak dan, in tudi glava ne bolí, in ko noc spet glavo zbrihta, se drugi dan smejajo. Ne more se jim to za zlo šteti ali pre veczameriti, ker se mora sladko vince, ki serce raz veseluje, pokusiti in njegova vrednost spoznati, za kterega so toliko terpeli. Prijatli vkup se snidejo in vincu zapojejo, ki so ga přidělali, da svoje težave malo pozabijo. Pa dasiravno so kraji, kjer vino raste, navadno bolj revni od nevinskih, vendar zamore umnim tudi vino lep prihodek biti in jim premoženje kar zlo po množiti, ako vedno pamet poslušajo. Da jim bo pa vino lep dobiček dalo, jim svetujemo tri ali stiri reci y ktere naj pri svojem gospodarstvu vedno pred očmí imajo; ter 1) naj svoje vinograde primorajo, da kar nar već mogoče in veliko več od zdaj pri délka dajo, 2) naj skerbé, da bo přiděláno vino kar nar bolj mogoče, in veliko bolj od doslej , žlahno in dobro; 3) da svoje vino kar nar bolj mogoče do 4) da druzih svojih prihodkov pri (na 1600 štirj. sež.) po 200 austrij. veder vina in pri nas pa v nar boljših letih ne čez vcasi se vec; 70 V f 80 veder. Kaj je vzrok tega razločka? Več reci: zemlja i ter ta y zo vanj e, in ravnanje v njih. sadez, d)obre drugo obdelovanje Vinogradov in 1. Zemlja je sploh na spodnjem Ogerskem zlo rodovitna, in v ravninah večidel gnojna nanesina. Polje malokje gnojé, ampak živinski gnoj v vodo pomečejo 1 1 I • • V 1 1 • • v v * • 5 da ga voda odnese, njive pa čredoma v celini puščajo da se počijejo in jih na tretje leto obsevajo. Ne mo rem verjeti, da je to prav in dobro, in da bi gnoj razun žita, ako bi se pridelki umno verstili, postavimo koruzi detelji 5 tabaku in drugim takim sadežem y 9 ki veliko živeža potrebujejo, odveć bil, ampak da gnoj po stari ne dobri navadi zametujejo, in tretji del tacega lepega polja v celini pušćati ne more nobene hvale vredno biti. Dokler je kaka dežela še malo obljudena in je veliko rodovitnega polja, malo pa prodaje, ta kemu gospodarstvu ni zameriti; ali zdaj so se časi v tem silno spremenili in raznih pridelkov ni nič preveč, posebno ker so pota po skerbi vikšega vladstva na vse strani odperte; pa staro ukoreninjeno, vraščeno navado opustiti je ravno tako težko, kakor železno srajco isleči, in bo v škodo sveta menda taka nerodna navada še delj časa ostala. Za vinograde pa, ki jih pri Pečuhu na sončni strani po goricah imajo gnojno zemljo 9 , rabijo jo tertam od časa do časa jako obilno in globoko zakopujejo. To nareja terte lepše rašče, mladikaste in rodovitne. Pri nas na Dolenskem gnojé gorniki svojim tertam vse drugač. Grubancam devajo globoko nekaj gnojnih stvari malo , ... pa ne gnoje, dokler ne strohné, tersja, vejevja, plev, koruzovine itd. pa gnojne zemlje in sparstenine. Drugim tertam devajo tacih reci le bolj pri verhu in še tega malo. Ni čudo tedaj, da tertje peša in se zablati, ostariči in neha roditi. Treba bi bilo od časa do časa vino grade globoko prekopati, izmolzeno zemljo izmetatiin okoli korenin nove gnojne zemlje dati. Take gnojne zemlje je dovelj po voznih klancih, po vaséh, po me jali, delala po ? w • ..... "----r V, hostah, ki bi vinogradom napeljana čudeže in tudi pri sadji, če bi jo tako rabili. (Dalje sledi.) Bera želiš bro prodajo, m vinu ne zanemarijo. Bomo od vsih teh reći v tem so stavku nekoliko govorili. ? . f ^uj i * (Konec.) Narbolje je, ako zelišar vse te stvari, koj kojih je bil nabral in osnažil, naravnost lekarju ali