Gospodarski Lisi
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
shaja 10. in. 2fi.	Velja za pol let«
vsakega meseca.	...-— ^	1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ II. \ ^Sorici dne lO. februarja 1870. LIST 3.
IKiipopadeli: 1. oznanilo, 2. dalje, 5. dalje, d-. Kako imano ravnati z vinom po vinovrcnje in kdaj in kolikokrat moremo vino pretočiti. 5. Kako imamo obrezati mlado drevo pri presanjenji, 6. Ali je voda rastlinstvu koristna? 7. Kmetijski novičar, 8. govor4ravnatelja kmetijske šole;
Oznanilo
Podpisano predsedništvo naznanja, da bode občni zbor, za kte-riga je bil odločen dan 21. t. m., ker niso še razglašeni računi preteklega	in	preudarki stroškov za tekoče	leto po naših	časopisih, kakor
zahteva	en	član naših pravil, še le dne	7. šušča I. I.	ob J I. uri predpoldne,	in	vabimo torej vse častite ude	da blagovolijo	se vdeležiti te
seje, pri kteri se bo pa podlagi novih naših pravil obravna valo:
1.	Volitev predsednika in podpredsednika.
2.	Odliorovo poročilo o njegovem delovanji I. 1S69.
3.	Letni račun štroškov v I. 1869.
4-. Prevdarek stroškov za I. '1870.
5.	Predlogi glavnega odbora o zadevi deželne kmetijske šole.
6.	Imenovanje novih udov.
7.	Predlogi posameznih družbenikov.
Od c. kr. kmetishe družbe
v Gorici 4. svečana 1870.
Predsednika namestnik :
CORONINI
Tajnika namestnik:
___________________ Pasqualis.
O hlevskem in o rudskem ali umetnem gnoju.
(dalje.)
Hlevski gnoj jo v vednem razpadu, razkrojenji, v zemlji in on postane s časoma rahlja stvar, ktero imenujemo prst (humus) Ta prst stori zemljo rabijo, toraj hlevski gnoj stori zemljo rabijo. Ravno tako je v zemlji hlevski gnoj luknjičast (poros) in la laslnost ga stori sposobnega da mokroto na—se vleče in jo tudi dalje časa ohrani.
— 18 —
Te lastnosti nima umetni rudski gnoj, ker njega prejme zemlja že o raznih kemijskih zvezah, in ker je že razkrojen, ni mogoče pričakovali enakih vspehov kot od hlevskega gnoja.
Vendar nikakor mi ne zametavamo umetnega rudskega gnoja, mi sami smo prepričani, da je koristen ; ali temu vender no moremo pritrditi, da zamore popolnoma nadomestiti hlevski gnoj. V pravi primeri s hlevskem gnojem, hasne rudski gnoj zemlji, posebno če zemlji manjka rudskih snov, ktere ji hlevski gnoj ne more podeliti.
K sklepu naj nam bo dovoljeno še opomniti, da čujmo na naše gnojišča, v kterih nam bo še naloga veliko pisati, ker hlevski gnoj ima vse lastnosti izverslnega gnoja in če preskerbimo, da še človeško blato dobro porabimo, smemo se nadjali, da bomo imeli o-bilno dobrega gnoja, kteremu pa, če bo preiskava zemlje zahtevala, hočemo dodjati nekoliko rudskega gnoja, da vsestransko vstrezamo zemlji, ktera nas redi.
Ali je koristno trte v nogradih grubati.
(dalje)
Če hočemo trto grubati, moramo skopati globoko grapo in denemo nekoliko dobre sprstenine, namesto skopane mrtve zemlje na dno, in potem se na to trtno deblo, brez da bi se nje spodnje korenine potrgale, varno v grapo vloži in lepši mladike se po grapi razpeljejo in z dobro prstjo pokrijejo.
