naša skupnost LETNIK VI MAREC 80 številka 3 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE ŠIROKA RAZPRAVA O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU JE STEKLA TUDI V NAŠI OBČINI Akcija načrtovanega koncepta usmerjenega izobraževanja ter razprave in vsklajevanja na nivoju občine, regij in republike zagotavljajo, da s 1. septembrom 1980 tudi naša republika preide v novo kvalitetnejšo obliko reforme šolstva. ^fiadnju Zol&ke.ga centra Ivančna go^Uca o izobnazzvanje. v naA-i obcirU Stična, k j ZA bo potekalo uAmZA- Dosedanja razprava je pokazala številne odprte probleme, predvsem pa lokal istično obarvane želje posameznih občin, da v predlog mreže šol usmerjenega izobraževanja vnesejo čimveč usmeritev. To kaže na velike zahteve po uveljavljanju novih oddelkov, drobljenja obstoječe šolske mreže, manj pa na pripravijenost za njeno prestruktuiranje in tesnejšo naslonitev na gospodarstvo. Predlog zakona o usmerjenem izobraževanju je vsebinsko dobro zasnovan in pomeni korak naprej v uveljavljanju usmerjenega izobraževanja. Zavedati se moramo svoje odgovornosti nadalj-nega razvoja usmerjenega izobraževanja tako v vrstah izvajalcev, kot uporabnikov. Predlog nalaga vso odgovornost v izobraževanju tudi organizacijam združenega dela. Usmerjeno izobraževanje je in mora biti funkcija celotnega združenega dela. Vsebinskih pripomb k zakonu ni in zato kaže predlog zakona podpreti še posebej zato, ker v celotni zadevi in sprejemu kasnimo. Zavedati se moramo rokov, da so vpisi pred nami, da vsaka negotovost in prelaganje glede vpisa kot mreže šol usmerjenega izobraževanja negativno vpliva predvsem na učence, ki v tem šolskem letu zaključujejo osnovno šolanje. Celotno razpravo v naši občini vodita Občinska konferenca SZDL in Občinska izobraževalna skupnost. Razprava še ni zaključena, poteka pa v vseh sredinah. Dosedanja razprava je pokazala nujnost povezovanja posameznih usmeritev usmerjenega izobraževanja, kar kaže, da je sedanji predlog mreže šol preveč razdrobljen. Na ta način bi se povečala možnost vpisa posameznih usmeritev, še posebej v krajih izven večjih centrov. Nujno mora sedanji predlog mreže šol pomeniti elastičnost v smislu prehajanj usmeritev iz ene na drugo kot bodo kazale potrebe združenega dela in želje učencev. V primeru omejenega vpisa bo vsekakor potrebno upoštevati potrebe posameznih družbenopolitičnih skupnosti. Vse te pripombe, ki so plod dosedanje razprave kažejo, da je potrebno izhajati pri načrtovanju usmeritev iz potreb združenega dela in tesnejšega sodelovanja tudi v regiji. Jasno je, da je čas za razpravo prekratek, rok za prehod na usmerjeno izobraževanje pa neodložljiv, zato je nujno razumeti nekatere stvari kot začasne oblike, ki se bodo v praksi izpopolnjevale in dograjevale. SANJE SO SE URESNIČILE Mrzlo je bilo, padal je sneg. Takega dne nisem še pomnila. Vsi smo bili oblečeni kot debeli medvedki, ki nebogljeni nagajajo svoji materi. Razlika je bila le v tem, da so oni sladko spali v toplem brlogu, mi pa smo vsi premraženi hiteli proti šoli. Hudo mi je bilo pri srcu, ko sem pomislila, da bomo kmalu v šoli, ker ne bo tam nič kaj bolj toplo. Res je, da se je hišnik z vsemi svojimi močmi trudil, da bi nam zakuril peč kar se da toplo, vendar pa mu stara peč tega ni dopuščala. Ko smo vsi prezebli pritekli do šole, smo se razkropili po razredih. Tam pa je nastal nov problem. Stara majhna peč ni mogla vsem izpolniti želje. Kajti vsi smo se nagnetli krog nje, nas pa je bilo preveč in vse nas je enako zeblo. Problem pa ni bil samo v tem, ampak tudi v kaki drugi stvari. Pred leti nas je prizadel lahen potres in poškodoval naš sosednji razred. Tisti dan je bilo mrzlo sedeti za klopmi, zato sem se zatopila v prijetne tople misli, ki so bežale stran od pouka, - nekam v sanjski svet. Zaželela sem si, da bi imeli pouk v topli in urejeni učilnici. Lepa naj bi bila ta učilnica, obogatena s sredstvi civiliziranega sveta. Tople so bile te misli in želela sem si jih. Tudi skrbni učitelji bi bili zadovoljni s svojo službo. Te želje pa so se mi zdele kot sanje, ki se ne bodo mogle uresničiti. Govorilo se je, da bodo gradili novo šolo, vendar pa si tega nismo mogli gnati k srcu, kajti nismo mogli verjeti besedam, ki so tako laskavo govorile. Te besede, lahkočutne, zaupljive, pa so nam vlivale novega poguma, ki nam bo nekoč prinesel srečo. Resnično smo se razveselili tistega oktoberskega dne, ko so položili temeljni kamen. So bile to res tiste lažnive besede, ki sem jih sovražila? Ne, to je bila čista resnica, saj smo že čez nekaj mesecev, bolje rečeno v prelepi zeleni pomladi začuli veselo pesem buldožerjev in drugih strojev. Vsakdo je lahko začutil, da nam želijo dobro. Tudi v šoli smo bili vsak dan bolj veseli, naša srca so bila polna nestrpnih pričakovanj. Pogosto sem odhajala na gradbišče in opazovala napredujoče se delo. Predvidevali smo, da se bo delo kmalu končalo. Kmalu je prišel trenutek, ko je bila otvoritev šole in takrat je bilo vse praznično. Bile so same vesele recitacije, pesmi, kar je dokazovalo, da smo vsi razpoloženi, - veseli. Le še nekaj mesecev, le še kratek čas. Pa vendar je bilo to še tako dolgo, dolgo kot sama večnost. Končno je le prišel težko pričakovani dan. Oh, smo se oddahnili in kamen se nam je odvalil iz srca. šola, moderna, montažnega tipa, nam bo pomagala, da si bomo izbrali boljšo prihodnost. Da, to so bile sanje, ki so se uresničile, bila je trnjava pot, težko delo do sodobne šole. Velike sanje, ki so se nam uresničile, se ne morejo izpolniti vsakemu otroku. Koliko otrok bo moralo še leta in leta drgniti šolske klopi v starih, majhnih in temnih stavbah. Kdo se bo usmilil teh otrok? Kdo jim bo pomagal? Tudi oni imajo mnogo želja, vendar se jim nočejo izpolniti. Njihove sanje so brez pomena, čisto prazne, nam pa so se sanje uresničile. Koliko truda smo morali vložiti mi otroci, kaj šele naši učitelji in naši starši. Naš trud pa ni bil zaman, kajti bogato smo bili poplačani. Kaj takega se ne more privoščiti vsak otrok. LAHKO SMO LE SREČNI IN VESELI, PONOSNI NAD NOVO ŠOLO. Ema Kralj 6.b. razred USPEŠNA ZIMSKA ŠOLA V NARAVI ZA UČENCE PETIH RAZREDOV Minili sta dve zimski sezoni odkar odhajajo naši učenci v Bohinjsko Bistrico po smučarsko znanje. Lahko rečemo, da sta bili za vse učence sezoni zelo uspešni, domov so prišli z novim znanjem, novimi izkušnjami, ki jih bodo v prihodnje lahko s pri dom uporabijali. Zgradba, v kateri so bili nastanjeni učenci res ni najboljša, kljub temu je program