zdrav niku nese, ker ta dva vesta nar bolje, kako zelinje pravilno sušiti, hraniti ter v rabo svojo pripravljati. Da vinograd kar nar več mogoče pridelka dá. ~ T°lik°.od ^avilnega rastlinja. * j y r Rastline, kterih obertniki potrebujejo, cera Naši dolenski vinogradi dajo tudi v dobrih letih stejo po livadah in polji, utegnejo tudi ljudjé na kme še vse premalo grozdja, dokler po verjetnem šprice- tih brati, pa ž njimi tergovati celo. Tako berejo že vanji zvedenih ljudi daj o, postavimo, na Ogerskem od starodavnih časov na Štajarskem tako imeno pri Pečuhu na enakem prostoru veliko već od naših, vano špajko, prijetno, planinsko zel, ktera posebno in tako tudi po drugod. Pri Pečuhu namreč ni nic na planinah med Koroškim in Štajarskim obilno raste, nenavadnega, da priraste v boljših letih na oralu Leto in dan hodijo pridne zelišarce po teh višavah, na 106 biraje omenjenih rastlin, ter jih nosijo v Gradec ter govcom, ki jih pošiljajo celó v Turčijo. Tako se na birajo tudi druge zeline, kterih obertniki poirebujejo 9 mak 9 brezova, hra 9 postavimo: bičje, brosec, koprive sto va in verbova skorja itd. Veliko rastlin obrajtajo kmetje vse premalo, če lih pred ocrni jim rastejo bo hotno in obilno. Malopridne se jim dozdevajo, ker jih je povsod dovelj; temu nekoliko bolj natanko. pa ni tako. Poglejmo jih Jako korišten je mah. Naj ga berejo pastirji ali přilétni ljudjé, ker delo ni težavno, pa vendar kaj okroglega verže. Mahu namreč upotrebujejo tudi obert niki za mnoge stvari. Va-nj zavijajo vertnarji rastline Starozgodovinski pomenki. Slovenščina v starem času. Spisal P. Hicinger. 6. Ali je v starem času med Donavo in jadranskim morjem bilo ktero ljudstvo slovenskega rodu ? (Dalje). Vendar to, kar je do zdaj pripovedovano da ni tako nemogoče in tako neverjetno, le toliko dokazuje, so Slovenci že da v starem času mladiče ali cepiče, da jih razposiljajo v daljne kra jine, da vlažne ohranijo. Tapetarji potrebujejo ma hovja, da razno pohišje ž njim nabasujejo, postavimo j ze v svoji sedanji domovini stanovali. Najdeni so drugi, dragač gotovi dokazi; taki so nekaj stare pri- nekaj stare imena narodov in mest, hribov in rek ; 5 povedi potem pa so posebno stari spominki, kteri so sicer iz rim- m skega casa in v latinském jeziku, pa vendar obsegajo imena božanstev 5 počivala, stole, arovnice itd. Tudi lomljive stvari za vijajo se v mahovino, da grejo nepoškodovane na dolgo pot. Umni gospodarji mešajo mah z mavto, kader pri ---------------- ... hajajo se ti spominki po oseb. ktere so oćitno slovensk N slovenski zemlji y se v krajih y kteri so zdaj ponemčeni. Ni si nihče mislil, da bi se taki vodi kaj zidajo. Tudi pokline bark in čolnov zama sujejo z mahom. Ako gnetimo mah med premog, do bimo dobro paljivo. Praprot, kterega tolikanj raste po gojzdih ali na neobdelanih krajih, služi tudi raznim obertnijam. Po nekterih nemških krajinah berejo praprot, preden dozori, ga žgejo ter napravljajo potašelj iz njega. Da ž njim se postilja, vejo menda gospodarji povsod. Va-nj zavijajo tergovci lončene posode in razlomljivo kamni za spominke starih Slovencov smeli jemati, dokler se ni g. Terstenjak krepko oglasil. Vendar kdo na pri- razlagati, mero bo sledeče imena božanstev druga vedil razun Čert, Jar ib po slovenski B Cernibog, J a r m o g s, Belibog, Charti Jaribog, Spomladnib y ar y bog za spomladne bolezni; tudi imena L rus, Vercombog