Gotovo je dobiček velik od gmbanja, staro trtje se namreč pomladi, ker po grubanja se ne izkoplje trta; le zemlja krog nje se toliko ograbi, da se ves stari les z vsimi očesi zadnjeletne mladike v zemljo položi Opomnimo le, da jama mora biti dosti dolga in široka, da lahko potrebni gnoj zraven trsja v njo spravili zamoremo. Pogru-bane očesa zadnjoletne mladike, kakor tudi spijoče očesa starega lesa se krnelo okoreničijo in potlej močnejši ženo. Navadno je, da ima trsje več zadnjeletnih mladik in pri pogrubanju takih trt dosežemo, da se trta pomladi in pomnoži, ker vse mladike lahko po grapi razpeljemo in tako lahko celi vinograd pomladimo. Pri grubanju slednič še opominjamo posebno varnost, ker hitro se staro in kerhko deblo pokvari, vkerhne, čo je grapa preozka. Posebno je treba skrbeti, da ostanejo pri grubanju vse tertine korenine nepokvarjene, tudi ne smemo grubati v deževnem vremenu, ker lahko se zatepe ali zablali zemlja pri
— 19 —
trti, ktera gotovo rahlo zemljo zahteva. Tudi grubajmo vselej tako globoko, da se ne pride z nobenim tudi nar globokejšim ©kopanjem do njih. Golovo že lastnost trte nam kaže. da naj jo grubamo navkreber, kar je njeni natori primerno.
Ravno tako ni pravo, koj posebno v težkem svetu grubenice popolnoma zasuti. Treba je solnca, ktero ogreva očesa, in če posebno v težki zemlji koj popolnoma zagrnemo trte v takih grapah, lahko se zgodi, da očesca mladik koreninčine ne poganjaje in delo je vničeno. Vidimo toraj veliko korist grubanja pri trtoreji, ker z grubanjem ravno zamorimo vse stare nograde pomladiti, ali semterlje, slabe, operbljive nerodovitne trte s tem, da nji sosedno trto, ktera ima več mladik, po-grabamo, in tako ono nadomestimo, in če bi se ne dalo ravno popolnoma v enem letu to doseči mogoče bo v prihodnem letu, ko pogru-fyane trte zopet pogrubamo. Želimo le, da je grubanje trt splošno in da bi vsi tisti vinorejci, kteri imajo v nogradih nektere slabe trte, hoteli na grubanje misliti, ker po tej poti polagoma bi lahko celi vinograd pomladili, brez da bi mogli stare trte izkopati in jih z mladimi nadomestiti. Ravno tako kakor se posamezne trto pogrubajo, je navada tudi krepke mladike, ki so nizko na trtnih deblih zraslle, pogrubati in sicer v podobi čerke. Slem se dobijo vsred trtnih verst nove grubenice, ktere so tudi prav rodovitne.
Kako imamo ravnati z vinom po vinovrejni in kdaj in kolikokrat moramo vino pretakati?
[po D.r ISesslcr-ju)
Navadno se stavi vprašanje, kdaj in kolikokrat imamo vino pretočiti ! Mislimo, da prevemu vprašanji ne moremo zadostevati, če dan in tudi ne, če clo mesec naznanimo, ravno tako drugemu vprašanji, če ktero število zapišemo.
Vinorejeo more čuti na prvo vinovrenje, on more na gorkoto in druge razmere paziti, in mora umeti, svoje vino dobro poznati. Žalostno je, da splošno ravnajo vinorejci pri pretakanji vina bolj oziraje se na tek lune kot na gorkoto, pri kteri je vino pervo vrenje storilo, da se bolj gleda na gotovi dan v pratiki, kot na lastnost vina. Resnica je, da. je stopna gorkote pri prvem vinovrenji posebne važnosti. Vsak vi norejec zna, da vrenje pospešuje gorkota. Tako post. kaže skušnja, da
— 20 -
pri gorkoti od 5 stopin R. je v osem in sedemdesetih dnevih komaj d^e tretinje (*/3 toliko sladkorja povrelo, kot pri 14 stop. v 19 dneh. Ce je toraj trgatev bila v merzlem vremenu, je vrenje počasno in vino po tem takem je komaj konec mesca svečana sposobno, da ga pre-
v
točimo. Ce je pa bilo vrenje pri gorkoti od več stopinj, post. 12 stopinj, je vino lehko že v mescu decembru Sposobno, da ga pretočimo.
V
Ce presnamemo vino, ktero se ni popolnoma izvrelo, v sod,
kterega smo zažgali s žveplom. S vidimo, da žveplena kislina (0) vstavi
vrenje; vino se včisti, žveplena kislina sčasoma zgine; ali kmalu, ko
v
postane gorkejše vreme, začne vino zopet vreti in postane motno.. Ce zopet vino presnamemo v zažvepleni sod, vstavimo vrenje, pa le za nekoliko časa; in tako se zgodi, da mnogokrat nektera vina vedno postanejo motna, posebno če jih prestavimo iz mrzlih v gorke klete; in to gotovo od tod, ker ni vinu priložnost dana, popolnoma izvreti. Ce je vino popolnoma povrelo, lahko včasih več mescev ostane na drožji, a-li to vender mi ne svetujemo, ker skušnja kaže, da vino, če ostane na drožji, postane vlečljivo, posebno če nastopi velika gorkota. Skušnja spričuje, da vino na drožji stoječe je postalo vlečljivo, ono pa, ki se je pretočilo je ostalo dobro. Ce ima vino dovelj grenkozago Itnosti, ni nevarnost vlečljivosti, vender ko je vino postalo vlečljivo, ne pomaga nič, če ravno mu grenkozagoltnosli dodjamo.