potekal z vestnim delom učiteljev - vaditeljev smučanja zelo dobro. Pohvala naj bi bila vsem učiteljem, ki so sodelovali pri organizaciji te šole. Delo prav gotovo ni lahko. Želje nas vseh so, da bi bili starši kar najbolj razbremenjeni pri kritju stroškov. Vemo, da so poleg stroškov bivanja in prehrane, še stroški vlečnice in seveda tudi smučarske opreme. Brez sofinanciranja bi bilo za starše otrok soci-Zato so občinska izobraževalna alno šibkejših družin veliko preveč, skupnost, telesnokulturna skupnost in šole, zbrana sredstva prispevala za delno kritje stroškov v višini 80 din na dan za učenca, starši pa približno 600 din za tedensko bivanje. Smučarski šport je zelo prijeten, pa tudi zelo drag. Šolo smo skušali poceniti kolikor je bilo mogoče, vendar ne na škodo otrok. Program je bil neokrnjen. Letovalo je 320 otrok v sedmih izmenah. Zavedati se moramo, da so sredstva, ki jih vlagamo v to šolo zelo dobro vložena in se bodo še kako obrestovala celotni družbi. S takim načinom dela moramo nadaljevati in si prizadevati, da bi se naš učenec počutil čimbolje in v zadovoljstvo staršev. 8. MAREC MEDNARODNI DAN ŽENA Tudi ob letošnjem prazniku smo našim tovarišicam izrekli veliko želja, lepih besed in voščil. Ponovno smo ugotavljali, kako se uresničujejo začrtani cilji samoupravnih odnosov in pojmovanje vloge žene v naši samoupravni socialistični družbi. Tako kot lani je tudi letos OK SZDL organizirala razpravo o uresničevanju sprejetih sklepov o družbenoekonomskem položaju žene v naši občini. Razprava je potekala 3. marca v DO Tekstil TOZD Motvoz in platno v Grosupljem. Delegatke - žal so bile res samo delegatke - so si najprej ogledale pogoje svojih tovarišic v tovarni, nato pa v razpravi analizirale prehojeno pot in uspehe. Poudarile so zlasti zahtevo, da vprašanje enakopravnosti niti zdaleč ni samo stvar žena. Celotna družba mora spremeniti svoj odnos do žene, tako doma kot pri delu. Ugotovile so, da je v občini premalo vrtcev za predšolske otroke, saj znatno zaostajamo za republiškim poprečjem. Od 2.621 predšolskih otrok je v varstvo vključenih le 346. Proučiti pa bo treba tudi možnost organiziranega varstva bolnih otrok in ostarelih občanov, saj ta vprašanja velikokrat prisilijo žene k izostankom z dela. V krajevnih skupnostih bi se marsikdaj lahko vprašali kdo živi in dela v njih, saj pri odločanju skorajda ni žensk. Delegatke so na koncu tudi sprejele napotke za praznovanje letošnjega 8. marca. Priporočile so, naj poteka v znamenju stabilizacije, da mora biti dan žena delovni praznik, praznik akcije, ki mora trajati vse leto. t DELA NA OBJEKTU NOVEGA VVZ GROSUPLJE SO V POLNEM TEKU SGP Grosuplje pospešeno nadaljuje z izgradnjo novega VVZ v Grosupljem, katerega starši predšolskih otrok in dojenčkov že nestrpno pričakujejo. Svoje otroke bodo zaupali v organizirano vzgojo in varstvo. Objekt iz dneva v dan vidno raste, potrebno je le še nekaj časa pa bo pokrit. Tedaj pa bodo lahko pričeli z raznimi instalacijskimi deli v notranjosti objekta. S tovarno gostinske opreme Kovinastroj in Lesnino Ljubljana - TOZD Splošno mizarstvo je sklenjena pogodba in že poravnane vse obveznosti za montažo kuhinje in ostalo opremo. Ob vsem tem pa moramo omeniti še to, da je skoraj že v celoti nabavljen ves drobni inventar, ki je potreben za začetek in organizacijo te dejavnosti. RAZPRAVA O ZDRAVEM OKOLJU OK SZDL je dne 25.2.1980 organizirala sekcijsko razpravo o varstvu okolja v občini. Že sama udeležba je pokazala veliko zanimanje. Delegati so ocenili, da razprava ni prav nič prezgodna, ker se je na tem področju nabrala že vrsta problemov ki terjajo takojšnje reševanje. Vsi delegati, ki so sodelovali v razpravi, so izpostavili problematiko odlagališč smeti in odpadkov. Zaradi vse večjega števila divjih odlagališč je treba določiti utrezne lokacije, ki pa naj služijo hkrati večjim krajevnim skupnostim. Nobene potrebe ni, da bi vsaka imela svoje odlagališče. Šele ko bo to urejeno, bo mogoče zaostriti kontrolo nad onesnaževalci, ki odlagajo odpadke v gozdovih, ob potokih in na ta način ne le kazijo videz naših krajev, pač pa onesnažujejo tudi porečje reke Krke. Ta reka je zaradi značilnosti kraške pokrajine, po kateri teče, onesna žena že na svojem izviru. Zato je treba čimpreje realizirati gradnjo čistilne naprave v Ivančni gorici. Gotovo bo k izboljšanju položaja prispevala tudi vzgoja mladine. Tudi na to so mislili delegati, ko so predlagali, da bi na šolah posvetili temu vprašanju več pozornosti. Tudi pogostejše čistilne akcije mladih bodo veliko pomagale. pa skrbeti za njihovo stalno izpopolnjevanje. Pri vseh novih investicijah je treba zaostriti odgovornost investitorjev, da nihče, ki ne bo izpolnil predpisanih pogojev glede varstva okolja, ne bo dobil poprej obratovalnega dovoljenja. Razpravljale! so se dotaknili tudi peskokopov, ki jih je v naši občini vse več. Predlagali so, da mora vsak uporabnik sprejeti sanacijski načrt, ki mora biti sestavni del dokumentacije za izdajo dovoljenja o izkoriščanju peskokopov. Delegati so tudi soglašali, da je bilo precej narejenega na področju varstva zraka, saj so delovne organizacije na območju KS Šentvid in Ivančna gorica mon tirale čistilne naprave. Seveda jih bo treba vzdrževati, da bodo delovale, obenem SPREJET JE PROGRAM IZVAJANJA POLITIKE CEN V LETU 1980 NA OBMOČJU OBČINE GROSUPLJE Izvršni svet skupščine občine Grosuplje je sprejel program izvajanja politike cen v letu 1980 na območju občine Grosuplje. Program temelji na določilih zvezne in republiške resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1980, kakor tudi na zveznem in republiškem dogovoru o poli tiki cen proizvodov in storitev v letu 1980. Iz obeh omenjenih dogovorov izhaja, da je v letu 1980 potrebno zagotoviti, da bodo cene rasle v povprečju za 20% počasneje kot v letu 1979- S tako rastjo cen bi v letu 1980 zagotovili vzpostavljanje skladnejših gospodarskih tokov in doseganje večje ekonomske stabilnosti, kakor tudi počasnejšo rast življenjskih stroškov. Glede na zgoraj navedene dokumente in njihove opredelitve, je bil sprejet naslednji program izvajanja politike cen na območju občine Grosuplje za proizvode in storitve, za katere daje soglasje upravni organ za cene oz. izvršni svet: - cene izdelkov v prodaji na drobno se lahko povečajo v naslednjih odstotkih: kruh 30 % meso 17 % mleko 15 % - cene komunalnih storitev se lahko povečajo v povprečju za 15 % - v skladu s sprejeto politiko postopnega prehoda na ekonomske stanarine se