kažejo slovenske korenike, nam rec lavu ali levu, beru ali merjascu vpodobljenega boga? Ravno tako imena oseb: L ci us, belček. Svetvedui laska ljuba y Bel blago ? kader je treba odpošiljati ga v daljne kraje. pec,B r e g brežnik 9 y sveti vedež, Capi ti us, ku-jih je mogoče kot neslovenske Kjer se nahaja resje (cvetè neprenehoma od perve spomladi do požne jeseni), ga pridni kmetiči ne bodo zanemarjali; napravljali bodo iz njega metle, ktere so tudi potrebne, tedaj tudi v dnar gredó. v nemar pusati? Nasprotniki sicer pri vsakem neznaoem imenu precej na celtisko mislijo, pa nar manji stanu tudi po celtiškem pomena razií celtiski jezik bolj umevati, po tem jim b reci SO v gati. Pred naj se učijo ) mogoče bolj s pravico terditi : zakaj da je celtisko; pa dostikrat bodo Po nekterih krajinah išejo pridni ljudjé na jesen ravno po večji znanosti jezika mogli spožnavati: to ni cel- in pozimi v hrastji in kostanjevji gomoljike, ktere se tii pa tam ploiiijo same od sebe, in ktere — kot tisko, je slovensko. Da pod. rimsko vlado pa narodski jezik ni bil včs od latinskega prevzet, kaže opomba zgodovinarja jako prijetno jedilo — bogatim mestnjanom se drago Velleja, da vsi Panonci znajo tudi rimski jezik prodajajo. b Ne mogli bi nehati, ko bi hotli našteti mnogo rastlin, ktere po livadah in polji rastejo, pa služiti utegnejo lekarjem al obertnikom. Naj bi revni kmet gledal eeda sama naznanuje jezik imeli da so namrec zraven teg se sve] Razun latinskih napisov pa se nahajajo tadi P h, to je v starih barbarskih čerkah, kakoršne so rabili 9 oziral se pažljivo po domovini svoji; naj kaj okoli njega raste, cvetè pa zori, ali v stoterih pri jetnih barvah lesketá; gotovo bo najdel koristnega morebiti zanemarjal, severni narodi v starih časih. Pri Radgoni so se našle čelade z ranami, ktere zadenjsko brane dajejo umevenslovensk izrek, kakor g. Tersteojak razlaza. Drus: rastlinja dovelj, ktero dosadaj je ktero je pa jako vredno, da steguje roko v maj hen dobicek svoj po njem saj J. Š. tak napis se je našel v cerkvi Matere božje v Koprivnici pole? Pod- pa doslej še nihče ni mogel brati, ker ima ktereg srede, nenavadne rune 2). Nasprotniki sicer pri taki najdbi pré 9 Gospodarska novica . cej zakricijo: celtiske rune! dasiravno jih se brati ne vedó njih dokaz je kratek, pa ravno tako lahek: sej Slovenci kaj tacega niso znali 1 3) Vendar so severni Slovani tudi (Krompir, ki je konec mesca majnika &e zrel). Časnik „Zeit" piše od tega krompirja sledeče: Baron Welček iz Cuhova, kteri nov spomladansk krompir Robinsona (Robinson's friihe Maikartoffel) že vec rune rabili, kakor se vsak lahko prepriča, kdor v kaki obširniši y mitolog 9 • podobě slovanskih božanstev pogleda 9 zakaj na mnozih je z ranami kaj zapisanega, kjer je zlasti ime Reth lahko brati. Kar so pa znali severni Slovani V tarih tukajsnih st let sadi, ne more prehvaliti tega sadií. Konec mesca to tudi joznim Slovencom ni bilo nemogoce znati sušca ali perve dní aprila ga sadí in zadnje dní maj nika ali perve dní rožnika je že popolnoma zrel, tako da se na njivi ravno tisto leto še kaj druzega sejati ali saditi zamore. Tudi je ta krompir še cez leto po polnoma okušen, dober kakor kostanj. Pre 9 iskovanje starinskih spomiokov ni samo rodu starih stano-vavcov med Donavo in teržaškim morjem razodelo , temué tadi njih misel in vest v božjih rečéh je razkrilo. Imeni y Belibog, in