Poprašajmo torej po kterih vodilih nam je ravnati pri vinu?
Gotovo treba je skerbeti, da je pri prvem vinovrejni prava mera gorkote. Ce hočemo, da vino vre pri 8 stop. R, treba bi nam bilo, vedno skrebeti, da v kletih s primočjo leda ohranimo to nizko gorkoto.
Gotovo torej bi vino pozno dovrelo, in potem bi se moglo ravnati tudi s pretakanjem. Ali veliko ložje večo stopinjo gorkote vedno enakomerno ohraniti, kar je med vrenjem posebno potrebno in tako smemo reči da je gorkota od 12 stopinj naj pripravnejša pri pervem vinovrenji za južne kraje, kjer je gorkota o času trgatve še velika. Treba je vender skrbeti, da vino vedno pri enaki stopinji gorkote vre in zagotovljeni smemo biti, da bo naše vino dobro izvrelo in lehko ga bomo pretočili hitro ko se včisti.
Veliko se govori in prička, če je pri pretakanji vina kaj ležeče na vremenu ah ne ? Mi bi rekli, da. Po dokončanem vrenji vina, najdemo v drožji in v vinu nekoliko ogelnokisline in scer kolikor niža je gorkota in kolikor veča je teža tekočine in tiskanje zraka.
— 21
Ko gorkola raste in tiskanje zračno pada se vzdigne ogelno*
v . .
kislina in gre z drožjem na kviško. Ce toraj pri gorkem vremenu pretakamo, je nevarnost veliko veča da so vino skali.
Nekteri trdijo, da je umno in dobro vino do prihodnje jeseni pustili na drožji, ali mi temu ne moremo pritrditi, ker lehko se V drožji kaj pripeti, kar zamore vinu škodovati. Nekteri pustijo lušcine in pelke vinskih jagod brez petljev v vinu in toraj ostanejo tropine pomešane z drožjem, in to stori, da se drožje ne razkroji tako lahko ker ravno tropine storč, da je drožje rahlo; in klem še to, da vino iz tropin dobi grenkozagollnost ktera nasprotuje vlečljivosti vina.
Toraj čujmo na vse to, da bomo o pravem času pretakali vino.
Na dve reči treba je še opomniti; to je na majhne rastlince ktere se na površji vina napravijo, in na železo, ktero je na notranji strani sodov nepokrito.
Mi znamo, da se na površji vina napravijo majhne rastlince, ktere ravno tako kakor birsa, to je plesnoba na vinu (kan), vinski cvet v oglenokislino spremenijo ktera vbeži, ktere ali pa kakor rastlince kisa spremenijo vinski cvet v jesihokislobo, toraj vino, ne slabejše, temveč tudi kislejše storijo, in gotovo je vsakemu umnemu vinorejcu znano, de je neobhodno potreba vinske sode vedno polne imeti da vino pred zrakom varujemo. Kakor hitro zapazimo da so se napravile take
rastlince, ali kan na vinu, moramo hiteti, da jih odstranimo. Kan je
, . v . . .
na površji vina. Ce mi toraj vino v sod dolijemo ponavadno brez posebnih pripomočkov, tako se zmeša kan z vinom in pade polagoma na dno, kjer se razkroji in s tem vinu zabavlja.
Umno je torej povsod, kjer je mogoče vino v sode dotakati z livom, kteri globoko v vinu pod kan seže in gotovo bo prišel kan na vrh do vehe in mogoče je potem ga odstraniti.
Ravno tako veliko škoduje železo vinu, kar bi kdo smešno i-menoval. Ali preiskujmo in hitro nam se reč razodene. Navadno je, da na znolrajni strani vratič je glava vretničice, železna in nepokrita od lesa; če torej mi sod zažgemo z žveplom, vidimo da železo skor vso žveplenokislino povžije, in namen žvplenja je vničen, ker mogli bi ravno doveršiti s žveplenjcm, da plesnjobo zadušimo; k tem pa tudi vino potem dobi neprijeten duh in okus po smerdiljivih jajcih. Gotovo je torej treba skrbeti, da je vse železo na notranji strani soda do-
— 22 —
bro pokrito v lesu, ker mnogotere skušnje spričujejo, da je vino ravno iz tega ozira slabejše poslalo.