lahko stanarine povečajo za ^5 % in sicer v mesecu oktobru - cene obrtnih storitev se lahko zvišajo za 12%, s tem da bo dana prednost povečanju cen deficitarnim dejavnostim - cene gostinskih storitev se bodo v letu 1980 spremenile le, če se zvišajo nabavne cene oziroma spremeni davek - cene socialnih in vzgojno-varstvenih zavodov pa se bodo povečale le v skladu s kriteriji in merili za oblikovanje cen določenimi s samoupravnimi sporazumi te dejavnosti ob upoštevanju določil resolucij in dogovorov. Program je bil sprejet z namenom, da se realizirajo cilji resolucije, ki pomenijo dosledno izvajanje politike ekonomske stabilizacije in s tem tudi politike cen, opredeljene v družbenem dogovoru za leto 1980. To pa bomo dosegli le tako, da bomo vsi skupaj usmerili svojo dejavnost in ukrepe v hitrejši razvoj novih samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na vseh področjih družbene reprodukcije in v uveljavljanje kriterijev gospodarske stabilizacije. NOVI IZRAČUN MESEČNE CENE STORITEV V VZGOJNO VARSTVENEM ZAVODU Skupščina skupnosti otroškega varstva Grosuplje je na seji, potrdila novi izračun mesečne cene storitev za otroke, vključene v predšolski oddelek, v višini 2.648.- din. Novi izračun cene, katere predlog je pripravil VVZGrosuplje, temelji na osnovnem izhodišču upoštevanih stroškov na predšolskega otroka v letu 1979, ki so bili realizirani v višini 2.365,00 din ter dvigu stroškov za prehrano in vzdrževanje, prihodki za pokrivanje osebnih dohodkov pa so izkazani v višini iz druge polovice leta 1979. Na osnovi tega se je mesečna cena storitev v globalu dvignila le za 11,95% čeprav je dovoljena predvidena rast 20 - 24%. Skupščina skupnosti otroškega varstva Grosuplje je potrdila tudi lestvico razvrstitve staršev neposrednih uporabnikov diferencirane udeležbe plačila storitev v letu 1980, ki je nekoliko premenjena naprem letu 1979. Starši otrok bodo plačevali oskrbnino diferenci rano glede na mesečni dohodek na člana družinske skupnosti in sicer od 30 - 75% od mesečne cene storitev, predvsem zato, ker v letu 1980 SOV Grosuplje nima zadostnih sredstev za sofinanciranje mesečnih cen storitev. Pri razvrščanju staršev v lestvico diferencirane udeležbe plačila storitev je bilo upoštevano, da so cenzusi dosedanje udeležbe plačila gleda na porast oseb. dohodkov v zadnjih dveh letih prenizki in niso zajemali diferenciranega plačevanja. Nova razvrstitev staršev v lestvico je diferencira udeležba naslednja: Dohodk. Mesečni doh. na člana % udeležbe znesek skupina druž. skupnosti v ceni od cene 1. do 2.000,00 30 % 794,50 2. nad 2.000,00 do 2.300,00 35 % 926,90 3. nad 2.300,00 do 2.800,00 40 % 1.059,30 4. nad 2.800,00 do 3.100,00 46 % 1.218,10 5. nad 3.100,00 do 3.600,00 52 % 1.377,00 6. nad 3.600,00 do 4.200,00 58 % 1.535,80 7. nad 4.200,00 do 4.800,00 65 % 1.721,30 8. nad 4.800,00 do 5.600,00 70 % 1.853,80 9. nad 5.600,00 75 % 2.013,00 PREGLED NAČRTOVANIH INVESTICIJ V LETU 1980 V mesecu marcu je izvršni svet SOB obravnaval pregled načrtovanih investicij gospodarstva v občini, ki je bil izdelan na podlagi izvedene ankete. Iz podatkov, ki jih je dala anketa, je razvidno, da znaša vrednost načrtovanih investicij, za katere so v letu 1980 že zagotovljena sredstva 279-987.000 din, investicije ki so v načrtih delovnih organizacij, za katere pa še ni zagotovljenih sredstev, pa znašajo 268.868.000 din. Prve ocene kažejo, da je prva kategorija investicij kapitalno intenzivna, da je razmeroma visoka lastna udeležba delovnih organizacij in da bo uresničevanje investicijskih načrtov kljub izjavam delovni h organizacij, da so sredstva zagotovljena, razmeroma težavno zaradi restriktivne politike bank in novo sprejetih zakonskih predpisov. Pri obravnavi investicijskih načrtov je poudaril, da je pri določanju prioritet upoštevati poleg bančnih kriterijev tudi usmeritve, ki so začrtane v občinski resoluciji in pri tem v večji meri upoštevati prostorske možnosti, bilance zaposlovanja ter učinke na rast dohodka in akumulacije. Pri tem bo potrebno čimbolj konkretno pristopiti k racionalni izrabi prostora za kmetijstvo, industrijo in za ostale urbanistične potrebe. LIVAR PREDVIDEVA VELIK IZVOZ Delovna organizacija Livar Ivančna gorica že dalj časa posveča potrebno pozornost izvozu. V letošnjem letu nameravajo izvoziti za 84.600.000 din izdelkov ter uvoziti za 13-500.000 din predvsem reprodukcijskega materiala. Letošnji pozitivni saldo v njihovi zunanjetrgovinski menjavi bo torej znašal 71-100.000 din. V delovni organizaciji poudarjajo, da izvažanje tako velikega dela proizvodnje ni vzpodbudno predvsem zaradi prevelikega odlivanja dohodka, prenizkih izvoznih stimulacij in istega uvoznega postopka tudi za tiste, ki razpolagajo z lastnimi devizami. Izvoz na zapadno tržišče je pogojen tudi z visoko stopnjo kvali tete in točnimi dobavnimi roki. KRAJEVNA SKUPNOST GROSUPLJE NAČRTUJE' Skupščina KS Grosuplje je obravnavala program dela za letošnje leto ter elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana KS Grosuplje za obdobje 1981 - 1985. Tako program za letošnje leto, kot za prihodnje srednjeročno obdobje sta zelo zahtevna, saj bo z realizacijo rešenih veliko potreb te naše največje krajevne skupnosti. V letošnjem letu bo realiziran referendumski program iz leta 1976. Odprt bo nov otroški vrtec, pripravljeni so tudi projekti za športno rekreacijski center, zato se že pripravlja program za nov referendum, s katerim bodo krajani združevali sredstva za realizacijo programa iz novega srednjeročnega plana 1981 - 1985- V tem pa prevladujejo potrebe po novi šoli, telovadnici, ureditvi športnih igrišč. Tudi otroško varstvo bo kljub novemu vrtcu v komaj kaj boljšem položaju, kot pred gradnjo sedanjega. Naselje je mlado, prebivalcev pa iz leta v leto več. Skupščina KS je sprejela elemente planiranja za novo srednjeročno obdobje ter jih poslala v razpravo vsem TOZD in SIS. Od tega kako bodo sprejeti v teh sredinah pa je odvisen dokončen plan KS za naslednjih pet let. Na koncu so se delegati dotaknili tudi vprašanja obvoznice, po kateri bo potekal promet iz novega kamnoloma v Predolah. Postavili so zahtevo, da investitorji zagotovijo sredstva za obvoznico, še predno bodo pričeli izkoriščati kamnolom. VELIKI NAČRTI 1980 Krajevna skupnost SP. Slivnica spada v občini med manjše in v pogledu kmetijstva, ki je edina gospodarska panoga, med revnejše krajevne skupnosti. Največje bogastvo so delovni ljudje, za katere pa lahko iz dosedanjih splošno družbenih, kakor tudi