Chart Cert Cernibog, síe že (Krompir za več let posušiti). Parski topničar Bauer je znajdel neko važno ravnanje, po kterem se dá krompir suh za več let dober ohraniti. Francozka vlada je že veliko takega suhega krompirja armadi v Krim poslala. Kolikšne važnosti je ta nova znajdba se lahko razvidi iz tega, da en funt tega suhegá Bel popřed Muharja posilile, siravno je kot nasprotnik slovenščine pozueje svojo misel slovanské božanstva soditi. da preklical 4 Pa gosp. Terstenjak je zacel za tem per vim slovenskim sledom dalje stopati, in kaj je na taki poti našel? Baenoslovje severnih Slovanov je v ze dolg znano i 9 — ^V/ lWIJLim V 1 l.JLJ f IM I 1 MA iVJ^W ^ uit C 11 I Ulil/ 1/ krompirja je 25 možem zadosti za kosilo 2 3 Veil. Paterculus 1. II. 110. Mittheilungen <1. hist. Ver«ins f. Krain 1854. str. 15. Iv o ch ,„Kcltische Bildnisse und Runenu. Muhar rRom. Noricum" II. Bd., str. 31. Gesch. d. Steier mark I. Bd. str. 440. 107 keršanski misijonarji iz desetega in eoajstega «leletja ao naslednifcom zapisano pastili; poslednji čas pa sta lianas in Kolar dokazala, da so slovanské božanstva si z inđi ravno morebiti se nahaja se skratjena v peterovogliní^V' ako peterovoglata zvezda ne kaže na petero Dervih moci ne kaže na petero pervih moći skimi enake; zatoraj je bilo ložje mogoče, pri južnih Slo- prirode. Nasprotniki hocejo sicer dokazati, da je ta pe-vencih najdene spominke primerjati, in v njih tadi življe terovoglina celtiško znamnje, ker je v celi južni Nemčii, ; pa ravno ta dokaz veljá bolj za Slovence, za Celte namreč bi moglo Pomniti je pa treba, ka košno da je indisko-slovansko basnoslovje; nekaj pa se je slovanskega basnoslovja spoznati* še v Švajcarski in pri teržaškem morji v navadi tadi ozirati na perzijansko in egiptovsko, ker tudi od tega to znamnje nar pred v Galii in Britanií zoano biti Našlo % i • i»^ ■ _ • i ____ ___ JL2-_ll! «* nL»«tA nn Irarvi 1 \ cstk i û no f n rw r\ r% nr\ níá ^ il rl í no cit o h! nn <1 aKX! n i Irf avo «a KSI a kot z in liškim sorodnega so življi v slovauskem Poglavitni stávek v vseh pasranskih o verah je to > kar se je pa to znamnje tudi na stari podobsini, ktera je bila na rimskem pokopališču v Solnemçrada izkopana, in je po namrec da so stvar bolj častili in molili, ka- druzih stranéh sicer egiptovskim božanstvom podoboa; ven Misel v enega visjega Bosra ? apostelj pise kor Stvarnika 2 ima vse začetek, in kteri je sam sicer iz pervega razodenja pri vsih narodih ohrauila od kterega dar je bilo ze pred omenjeno, da slovensko basnoslovje je nedosegljiva luč, se je imelo tudi z egiptovskim nekaj sorodnosti. Indiški in slo 9 ven vanski podobna trojica je bila pri Grekih in Rimljanih Ju dar se je bolj in bolj v stvari vtopila, tako da se dosti- piter, bog neba, Neptun, bog morja, in Pluto, bog krat med svetom in B>gom skoraj noben razloček ni dělal; Bos: je bil tako rekoć duša sveta, in vidne stvari njegova pri ka z en. Dalje véra v višje in nižje, dobre in hade duhove, ktera je bila tudi pervim očakom znana, se je spa-čila v maogo maogo višjih in nižjih, dobrotljivih in sovraž-nih božaastev in druzih bitij; vsako stvar so si mislili ne samo, da je živa, temuč tuđi, da ktero božanstvo ali kteri dah v njej prebiva. Tudi so točili prostore in življe sveta imhhhbbéihhi > new, zemljo in pekel, sonce, «t««. . -- r meljski ogenj, ia zopet čase leta in dneve, spomlad letje inzimo, noč