Kako imamo obrezati mlado drevo pri presajenji.
Navadno je ko presadimo drevo, da mu nekoliko prirežemo korenine in veri). Pri jesenskem presajenji, se drevesam le kor<?nioe prirežejo, verhne mladike pa še le spomladi, ko začno drevesa muzgo gn^ti.
Pri spomladanskem presadenji ne porežemo koj korenine in mladike. Namen in vzrok tega, da v jeseni ne poržemo ndadike, je v tem, da prirezana mladika lahko v hudi zimi za eno ali dva očesa pozebe in se potem lahko posuši, kar pa spomladi ni se bati.
Vedno imamo paziti, da so korenine in verh drevesa v pravi primeri to je, da, če je korenina močna, tudi je lahko verh močen, da so mladike bolj dolge; če je pa korenina revna, le slaba, se morejo ravflP tako mladike močno prikrajšati, ker slabotna korenina ne bi bila V stanu, potrebni živež dovaževati tako razprostrtemu vorhu z mno-zimi mladikami in treba je toraj le neklere, n. pr. tri mladike pustiti, ktere prikrajšamo na, 4 očesa.
Ge ima drevo le eno močno ali tako imenovano srčno korenino brez postranskih koreninic, tako ne prerezavajo, le, če je pri presajanji s kopanjem nekoliko ranjena, se jo gladko prireje.
Nekteri vertnarji povežejo tako korenino s trakom in scer kro-gasto in ga nategnejo močno, da v kožo vreže. To prisili korenino, da ona na vsakem kuščarji traka napravi otok iz kterega mnogo majhnih koreninic požene, in to, ker se korenina dobro razprostre, pospešuje rast drevesa.
v
Ce ima drevo srčno korenino in mnogo stranskih koreninic, je treba srčno korenino prirezati na 4—5 palcev druge stranske pa na 6-r8 palcev, in vsi poškodovani deli korenine se morejo odstraniti.
Vedno more sadjorejec dobro vso to premisliti, ko presaja drevesca, in rvano tako mora razsoditi, kaki vrh nuj bo imelo drevo. Ce ima drevesce, ktero presajamo, vrh. ki ima mnogo mladik, treba je vse tiste mladike odstraniti, ki niso pripravne storiti lepi vrh drevesu, in 3 ali 4 naj lepše in pripravrejše mladike pustimo, in ena med temi naj je, če mngoče, ravno v sredi med unimi tremi, in la kteri je v i sredi se prikrajša, ali prireže na 6—7 očes uni pa na štiri.
— 23 —
Mi vidimo torej da pri presajenji drevesc lahko tako vrh prirežemo, kakor želimo, da bi potem drevo imelo vrh in podobo. Vedno pa naj bodo priporočeno, kar bomo obrezovali, da od spodej gori pri-rešujemo da bo rana od dežja in solnca oborjena in se ložej zaceli. Prav koristno in potrebno je, rane vselej z voskom Zamazati.
Ker je v časih tudi že veliko drevo treba presadili, opomnimo, da to naj se stori po zimi, ko je zemlja zmrzla, da se prst z koreninami prenese, pa veje moramo mu prav močno prikrajšati, in jih moremo v pravo primero z korenino staviti.
Slednič omenimo, da če oreh presajamo, mu moremo stranske veje odrezati, nikoli pa mu ne smemo vrlino mladiko prikrajšati, ker tista rana se mu ne zaceli zavoljo velikega stržena in začne potem les se sušiti. —
Kmetijski novičar.
Našim čast. bralcem dobroznani, mnogozasluženi, in visokocen-jeni grof Potočki se je ministerstvu kmetijstva odpovedal. On je bil v Avstriji prvi minister kmetijstva, ki je djansko podpiral kmetijstvo v vsih razdelkih, kar je gotovo vsakteremu, dobro znano. Vsim deželam in gotovo posebno tudi nam ostane izverstni mož v blagem spominu. Slava mu !
Na mestu grofa Polockija je imenovalo Njih Veličanstvo za ministra kmetijstva gospoda d.r Banhans-a, dosedajnega sekcijskega vodja v ministerstvu notrajnstva.