osebnih dosežkov trudimo, da so res delovni. Krajevna skupnost šteje 300 občanov, od katerih je 125 zaposlenih v občini in izven njenih meja, predvsem v Ljubljani; upokojencev je 40, s kmetijstvom pa se preživlja le ena dvočlanska družina. Temu je tako zaradi hribovitega območja, katerega večina površine je poraščena z gozdom. Hribovit teren je tudi vzrok za nerazvito kmetijstvo, saj je obdelava z moderno kmetijsko mehanizacijo skoraj povsem nemogoča. Kljub temu pa je krajevna skupnost s svojimi delovnimi občani, ki so vsi povezani v socialistični zvezi že veliko naredila v svojem razvoju. Tik pred nami je sprejetje zazidalnega načrta, ki predvidoma zajema območje hriba severo-zahodno od dosedanjega naselja t.j. približno 50 ha površine, ki bo v bližnji prihodnosti zazidana z blokovno, vrstno in individualno gradnjo. To novo območje bo urbanistično lepo urejeno naselje, zato je sedaj naša dolžnost še večja, da temu primerno uredimo tudi staro naselje, da se ne bo sramovalo novega in tudi občani v njem bomo živeli enako kot v novem. Prav zaradi tega so pred nami "VELIKI NAČRTI", katere smo sprejeli za leto 1980 in za njih na razpisanem referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka 13/1 -1980 izrekli svoj "ZA". Ob ustanovitvi krajevne skupnosti 1965 leta smo pričeli z realizacijo dolgoletnih želja z gradnjo nove ceste. Cela trasa dolga 1800 metrov je bila popolnoma nova. Lega te ceste je taka, da v vsakem letnem času omogoča varen promet in prav realizacija te želje je Slivnici odprla vrata v svet. Občani krajevne skupnosti so kljub težkemu terenu osmo leto po pričetku gradnje položili nanjo 4 m široko asfaltno prevleko. Tedaj so se pričela povpraševanja po zazidalnih območjih, katera se bodo realizirala v zazidavi hriba. K temu je pripomogla kot že rečeno nova cesta, poleg tega pa tudi nov vodovod, za katerega so se odločile Krajevne skupnosti Podtabor, Slivnica -Račna in gradnja tega se vidno približuje Račni. S novim samoprispevkom pa smo se odločili asfaltirati vse ceste v naselju, da bomo urejeni dočakali nove občane - graditelje naselja na hribu. Poleg tega pa je v letu 1980 nakopičenega toliko dela, da ga lahko imenujemo VELIKI NAČRTI 1980. V tem programu je zajeto: ureditev križišču s spomenikom padlim v NOV in vhodom na pokopališče, adaptacija in ureditev mrliške vežice, modernizacija in asfaltiranje glavne ceste žile skozi naselje z avtobusnim obračališčem, razširitev javne razsvetljave, vodovodni priključki na gospodijstva in predvsem adaptacija Zadružnega doma. Tako bo tudi naša krajevna skupnost dobila "Družbeni dom", ki bo vnaprej res prepotreben družbeni in kulturni center. Tu bodo našla pleg organov krajevne skupnosti svoje prostore tudi vse družbenopolitične organizacije in društva, ki sedaj nimajo nič in se morajo zbirati po privatnih hišah, da lahko opravljajo svoje družbeno-politične dolžnosti. Realizacija tega načrta bo vredna 2.731.000.- din,, levji delež tega bodo pokrivali občani s prispevki in pridnimi rokami. Tako si bodo občani ustvarili še lepšo prihodnost in boljše življenske pogoje. NAPREDEK V KRAJEVNI SKUPNOSTI VELIKO MLAČEVO Jože Vovk V Krajevni skupnosti Veliko Mlačevo je v zadnjih dveh letih storjen velik korak v izboljšanju življenjskih pogojev krajanov. Krajani so s prostovoljnimi prispevki in delom ter sredstvi proračuna občine - za dejavnost krajevne skupnosti napeljali vodovod po vaseh. Elektro energetske razmere v krajveni skupnosti so bile zelo slabe, zato so krajani s pomočjo DES Ljubljana TOZD Elektro Ljubljana - okolica zgradili nov elektrovod s transformatorjem. Z izgradnjo novega elektrovoda se je pokazala možnost za javno razsvetljavo po vaseh krajevne skupnosti, kar so krajani tudi zgradili. V lanskem letu so krajani Velikega Mlačevega in Zagradca zgradili kanalizacijo. Material in izkop je financirala iz rednih sredstev, polaganje cevi, zasutje in urejanje poti pa so krajani opravili sami. V letu 1980 imajo krajani v načrtu obnovo družbenega doma na Velikem Mla-čevem, pripravljajo pa se tudi na uvedbo samoprispevka za asfaltiranje krajevnih cest. GRADNJA STANOVANJ V GROSUPLJEM NA "MRZLIH NJIVAH" Splošno gradbeno podjetje Grosuplje je pričelo 21/2-79 z gradnjo treh stanovanjskih blokov na "Mrzlih njivah" z 62 stanovanji in netto površino 279^,^0 m2. Struktura stanovanj je naslednja: 5 garsonjer, 21 enosobnih, 11 enoinpolsobnih in 25 dvosobnih stanovanj. Gradnja stanovanj bo končana do 31/8-1980. Delovne organizacije, skupnosti in občani so rezervirali vseh 62 stanovanj; Motvoz in platno Grosuplje 4, SOb Grosuplje 2, Uniš Grosuplje 5,"IMP" Ivančna gorica 2, Komunalna skupnost Grosuplje 1, Samoupravna stan. skupnost Grosuplje 23, občani 25 stanovanj. Interes za nakup stanovanj v blokih v Grosupljem, je velik, žal pa ni na voljo dovolj stanovanj. le vseljena stanovanja v blokih v Grosupljem. PREUREDITEV BENCINSKEGA SERVISA "PETROL" V GROSUPLJEM V februarski številki Naše skupnosti je bila objavljena informacija o izboljšanju kvalitete in preskrbe z gorivi na bencinski črpalki v Grosupljem. Investitorju SOZD Petrol DO Trgovina z naftnimi derivati TOZD Trgovina na debelo je Republiški sekretariat za urbanizem že izdal potrebno lokacijsko dovoljenje za preureditev obstoječe črpalke, kakor tudi za dodatno postavitev rezervoarja za 50 m3 s pregradno steno za super bencin in kurilno olje na severni strani servisa oz. črpalke s pripadajočo tehnološko instalacijo. Upamo, da bo investitor hitro pridobil ustrezno tehnično dokumentacijo in na podlagi gradbenega dovoljenja kmalu za začel z deli. CESTA RADOHOVA VAS - TEMENICA ASFALTIRANA Dolgoletna želja krajanov Krajevne skupnosti Temenica, da bi se asfaltirala republiška cesta 11/365 Radohova vas - Temenica se je pred novim letom uresničila. Cestno podjetje Ljubljana je namreč na podlagi sredstev viškov posojila in programiranih sredstav Republiške skupnosti za ceste končalo asfaltiranje tega odseka ceste, ki povezuje avtocesto z Zasavjem. Cesta je široka 5,5 m in dolga 2,6 km. Kilometer ceste do meje občine pa je bil asfaltiran pred dvema letoma. Z asfaltiranjem tega odseka se je asfaltna povezava z Zasavjem spet zbližala. REGULACIJA STIŠKEGA POTOKA IN VIŠNJICE Območna vodna skupnost Ljub1 janica-Sava ima pripravljeno potrebno dokumentacijo za regulacijo Stiškega potoka v dolžini 392 m. Regulacija je predvidena od Garbenc do izliva Stiškega potoka v regulirano Višnjico. Regulirani Stiški potok bo prečkal cesto Ivančna gorica - Višnja gora pod novim armiranobetonskim mostom širine 9 m. Propust pod železniško progo Ljubljana - Novo mesto bo dolg 13 m. Regulacija Višnjice jugozahodno od Ivančne gorice v dolžini 473 m se prične 28 m pred sedanjim pragom, ki zaključuje obstoječo regulacijo Višnjice. Poteka po obstoječem pragu, starem lesenem mostu in s severne strani obide obstoječi mlin ter se zaključuje z dvojnim pragom 108 m zapadno od osnega priključka reguliranega Stiškega potoka. Stari leseni most preko Višnjice in dosedanji zaključni prag obstoječe regulacije bo porušen.Zgrajen je nov armiranobetonski most v oddaljenosti 8 m zahodno od mlina, ki bo nadomestil stari odstranjeni leseni most. Dolžina mostu je 14,20 m. Opuščena struga Stiškega potoka in odsek opuščene struge Višnjice bo zasuta na nivo okoliškega terena in ozelenjena, opuščena kanalizacija meteornih voda bo prav tako odstranjena. IZGRADNJA NOVIH ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV V OBČINI TOZD Elektro Ljubljana okolica bo pričela v skladu s planom izgradnje elektroenergetskih objektov v občini Grosuplje zgraditi naslednje objekte: - 20 KV DV, TP in NNO Pristava in Dobrava - 20 KV DV, TP in NNO Gorenja vas - 20 KV DV, TP in NNO Veliko Kompolje - 20 KV DV, TP in NNO Tlake - 20 KV DV, TP in NNO Pungert - 20 KV DV, TP in NNO Gabrovka, Kitni vrh in Češnjice - 20 KV povezovalni daljnovod Ivančna gorica - Vintarjevec, TP in NNO Planina, Debeče, Osredek V ta namen ima že izdelano lokacijsko dokumentacijo in pripravlja ustrezno tehnično dokumentacijo. GIBANJE OD V JANUARJU Po določbi resolucije naj organizacije in skupnosti v SR Sloveniji ne bi izplačevale v letošnjem letu višjih osebnih dohodkov kot za mesec november 1979, dokler ne bodo oz. niso sprejele usklajenih planskih aktov z usmeritvami republiške resolucije in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Ob pregledu izvrševanja te določbe je ugotovljeno, da je v občini Grosuplje prekoračilo z izplačili OD za januar 1980 23 uporabnikov družbenih sredstev od skupaj 61 uporabnikov, kar predstavlja 37,7%. Pri teh uporabnikih je zaposlenih 920 delavcev, kar predstavlja 13,5%. Poprečni osebni dohodki na delavca pa so bili v teh organizacijah za 7,2% višji kot bi lahko bili glede na raven izplačil za november 1979. V SR Sloveniji pa je bilo takih uporabnikov družbenih sredstev, ki se niso držali določil zvezne resolucije 2622 ali 38% s približno 40% vseh zaposlenih delavcev, prekoračitve pa so znašale 6%. Glede na nedoslednost uresničevanja usmeritve resolucije in sprejetega dogovora je IS SOb Grosuplje zahteval od vseh kršiteljev pismeno obrazložitev, na podlagi katere bo ocenil razloge kršitev ter pripravil poročilo skupščini in ji predlagal ustrezne ukrepe. VIŠJE NAJEMNINE V OBČINI GROSUPLJE Izvršni svet SOb Grosuplje je. 11/3-1980 sprejel sklep o povišanju najemnin v občini Grosuplje. S 1. aprilom 1980 se bodo najemnine za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini povišale za 45%. Ti poslovni prostori in garaže se nahajajo v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, s katerimi upravlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje. Ker so stroški za vzdrževanje in ostali stroški poslovnih prostorov enaki kot za vzdrževanje stanovanj, se tudi najemnine povišajo za 45%, enako kot stanarine. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje in najemniki morajo v roku 30 dni po uveljavitvi sklepa o povišanju najemnin skleniti nove najemne pogodbe ali anekse. To povišanje je v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1980 in s programom izvajanja politike cen na ravni občine v letu 1980. PRISPEVEK K RAZVOJU MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI GROSUPLJE Na podlagi dopolnitve odloka o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne bo plačeval pri prvi prodaji poslovnih prostorov zgrajenih s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. S to oprostitvijo bo občanom omogočen lažji nakup poslovnih prostorov, v katerih bi opravljali obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost. Ker je bila dosedanja cena za nakup poslovnih prostorov zaradi približno 20% prometnega davka previsoka, bo oprostitev plačila prav gotovo ugodno vplivala na nadaljni razvoj malega gospodarstva. NOVI PROSTORI ZA GLASBENO ŠOLO Zveza kulturnih organizacij in Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje sta se na razširjenem sestanku s predstavniki Skupščine občine Grosuplje, družbenopolitičnih organizacij občine, kulturne skupnosti in Krajevne skupnosti Grosuplje dogovorili o nadaljnem delu glasbene šole. Vse kaže, da bo glasbena šola v najkrajšem času prišla do svojih prostorov, kateri bodo po vsej verjetnosti zagotovljeni v stavbi, kjer je bil dosedaj oddelek za ljudsko obrambo. Dogovorjeno je tudi bilo, da bo oddelek glasbene šole še nadalje ostal v sklopu glasbene šole Vič-Rudnik, potrebno pa bo v najkrajšem času zagotoviti vse pogoje, da se oddelek osamosvoji. Prisotni so podprli predlog nekaterih zainteresiranih krajevnih skupnosti, da se tudi v njihovih sredinah organizira glasbena šola. O SVOJEM DELU V LETU 1979 SO POROČALI Skupščini občine so na seji v mesecu marcu poročali o svojem delu v letu 1979 pravosodni organi, organi odkrivanja in pregona ter drugi družbeni organi. Prisotni delegati so vsa njim dostavljena poročila že v svojih delegacijah ocenili kot vsebinsko dobro pripravljena, z njihovim sprejemom pa so potrdili tudi nekatera stališča IS, ki so bila na seji dodatno predlagana. PREOBRAZBA DRŽAVNE UPRAVE Zbori skupščine občine so na skupnem zasedanju obravnavali poročila o delu občinskih upravnih organov in njihov program dela za leto 1980. Predhodno je navedene akte obravnaval IS in ugotovil, da po vsebini ustrezajo namenu, zato jih je predlagal vsem zborom skupščine v sprejem in potrditev. Navedena akta imata poglavitni namen, da se čimprej začne uveljavljati preobrazba državne uprave skladno z zveznim zakonom, republiškim zakonom in občinskim odlokom. Temeljna naloga državne uprave je v naslednjem : - da s svojim delovanjem zagotovi funkcijo občine v delegatskem sistemu ter izvajanju ustavnosti in zakonitosti - da omogoči učinkovito uveljavljanje pravic in interesov delovnim ljudem in občanov, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim - da ustvarjalno prispeva h krepitvi in razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov in celotnega družbenopolitičnega sistema. Izvršni svet bo v letošnjem letu preobrazbo