in dan, jutro, poldne in večer, remu so dajali svoje božanstva, in ker na svetu sicer vse reci gredo do svojega konca, pa se spet vse iz novega zrak in vodo, ia podze , po in vsak te žanstva, bogove in boginje rodi in stvari, zato so razločevali možke in ženske bo S tem vsem so sklepali pa tudi misli od začetka , ohranitve in konca sveta in člověka, in se stikali naake od djanja in življenja človekovega, in od prihodnjega povračila. Vse te misli in razumke so si v mnozih podobali sonca in June > vode in ogoja 9 ljudí in zi val pred očí stavili, ktere so v zadnje se sprernenile v gole malike. Pri nekterih narodih so se ohranili bolj čisti raz umki od božjih in naravnih reci, pri druzih so bili bolj s praznimi basnami, ali tudi z napačnimi zmotami omegljeni ali zatemnjeoi. Pri nobenem narodu pa se ne nahaja tako bogato in obsirno basnoslovje kakor pri azijatiskih Indih; ondi je prav za prav i z vir vsakterega druzega basno- slovja, in po tistem je mogoče tudi druge mitologije, enako še greško in rimsko, zlasti pa slovensko, ložje raz-umevati 3 9 Nar višje božje bitje se je pri Indih imenovalo Bra m to jim je bilo prav za prav duša vesoljnega sveta; podobě od njega si niso narejali, vendar sonce, ktero v vsih vidnih stvaréh življenje budi, je bilo nekakošna nje gova prikazen. Ime Prove pri severnih Slovanih je z io-diskim sorodno, ker oboje gré na p r a v o ali pravico; pri južnih Slovencih je le imé Bog, to je, časti tlji vi, od kdaj znano, pa našel se je tudi na Koroškem napis diški besedi IAVBRAMA, to je trojnoedini Brama. v zgol in- Nar visjega Boga so si Iadi dalje trojnoga domišljevali, namreč Brama, Višnu iu Šiva; ali po njegovih lastno-stih, ker je namreč stvarnik, obranjevavec in končevavec y ko so si vse bolj telesoo in časno mislili, po delih sveta, ali > po življih stvari, ali po razločkih letnega časa. Vse tri pa so si zopet v Eao združene mislili, to je bila indiškaTri-murti, to je trojica; njena podoba je bilo božanstvo s verni Slovani se tremi glavami, ali trivogliua s krogom v sredi. Tudi so razločevali tri poglavitne bogove: Prove, Radegost in Šiva, od kterih je tadi sled pri južnih Slovencih. Slovenska trojica je Triglav, kterega imé se je se v nar višjem hribu sedanje slovenske zemlje obranilo; indiska trivoglina verh trivogline, tedaj šesterovoglinaXjX i 2 Hanuš „Mithologie des slavischen Cultus. Kolar „Slava bo hinja". . Rimljan 1, 25. : 3) Koch „Celtische Goetterbildnisse u. Kunen". pekla. (Dalje sledí.) Kratkočasno berilo. Potopiš vodene kapljice (Dalje.) III. * ' Ko je popotnica skoz travo do terde skale prišla 9 je lezla po nji proti dolini. Kmalo se ji pridružijo drage in jo z njo vred po bregu uderejo. Zmiraj več in več jih je in narasajo se v divji potok. Kar ktera more » hiti ? pa naj perva je nasa amaconka, ki druge v vojsko pelje. Kar ne dá se dražim prekositi. Marsiktera včasih tudi na kako jelševo peró poskoči, ktero se memotekočemu potoku pripoguje. Pa kmalo pahne k svojim tovaršicam nazaj in zmiraj bolj veselo se lovijo in lovijo, dolini se približevajo. Včasih se njih teku velika stená tudi v bran postavi in jih hoče zaderževati. Pa lahkoživke se bolj hitijo in v enem hipa so čez visok rob. Globok padec jim ja sicer malo rebra pretresel, pa nič ne dé. Res, da so bile v veliki ne-varnosti med vrelimi peoami ude si kaj poškodovati ali pa se celó dušo izdihaiti; pa vse