Govor gospoda dr OMsen-a ravnatelja kmetijske sole pri svečanosti dne 25. januarja t. 1. ,:j
Gospoda moja!
Pri taki lepi slovesni prilošnosti, kakor je danes, ko svečano odpremo kmetijsko šolo, čutim se kot tujec med vami zelo ganjen, kajti došla mi je prvič čast od visoke deželne vlade, drugič pa važnost mo je naloge. Nočem vas gospoda moja nadlegovali /. dolgim i navdušenim gnvoram, kakor se sploh pri takih priložnostih spodobi, kajti zadržuje me dobra volja, in če čem po pravici reči, takega mi moj značaj ne pripušča. Vse dni mojega življenja sem bil prepričan, da djanja v vsakem obziru več veljajo, nego besede i da so govori 0 prvih močnejši od nar navdušenih govorov.
*) Vsled želji gosdoda d.r Oblsena priobčujemo ta govor m scer, ker je iz rekel željo, da prav zvesto prestavimo njegovi govor, smo popolnoma vse tu priobčili.
- 24- -r
Jaz spoznavam, da si govornik z navdušenim govorom'pri Ijud-ytvu dobro mnenje i vljudnost prisvoji Ddždaj še nikol nisem jskal. vljudnosti, i tudi zdaj druzega ne iščem, kakor spoštevanje, to tudi od vas pričakujem zmirom več da bom mojo nalogo, ktero so mi naložili, s tem da so me poklicali k taKej važni in težavni naprednosti. Že to je velika čast za me da so me poklicali iz Italje moje ljubljene domovine, da bi ustanovil in vravnaval to kmetijsko šolo; in jaz popolnoma prepričan te velike časti, hočem vse natanko dovršiti, da bom namen kterega mi je visoka vlada izročila natanjko dovršil. Vedno hočem dobro paziti na mojo nalogo i si vedno prizadevati, storiti vse, kar je potrebnega, da bo ta šolo vbrodila obili sad, ki ga od nje pri-> čakujemo.
K tem hočem opazili posebno dve reči: „
Prvič opazim na nauk, kteri zamore dovseči svoj namen, 'in kteri naj bo priprost pa temljit; drugič' na postave, brez ktere mislim da ni mogoče dobrega nauka za pratično življenje. Vidoma na prvi opa-zek bom naj bolj za napredek posnemal nemce, kajti to deželo smemo imenovati izgled vsega, kar nauk i učenost obsega. Kar zadeva postave,- tako že naprej pmenujem, da na bom pregledal najmanjšega prelomljenja reda. Jaz bom dober, pa trden v mojem sklepu, ljubezniv, pa ne milostljiv ker sem popolnoma prepričan, da na takih učiliščih samo znamnje predobrole i prizanesljivosti velikokrat delate za pogin. Po tem se hočem jaz ravnati, in nadjarn se da bodem tako mojo dolžnost dopilnil kolikor zadevajo deželo tolikor tudi družine, ktere so iz--rejo svojih sinov tej šoli izročile. Za gotovo se nadjarn, da me bodo v tem delu podpiralo čvrsto učiteljstvo te šole, dobrovoljni pridni u-čenci, (slavno) deželno zastopstvo, velikozaslužna c. kmetjiska družba, in od c. k. vlade spodbujen, nastopim s polnim zaupanjem in srečno želeč tistega trenutka kterega bo ta šola pokazala z mnogim nasledki kteri bodo krona tistim, kteri so pripomogli k vstanovljenji tega učilišča. Taki srečen vspeh bode tudi za me obilno zedostilo, ktero mi bode moj trud poplačalo, i zavest, da sem jaz s svojo pomočjo k časti poknežene grofije Goriške in Gradiščanske pripomogel, bo za moje marljivo življenje ena naj večih pridobitev. L)a je pa moje upanje temeljito, naj bode v dokaz posebno ugodna lega te dežele za kmetijstvo kakor tudi važnost poljedelstva semega za se, i tudi važni pomen kmetijstva za razvili k vsakega ljudstva.
GS?" Naznanja se, da ima c. kr. kmetijska družba še 25 unč semena od zdravih svilnih črvičev. Kdor ga. dohiti želi, naj se oglasi v teku tega mesca pri C. kr. kmetijska družba v Gorici.
Li\ e. k. kmet. družba. — Odgovorni vrednilt: Fr. Povše, — Tiskar Seiti v Gorci.