državne uprave obravnaval še večkrat zaradi sprejema potrebnih samoupravnih aktov za njeno nemoteno delovanje. Dopisujte v glasilo —.... —l ENOTNO UREJENO PLAČEVANJE KOMUNALNIH TAKS OZ, TURISTIČNE TAKSE S spremembo odloka o plačevanju turistične takse je turistična taksa povečana iz dosedanjih 4,00 din na 10,00 din za nočitev v hotelih, motelih, penzionih in gostiščih ter na 5,00 din za nočitev v campingih, študentskih domovih in zasebnih sobah. Sprememba je sprejeta zaradi uskladitve tarife z ostalimi občinami v SR Sloveniji. Plačevanje po višji tarifi pa stopi v veljavo s 1. januarjem 1981. PROGRAM AKTIVNOSTI URESNIČEVANJA RESOLUCIJSKIH USMERITEV IN STABILIZACIJSKIH UKREPOV Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je na eni izmed svojih sej obravnaval tudi program aktivnosti za dosledno uresničevanje resolucije in stabilizacije. V programu začrtane aktivnosti se nanašajo predvsem na zaposlovanje, delitev dohodka, investicijsko politiko in politiko cen. Na področju zaposlovanja je bistvena naloga vseh dejavnikov razvoja predvsem v restriktivnem pristopu do dodatnega zaposlovanja na vseh področjih združenega dela, zlasti še v dejavnostih izven proizvodnje. Na področju delitve dohodka upošteva program usmeritev, po kateri morajo vse oblike porabe rasti znatno izpod rasti družbenega proizvoda. Konkretne naloge, ki jih imajo posamezni nosilci razvoja, izhajajo tudi iz sprejetega dogovora o usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1980. Tudi na področju politike cen je bil sprejet dogovor na nivoju republike in je eden izmed osnovnih instrumentov za dosledno izvajanje politike cen na nivoju občine. Na področju investicijske politike predvideva sprejeti program ponovno proučitev investicijskih načrtov glede na skromnejše materialne možnosti ter ponovni pregled in selekcioniranje posameznih investicij. Ob že sprejetih in izvedenih akcijah v letošnjem letu pa je bil kot osnovni koordinacijski organ za stabilizacijo ustanovljen koordinacijski odbor za stabilizacijo gospodarstva v občini pri OK SZDL Grosuplje. DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV S 1.4.1980 stopi v veljavo sprememba odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, s katerim se kot sledi: - uvaja se 3% posebni občinski davek od hlodovine, žaganega in tesanega lesa, od česar se do sedaj ni plačeval posebni občinski davek. - spremeni se obdavčitev alkoholnih pijač in sicer: dosedanje Nove stopnje stopnje d i n d i n - od penečega vina 4,00 5,00 od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50% iz domačih surovin, računano po vrednosti v odstotku od prodajne cene odstotek odstotek - od piva 30% 35% - od drugih alkohol, pijač 45% 60% od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50% iz domačih surovin, računano po vrednosti v odstotku od prodajne cene 50% 70% Z navedeno spremembo bo obdavčevanje alkoholnih pijač usklajeno v ljubljanski regiji in približano obdavčitvi v ostalih slovenskih občinah. REPUBLIŠKO PRIZNANJE V OBČINI GROSUPLJE Te dni bo dobila "Zagerjevo nagrado" Kokotec Milena-Lea, učiteljica na podružnični šoli Kopanj. To je republiška nagrada za izjemne zasluge na vzgojno-izobraževalnem področju. Tov. Kokotče.va izhaja iz učiteljske družine, ki je bila že v stari Jugoslaviji napredno usmerjena. Leta 1942 so jo skupaj s starši v Stari cerkvi pri Kočevju aretirali zaradi aktivnega sodelovanja v OF. Do kapitulacije Italije je bila v koncentracijskem taborišču v Trevisu. Po vrnitvi je takoj stopila v partizanske vrste kot borka 9. brigade. Od tedaj pa vse do osvoboditve je poučevala na osvobojenem ozemlju v Bosi ji vi Loki na Kočevskem. Po osvoboditvi je bila v Beogradu in Vršcu, kjer je poučevala otroke kolonistov. Po vrnitvi v Slovenijo in do prihoda na Kopanj je službovala kot elementarka na osnovni šoli Osilnica. Je odlična učiteljica. Aktivna je v družbenopolitičnih organizacijah kraja in nepogrešljiva na področju kultur- S svojim mladostnim žarom in s svojo iskreno naklonjenostjo do človeka, si je med ljudmi pridobila priljubljenost in s tem postala vzor človeka, ki je večji del svojega življenja posvetila mlademu rodu in napredku sploh. ZBORI SKUPŠČINE OBČINE GROSUPLJE SO NA SEJAH DNE 5.3.1980 - FRANKO Nastjo3 roj. 6.8.1954, dipl. pravnico iz Ljubljane, Ulice Bratov Učakar 22 in NUSSDORFER-STANIČ Vlasto, roj. 7.10.1954, dipl. pravnico iz Ljubljane, Valvazorjeva 5, imenovali za namestnico javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani; - dali soglasje k imenovanju JERAJ Staneta, roj. 11.12.1938, dipl. org. dela, za prestojnika organizacijske enote Zavoda SR Slovenije za šolstvo Ljubljana; - v družbeni organ upravljanja kinematografske dejavnosti pri Zvezi kulturnih organizacij občine Grosuplje imenovali KOŠMRLJ Marijo, roj. 1943, socialno delavko iz Grosuplja, Pod gozdom c. IV/28, zaposleno na Skupnosti za zaposlovanje enota Grosuplje in - imenovali komisijo za pregled zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979. SPREMEMBA KOMISIJE ZA PROUČEVANJE PROBLEMATIKE VRAČANJA DELAVCEV Z DELA IZ TUJINE nega ustvarjanja. Izvršni svet skupščine občine je dne 11/3-1980 sprejel sklep o spremembi sklep-a o imenovanju komisije za proučevanje problematike vračanja delavcev z dela iz tujine iz leta 1977. V navedeno komisijo, ki pripravlja akcijski program za reševanje postopnega in organiziranega vračanja delavcev z dela iz tujine in njihovega ponovnega vključevanja v delo v občini; spremlja številčno stanje delavcev na začasnem delu v tujini ,ter spremlja reševanje zahtevkov teh delavcev v zvezi z izdajo lokacijskih, gradbenih in obrtnih dovoljenj ter zahtevkov v zvezi z urejanjem osebnih zadev, so imenovani: za predsednika: Julijana ERŠTE, oddelek za notranje zadeve SOb Grosuplje tajnika: Marta ZAKRAJŠEK, komite za družbeno planiranje in gospodarstvo SOb Grosuplje člane: Dare GABRIJEL, oddelek za ljudsko obrambo SOb Grosuplje Ema POTOKAR, Ljubljanska banka - ekspozitura Grosuplje Ludvik KRIŽMAN, Komunalna skupnost občine Grosuplje Marija KOŠMRLJ, Zavod za zaposlovanje Ljubljana, enota Grosuplje Jožica ZUPANČIČ, kadrovska služba SOb Grosuplje OBVESTILO OBČANOM/ KI ODHAJAJO V TUJINO ALI SE IZ TUJINE VRAČAJO Ugotavljamo, da večina naših občanov, ki odhajajo v tujino ali se vračajo, ne izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih za te primere nalaga Zakon o evidenci nastanitvi občanov in registru prebivalstva. Zato občane ponovno seznanjamo, da je občan v primeru, ko