težave so srečno prestale in zopet se veselo peljejo dalje. Z velikim veseljem zagledajo drage romance, ki se jim iz sosedne doline približujejo* Precej velik potok že zdaj šumi po prijetni dolini. Naša kaplja ki se je po verhu peljala > zagleda blizo potoka hišo 9 pred ktero dva v voz vprežena vola stojita, zraven nju pa ^^ ^^ . ^^ j ip 4 I i ^ li; j sBj li ft ..j I ® ^BLl*' ' b ^^ÉPI moza z belim slamnikom. Voz je z belimi žaklji obložen ■■■■■■■■■■I UMlHil p» in na vogli hiše je prislonjen en mliask kamen. 5) Kaj to pomeni? Pa tu toliko koles, čez ktero bomo me gotovo skakati magle!" — To je mlin, kjer se moka pripravna delà za cloveške mline. Kdo dragi vse te kolesa premikuje kakor kaplje, ktere tako terdo na-nje stopajo, da se pod nogami vertijo. Eaa sama teh revic je zares revica i pa zedinjena moč malih in samih na sebi malo važnih vse to s tori. HHHH^^^^MBHHHMlkHMHHMM^^H Ko se je naša kaplja od tega padca malo spočila 9 jeho tla dalje z drago drahaljo potovati, pa ji je preveč ta kraj dopadel in ostane v mlinarjevem bajerji. V družbi rac in gos se je po čistem jezercu vozila, včasih tudi na kako raeo zlezla in se na sonca grêla, ko ji je pa pre-vroče bilo, je zopet žabjo navado posnemala. pristadi, tako , vodnih Kakor se nam nar večji veselje sčasoma je tuđi ti nemirni popotnici družba školjk pajkov, rac in dražih žival zmiraj jala. Rada bi bila 9 polžev bolj dolgočasna priha sonce zopet prosila, jo v svoj rojstni kraj čez bribe in doline odpeljati, pa ni si upala. K sreči pride mlinarjeva hči vodo zajemat in po sreči tuđi njo za-jame in jo na en kos platna verže, kterega je belila. Zdaj je bila prava priložnost ubežati in ta nemirnica je tudi ni v nemar pustila. Vzdigne se v zrak. Pa sonce ji je za zmiraj veselje do potovanja pregnati hotlo. „Mir že vendar enkrat moram imeti pred to nadležnico", pravi sonce in po- sije ji merzel veter. kako začne vse revce zebsti. Ena —----- - —— Nork „Populare Mythologie". Hanuš „Mythologie des slav Cultus". D. Terstenjak v raznih spisih. 108 k dragi se stiskujejo, ogreti se, pa vse zastonj, burja le piše in jih delec v rasovske planjave zanese hribov vidi. Zobjé so jim mraza klepetali kjer pa 9e malo oj ve- selja ! kakor bi trenil, se zopet zagledajo, in sicer v novi podobi, ktere še doslej niso imele. Burja namrec jih je bila v lepe šestvogelne zvezdîce, druge pa le v šestvo- 9 spremenila. Od veselja niso mogle već v zraku pre-mogle so se tadi na zemlji pokazati. Kmalo začnó stati beli metulji in bele mahe po ka letati, naša kaplj je tadi med njimi, in se im rečem čadaje. En rasovsk sneg gré. drevar, ki v gojzdu kurjavo pripravlja, pa pravi sne (Konec sledi.) Novičar iz austrijanskih krajev. Cesarski sklep od 2. julia 1853, po kterem se ne smejo soseskam, skozi ktere gré kaka cesarska cesta, za take ceste nobena nova, njim nadležna dolžnost nakladati, nasproti pa tudi cesarski cestni dnar ne trošiti za take cestne delà, ktere ne spadajo v dolžnost cesarskega cestmstva, je po ministerskem ukazu od 20. sušca t. 1. sedaj tudi veljaven za Ogersko, Erdeljsko, Horvaško in Slavonsko, serbsko Vojvodino in temeški Banat. Od dunajskih pomen kov zavolj mirne sprave rusovsko-turške vojske piše časnik Zeit" sledeče: „V teh pomenkih ne gré za ustanovljenje miru, ampak edino le za dolocbo tacih podlag, na kterih bi se pozneje mogel mir izgotoviti. Ce se bo v teh razpra-vah e din