UVODNIK Bojana Rogelj ©kafar Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 1 UV OD NI K Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 dr. Joæe Hudales, Mihaela Hudelja AMERI©KA ANTROPOLOGIJA IN SLOVENSKI TEREN Avgusta leta 2003 smo na Centru za πtudije bal- kanskih druæb in kultur, ki deluje na Oddelku za zgodovino jugovzhodne Evrope Univerze v Gradcu, fotokopirali gradivo, ki ga je v letih 1961 in 1962 v ©enËurju pri Kranju in v Gradencu pri Æuæemberku zbral ameriπki antropolog dr. Joel Martin Halpern. Ime prof. Halperna na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ni neznano; njegovo delo je pogosto omenjal dr. Slavko Kremenπek, ki je leta 1995 prav v Glasniku SED objavil del njune obseæne fletnoloπko-kulturnoantropoloπke« korespondence, v arhivu pa hranimo tudi del korespondence med njim in Slavkom Kremenπkom, Nives SuliË in Rajkom MurπiËem. Ta Ëasovno posega v obdobje med zaËetkom sedemdesetih in koncem devetdesetih let 20. stoletja. ©ele v avgustovskih dneh leta 2003 pa smo se med kopiranjem in urejanjem gradiva zavedli, kako obseæno delo so v letih 1961 in 1962 v omenjenih dveh slovenskih vaseh opravili prof. Halpern in njegovi slovenski sodelavci; veËina med njimi πtudentk(ov) etnologije in tedanje Visoke πole za politiËne vede. Naπ obisk v Gradcu ni bil sluËajen; sproæil ga je prof. Halpern sam, ko se je maja in junija leta 2003 mudil v Gradcu na πtudijskem obisku in poiskal stik s tedanjim predstojnikom Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani, prof. dr. Boæidarjem Jezernikom. Tudi po Halpernovem odhodu v ZDA smo ostali v pismenih, skorajda vsakodnevnih stikih (zahvalju- joË elektronski poπti seveda). Ko se je maja 2004 prof. Halpern spet mudil v Evropi, smo na Oddelku organizirali kratko znanstveno konferenco, ki so se je udeleæili prof. Halpern in veËina njegovih tedanjih sodelavcev iz let 1961/62. Na konferenci smo skupaj ugotavljali, da je bilo zbranega gradiva πe precej veË, kot smo ga dobili iz Gradca. Nekaj tega gradiva smo v zaËetku leta 2005 po poπti dobili iz ZDA, preostalo gradivo pa sta izbrala, uredila in za poπiljanje v Slov- enijo pripravila asist. dr. Joæe Hudales in prof. dr. Joel Halpern (z izdatno pomoËjo Mateje MurkoviË Hudales ‡ dokumentalistke muzeja v Velenju) med tritedenskim bivanjem na domu prof. Halperna v Amherstu junija in julija 2005. Vsekakor æe prejeto gradivo in tisto, ki ga bo Oddelek do konca leta 2005 πe prejel, kaæe da delo in ime prof. Halperna vsekakor zasluæita pomembnejπe mesto v zgodovini slovenske etnologije in antropologije. Najprej zato, ker njegovo delo ponovno dokazuje, da politiËne raz- mere ne morejo za dolgo zapreti poti razvoju zna- nosti. Kljub svinËenim Ëasom in æelezni zavesi, ki se je sicer v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji ravno v zaËetku πestdesetih let æe nekoliko dvigala, pa je bilo Halpernovo delo v Jugoslaviji zagotovo pionirsko, saj je na πiroko odpiralo pota razvoju znanosti ‡ najbolj prav na podroËju humanistike oz. druæboslovja. Njegovi znanstveni sode- lavci in sogovorniki (uveljavljeni znanstveniki in πtudentje) so prihajali predvsem iz vrst etnologov in sociologov, zato bi temeljitejπa analiza zbranega gradiva najbræ pokazala najpomembnejπe vplive ravno na tem podroËju. Ta πtevilka Glasnika je zato v preteæni meri pos- veËena osvetlitvi in predstavitvi Halpernovega raziskovalnega dela v Sloveniji, njegovih po- gostih stikov z razliËnimi slovenskimi etnologi vse od leta 1953, in pomenu, ki ga je ali bi ga lahko objektivno imela njegova donacija iz let 2003 in 2005; ta vsebuje dragocene knjige in terensko gradivo. Æe zdaj pa je mogoËe soditi, da bo Hal- pernovo gradivo tak pomen gotovo pridobilo za nazaj. Predvsem to velja za njegov najobseænejπi del ‡ gradivo o ©enËurju in Gradencu iz let 1961 in 1962. To se bo zgodilo takoj, ko bo gradivo v dokumentacijski sluæbi Oddelka dostopno javnosti in bodo posamezni deli gradiva uporabljeni za take ali drugaËne etnoloπke monografske preglede in obravnave. Navsezadnje tako mnenje podpirajo mnogi povsem sodobni raziskovalni rezultati na Univerzi v Gradcu, kjer so v zadnjih letih nastala vsaj tri doktorska dela, ki povsem ali vsaj deloma temeljijo na Halpernovem raziskovalnem delu na Balkanu, in vsaj en doktorat, ki je povezan tudi s Halpernovim flslovenskim« gradivom.