potuje v tujino za več kot 3 mesece ali se izseli za stalno prebivanje v tujini, preden odpotuje dolžan svoj odhod v tujino prijaviti na prijavni službi oddelka za notranje zadeve SOb Grosuplje, ali na matičnem uradu v Ivančni gorici in Videm-Dobrepo-Iju. Istemu organu je v 48 urah dolžan prijaviti svojo vrnitev v kraj stalnega prebivališča. Računamo, da bo obvestilo dospelo do vseh tistih, ki doslej te obveznosti niso poznali ali jo niso upoštevali, če pa ga bo prebral kdo od svojcev ali znancev, ga naprošamo, da z obvestilom seznani vse tiste, ki so začasno odsotni in stanujejo v tujini. PRIPRAVE NA XI. TABOR PEVSKIH ZBOROV Letošnji Tabor pevskih zborov v Šentvidu bo potekal pod geslom "LJUDJE NAJ POJO". Kljub temu, da so nekateri pričakovali, da bo zanimanje po X. Taboru prenehalo, temu ni tako. V preteklem mesecu so se v Šentvidu zbrali zborovodje na strokovnem seminarju, kjer so prijavili tudi zbore. Seminar sta vodila novi umetniški vodja tov. Marko Munih in predsednik programskega sveta tov. Miroslav Kokol. Na letošnjem Taboru bo nastopilo najmanj 6.000 pevcev, sa je svojo udeležbo prijavilo že 220 zborov z vse Slovenije. Na predvečer zaključne prireditve, ki bo 22. junija, bodo pevski zbori imeli koncerte po vsej Dolenjski. Tako bodo v letošnji program vključene tudi druge občine, kasneje pa bodo organizatorji skušali realizirati idejo, da bi zbori peli po vseh Sloveniji. Na zaključni prireditvi dne 22. junija pa bodo združeni zbori zapeli 10 narodnih pesmi, med 'njimi tudi "Pleničke je prala", priljubljeno pesem lanskega pokrovitelja, predsednika Tita. Zelo bogat bo tudi program letošnjega Kulturnega tedna, saj bo- Jz seminarja zborovodij v Šentvidu pri Stični do na prireditvah nastopali šentjakobsko gledališče, folklorna skupina Franceta Marolta, vsi domači zbori, odkrito pa bo tudi spominsko obeležje predvojnemu komunistu in revolucionarju Viktorju Koleši na Glogovici. PRIČENJAJO SE SINDIKALNA OBČINSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA ZA LETO 1980 Obdobje zadnjih petih let je prineslo tudi v naši občini na področju telesne kulture velike revolucionarne premike. Telesna kultura dobiva viden družbeni pomen. Opažamo, da delovni človek ni več samo investitor, temveč tudi uporabnik. Gre torej za obdobje, ko bomo že lahko zadovoljevali potrebe in interese najširšega kroga občanov, saj smo v materialnem pogledu dobili več zaprtih in odprtih objektov, katere naš občan že s pridom uporablja. Organizirajo se rekreacijske skupine v krajevnih skupnostih, kot v delovnih organizacijah in vadijo pod vodstvom vaditelja. Delo postaja bolj načrtno, bolj strokovno kot dosedaj, ko je bilo vse predano stihiji. Najvažnejše je to, da od neredne vadbe prehajamo na redno vadbo. Prejšnja tekmovanja so bila za rekreativca enkratno srečanje s športno dejavnostjo, sedaj pa so sindikalna športna prvenstva samo podaljšek k redni vadbi. Potrebno je, da vsak občan, ki združuje sredstva preko samoupravnega dogovarjanja, sodeluje kreativno pri izbiri in vsebini dela na področju telesne ku1 ture. Telesne vzgoje naj bo deležen vsak otrok, saj nam je poznano, da otrok hitreje pride do športnih navad in jih pozneje tudi uporablja kot občan, delovni človek. Tudi starejši, ki nismo bili deležni telesne kulture v taki obliki, kot jo ima mladina se lahko vključujemo v telesno-kulturno dejavnost vsepovsod, kljub temu, da je naše znanje manjše. Telesna kultura ima tako široko izbiro vaj, da se vsakdo lahko najde sebi primerno. Potrebno je samo malo dobre volje in ob tem ne pozabiti kakšni so cilji rekreacije, in pravilno koriščenje prostega časa. Množičnost se je pokazala na občinskem sindikalnem prvenstvu v veleslalomu, ki je bilo v Martuljku. Nastopilo je preko 250 tekmovalcev, ki so vsi točno vedeli po kaj so prišli, ne samo po dober športni rezultat, temveč po prijetno družbo, sonce in zdravje. Namenoma prav zaradi tega športnih rezultatov ne objavljamo. Odbojka prva rekreacijska panoga izmed športnih iger je doživela tudi lep sprejem na prvih tekmovanjih. SPOZNAVAJMO DRUŽBENO UREDITEV V mesecu marcu je med mladimi v naši občini potekala široka aktivnost ob proučevanju gradiva "30 let socialističnega samoupravljanja" in pripravi krajevnih kviz tekmovanj. V tekmovanju je sodelovalo preko 400 mladih, ki so se najprej pomerili na internih kvizih, nato na krajevnih, najboljše pa so se uvrstile na občinsko tekmovanje. Na krajevnih tekmovanjih so mladi pokazali veliko znanja in tudi svojo ustvarjalnost na kulturnem področju. Skoraj vse krajevne prireditve so bile zelo dobro pripravljene in tudi obiskane. Najboljše pa so bile vsekakor v Višnji gori, Račni in Šentvidu. Kvalitetna novost v letošnjem kvizu je predvsem to, da so se vključili tudi mladi iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. V soboto, 29. marca 1980 bo ob 15. uri v osnovni šoli "Louis Adamič" Grosuplje zaključna občinska prireditev. Sodelovalo bo 24. ekip, ki se bodo predhodno pomerile na testiranju. Pripravlja se tudi bogat kulturni program, ki ga bodo izvajali mladi ustvarjalci iz vseh predelov naše občine in pripadniki JLA kasarne Boris Kidrič iz Ljubljane. Najboljša ekipa na tem tekmovanju bo prejela prehodno zastavico občinskega odbora TL B NOV in se uvrstila na regijsko tekmovanje. URESNIČEVANJE TITOVE POBUDE O KOLEKTIVNEM DELU IN ODGOVORNOSTI Titova ideja je naletela v mladinski organizaciji na plodna tla. Tu se pobudo ni razumelo kot enostavno sekanje mandata, ukinjanje sekretariatov, podpredsednikov itd. Gre za mnogo več. Mladi razumejo uresničevanje Titove pobude v širši demokratizaciji odnosov v ZSMS, v kolektivnem delu, kjer pride do izvora sleherna pobuda .. Osnovne organizacije ZSMS v občini so skoraj povsod že izvedle volilne -programske seje, kjer so ob izteku mandata kritično ocenili dosedanje delo, razpravljali o spremembi statuta ZSMS ter izvolili nova vodstva. Programi dela so bili povsod sprejeti in predstavljajo usmeritev mladih pri nadaljni dejavnosti. Poudarek je na aktivnostih, s katerimi bi pritegnili čim večje število mladih k aktivnem delovanju. Istočasno pa potekajo tudi priprave na volilno - programsko sejo občinske konference ZSMS Grosuplje, ki bo sredi aprila. Večina osnovnih organizacij je že evidentirala mladince za novo vodstvo, ki bo na tej seji izvoljeno. PRIPRAVE NA MLADINSKE DELOVNE AKCIJE ŽE TEČEJO Mladinska delovna brigada "JOŽE KOVAČIČ" bo v julij zni mladinski akciji "Tetovo 80" na Popovi Šapki v Makedoniji, je za mlade