ost dosegla, je verjetno, da se bo premirje sklenilo, in potem se bojo še le začele prave obravnave miru. Le tako je mogoče za-popasti, da na Dunaji zbrani poslanci tako hitro izgotov- upim ? .......... . za ustanovljenje stanovitnega ljajo svoje naloge. Ceravno smo dosihmal prav malo go tovega od teh skrivnih pomenkov zvedili, je vendar nek to gotovo, da o pervcm in drugem členu so si vsi e din i h misel; potem takem se je tedaj rusovska vlada odpovedala samolastnemu braniteljstvu (protektoratu) Moldave in Vala- 9 in je dovolila, da se odpravijo tiste overe, ki so do- Ali pa hi je sihmal kerčile svobodnost kupčije naizlivih Donave. sta ta dva člena v teh pomenkih že natanko izdelana bila aline, senevé. Pomenkizastran tretjega in naj težav-nešega člena, ki zadeva stan černega morja, so se Zakaj da še en poslanec francozke vlade na Dunaj gré h tem pomenkom že tudi zaceli. Drouin de Lhuys t se ne ve; 28. marca je sel najpoprej v London inodtodskoz Pariz naprej na Dunaj. — Ponoci od 22. na 23. marca je planil močen oddelk rusovske armade iz Sevastopolja nad Fran- jim pokončal delà pri obrani Ka meat k i; eno- coze da glasno pravijo vse novice, da je bil boj bud; v tem pa so si navskriz, da ene (rusovske) terdijo, da so bile Franco- pa (ne rusovske), da so Fran-kaj je pravo, tedaj ne vémo. druge zom delà pokončane cozi zapodili Ruse nazaj; Gotovo je pa, da se silne rusovske kardela zbirajo pri Perek opu, da irnajo Rusi sedaj svojo naj boljo armado in svoje naj slavniše vojskovodje v Krimu, in da novi povelj-nik Goršakov nek ne bo dolgo odlašal določivne vojske. Omer-paša čuti to, in že je bil trikrat pri posvetu v glav- nem stanišču Iskender-Bey, od kterega se je govorilo, da je unidan v boji pádel, je bil le hudo ranjen, pa ni umerl. — Serbski general Kničanin je spet zbolel in se nasvčt svojih zdrav-nikov v Mehadio v toplice podal. — Obertnijska razstava v Parizu, ki se je imela 1. majnika odpreti, se bo za kakih 14 dní zakasnila, ker še niso vse delà končane. An- angležkega vojnegu maršala Raglana. gleži so poslali sila veliko svojega blaga v to razstavo ktero bo tudi njih kraljica obiskala; kupčijska družba iz hodne Indije je poldrugi milijon goldinarjev določila samo za to, da se bo iz te razstave nakupilo mnogoverstnega blaga za izgled domaćim fabrikantom in obertnikom. Kako žalostné nasledke ima dostikrat babjoverstvo, se je pokazalo spet nedavnej : V neki vasi blizo Halbava je nagloma umerl mlad oženjen mož, pa zakaj? Ker je (ka- Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis kor je žena njegova pred sodnijo obstala) rad žganje pil, in je ona slišala, da se ta slaba navada gotovo přežene, ako se kakemu merliču krajcar v usta vtakoe in v ustih pustí, dokler na parah leží, potem pa pivcu v žganje verže, je tudi ona tako storila. AI mož, ki je tisto žganje špil, je po strašuih bolečinah nagloma umerl. — zeleni volk (Gruospan), ki se je v ustih merliča napravil na krajcarji in je hud strup, ga je umoril. — Kako nevarno je beba-stim ljude m prepušati otroke, uči strašna prigodba na kmetih Pruskega: neka gospodinja je dala 2 leti starega sinčka svojemu bebastemu, 40 let starému bratu varovati, kterega so v hiši bogajme imeli, — pa kakošna groza jo obiđe, ko vidi svojega otroka vsega razmesarjenega 1 Be-bec, gnan od neke neumne misli, da bo bolj rastel, će bo človeškega mesa in ker ví povžil, je otroku naj popřej vrat pre^riznil, mesa tam, kar je mogel, od-griznil, in potem še po persih, rokah in trebuhu ravno tako počenjal. Mali otrok je strašno smert storil, norec pa se temu smejal. Djali so ga v norišče; vlada Erfurtska pa je 24. dan p. m. razglasila svarilo starišem: ne prepušati otrok tepcem. — Prerok iz Jolsve seje spet oglasil in prero-kuje vřeme spomladansko. To je dobro, da mož ma-lokaj u^ane, sicer bi mogli žalostni biti o tem, kar nam od letošoje spomladi prerokuje. Pravi namreč, da bo spomladi vřeme večidel oblačno, vetrovno, merzlo, za cvetje drevja, za čbele in ovce slabo; mesca aprila bo še malo sadja cvelo; mesca rožnika (junia) bo po gorah veliko snega padlo; bolj mehkužni bojo radi za pečjo, kmet na polji v kožuhu; nobeden se ne bo kesal, kdor bo letos svoje polje asekuriral pred škodo toče. Da po taki spomladi mora priti suho in vroče poletje — sklepa vremenski prerok svoje pre-rokovanje — je znano vsem natoroznancem. Kažnjena kletev. Povedal vam bom povestico novo, Zapelje jo zlodi delec na góro, Ki zgodila se kaj davno je že, Kjer skale navpik čez skale mole, Ko drugi ljudjé bili so na sveti. Al ona ne vidi ničesar ko trato, Povesti nihče sedanjih ne vé, Ne vidi skalovja, v ktero zdaj gré. Ko jez in Polona, mlinarca stara, Le naglo, le naglo! vrag jo poganja. Ki meni le-to povedala je: Na enkrat izgine pot izpod nje. 1 Ï 1 1 I » % m* » Zivela je dekla mlada in zala, Neznano zatuli, vraga zagleda. Za jezero grabit listje je šla Na kviško moleći skali stoji; 0 merzli jeseni, svetem Miheli. Globoko pod njo jezéro se peni, Zlo deleč je šla, dve uri hodá. Visoko nad njo skalovje visi, Cez kamne in skale, grape, potoke; Odspred in odzad visoke so stene. Takrat je pač gerda bila stezá! Nobene rešitve za njo več ni! Ji ternje, kamnje nogé je ranilo, Pretekel je dan, in luna prisije, Ježila se je in klela hudó, Bežala je noč, se jutro zori, Rotila Boga je, klicala vraga. Iskali so jo, nihče je ne najde. Zasliši jo vrag, dopade mu zlo; Prašali povsod, pa vender je ni; Přileze do nje. in misli, kako bi In maše so brali, za njo molili, Povernil deklini kletev le-tó. DaBogse je usmili, greh odpustí.— Preravno stezico pred njo začara Polona mi več od dekle ni djala, Zgolj tratogladko brez ternjarobá; Kaj zgodilo ž njo potem se je b io, Deklina na-njo vesela zaide, Ceravno jo je tud ona iskala. Da rane ozdravi, bosa škaklja. Potem me je pa svarila tako: Se čudno ji zdí, da gojzdov ne vidi Ne kolni nikar, kadar si nevoljen, In hribov ne več, ne górin voda. Da vrag te nikakor zmotil nebo! Stan kursa na Dunaji 2. aprila 1855. 5 °/0 82% fl. I Esterhaz. srečke po 40 fl. 803/4 fl. Obligacije \ 4% „ 71% „ Windišgrac. „ „ 20 „ 29'/«» deržavnega / 4 „ 64 » I W aldštein. „ „ 20 „ 28% n dolga j 3 „ 50 „ I Keglevičeve „ „ 10 „ 12 „ 2 % » % » I Cesarski cekini......5 fl. 44 Oblig. 5% od leta 1851 B 95 „ I Napoleondor (20 frankov) 9A.41 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 73 „ I Suverendor .......16 fl. 50 Zajem od leta 1834 . . . 218 „ I Ruski imperial..... 9 fl. 56 „ „ 1839 ... 120 „I Pruski Fridrihsdor . . . lOfl.23 „ z loterijo od leta 1854 | Angležki suverendor . . 12 fl. 51 1057a „ B „ národní od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra. 87 ' % 6 „ I_na 100 fl. 24% fl. Današnjemu listu je priložena 26. póla Vertovcove „občne povestnice". Natiskar in založnik: Jožef Blaznik