brigadirje iz grosupeljske občine, ki bodo imeli zopet priložnost, da se skupaj z mladimi iz sosednjih republik izkažejo tako z delom na delovišču, kot tudi na drugih po-dročjih. Evidentiranje za brigado že teče v osnovnih organizacijah ZSMS. Poleg tega pa Center za mladinske delovne akcije pripravlja tudi lokalno mladinsko delovno akcijo na Zgornji Slivnici pri Šmarju. Na akciji bo sodelovalo preko 50 brigadirjev in bo trajala od 25. aprila do 3. maja 1980. Brigadirji bodo sodelovali pri izgradnji vodovoda. Evidentiranje je prav tako že v teku. Prebivalci Suhe Krajine bodo v poletnih mesecih ponovno sprejeli mlade iz vseh republik in pokrajin, ki jim bodo pomagali predvsem pri gradnji cest in vodovodov. u sodelovala na zve-To je novo priznan- RAZSTAVA MLADIH LIKOVNIKOV IN FOTOGRAFOV 8. in 9- marca 1980 je bila na Grosupljem odprta foto razstava, ki so jo pripravili člani foto - krožka pri osnovni organizaciji ZSMS "Stojan Šuligoj" Grosuplje. Na njej so sodelovali mladi fotografi iz Višnje gore, Šentvida, Sapa in Grosuplja. Vendar to ni bila "klasična" razstava fotografije - tu so se s fotografijami zlili v celote majhni predmeti, kot so obarvano kamenje, sveče, pa korenine in stare trebušaste steklenice. Razstava, ki je izžarevala pravo mladostno izvirnost, si je žal ogledala le peščica ljudi. Zaradi prostorske stiske je bila razstava odprta le v soboto in nedeljo. Od 16. do 23. marca 1980 pa v Višnji gori razstavljajo mladi likovniki iz Stične, Zgornje Drage, Studenca in Višnje gore. Razstavo so pripravili mladinci osnovne organizacije Višnja gora pod vodstvom tov. Horvat Štefana. Žal je dela za obe razstavi prispevalo le po pet, šest ljudi, kar pa verjetno ne pomeni, da so to edini likovni ustvarjalci in fotografi v grosupeljski občini. Ti dve razstavi bi lahko pomenili nekakšen začetek, tudi vzpodbuda za vse tiste, ki na tak način izražajo svojo ustvarjalnost, pa zanje morda ne ve niti osnovna organizacija ZSMS, kjer ti ljudje živijo in delajo. NAMIZNOTEHNIŠKI TURNIR ZA PREHODNI POKAL ŠENTVIDA "TVD Partizan" Šentvid pri Stični je 1.3.1980 organiziral že tradicionalni ekipni namiznoteniški turnir za prehodni pokal Šentvida. Poleg tega je pripravil tudi tekmovanje v posamični konkurenci za člane in mladince. Udeležba na turnirju je bila številnejša in kvalitetnejša kot prejšnja leta. Sodelovale so ekipe iz Kompolj, Šmarja, Krke, Stične in Šentvida. Najprej je bilo tekmovanje v ekipnem delu. Prijavljeno je bilo dvanajst ekip, ki so se pomerile po izločilnem sistemu. V lepih in kvalitetnejših bojih so največ pokazali igralci iz Kompolj, drugo mesto je zasedla druga ekipa Kompolj, tretje pa druga ekipa "TVD Partizan" Šentvid pri Stični . V posamični konkurenci je bilo pri članih prijavljenih 14, pri mladincih pa 15- tekmova-1 cev. Prvo mesto med člani je osvojil Prijatelj Jože (Kompolje), med mladinci pa je bil najboljši Marjan Kotar ("TVD Partizan" Šentvid). Prvi trije v posameznih konkurencah so prejeli medalje za dosežena mesta, prva ekipa Kompolj pa prehodni pokal Šentvida kot zmagovalec ekipnega dela tekmovanja. Tekmovalci iz Kompolj so bili nesporno najboljši na tekmovanju, saj so osvojili večino odličij, kar dokazuje, da dobro in kvalitetno delujejo v tej športni panogi. KDO JE KDO ? Predsedniki skupščine in ostalih SIS: izvršnih odborov še (nadaljevanje iz prejšnje številke "Naše sku- pnosti za februar) OBČINSKA TELESNO-KULTURNA SKUPNOST - predsednik skupščine: GABERŠČEK Alojz - predsednik 10: MALNAR Blaž OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA - predsednik skupščine: GRIL ing. AVGUST - predsednik 10: LUČOVNIK Hilda OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE - predsednik skupščine: ZAJC Štefka - predsednik 10: CENTA Jože OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA - predsednik skupščine: SMOLIČ Andreja - predsednik 10: MAKOVEC Marija SKUPNOST INVALIDSKO POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA - predsednik zbora delegatov:LJUB1Č Milan - predsednik 10: BUČAR Rezka SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE - predsednik skupščine: GALE Edo - predsednik 10: GRUDEN Franc Brane Puš Na podlagi 1. člena odloka o priznanjih in nagradah "Louisa Adamiča" in v skladu s 4. členom pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev priznanj in nagrad "Louisa Adamiča" (Uradni list SRS, št 24/76), 1. člena odloka o spremembi odloka o priznanjih in nagradah "Louisa Adamiča" in 1. člena pravilnika o spremembi pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev prizanj in nagrad "Louisa Adamiča" (Uradni list SRS, št 32/79) komisija Skupščine občine Grosuplje za odlikovanja razpisuje NATEČAJ ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD "LOUISA ADAMIČA" V LETU 1980 Skupščina občine Grosuplje podeljuje priznanja in nagrade "Lousa Adamiča" za dosežene posebne uspehe trajnejšega pomena na področju gospodarstva, samoupravljanja, znanstvene-raziskoval ne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, na področju delovanja krajevnih skupnosti, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstvenega varstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti . Priznanja in nagrade "Louisa Adamiča" se podelijo delovnim ljudem in občanom občine Grosuplje ter delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnstim, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam in društvom na območju občine Grosuplje. Priznanja in nagrade "Louisa Adamiča" lahko skupščina občine tudi delovnim ljudem in organizacijam, ki niso z območja občine Grosuplje, če imajo posebne zasluge za vsestranski razvoj občine ali za razvijanje samoupravnih socialističnih, družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov na medobčinski ravni, v republiki ali federaciji. Posameznikom, krajevnim skupnostim in društvom se podeljuje priznanje in denarna nagrada v znesku 15.000.- (petnajsttisoč dinarjev), delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim interesnim skupnostim pa samo priznanje. Predlog za podelitev priznanja in nagrade "Louisa Adamiča" mora biti pismen in mora poleg natančnih podatkov o kandidatu vsebovati še opis dela, zaradi katerega se ga predlaga in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata in njegovih moralnopolitičnih kvalitet. Predloge lahko dajo organi Skupščine občine Grosuplje, družbenopolitične organizacije, delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge organizacije in društva ter občani občine Grosuplje. Predlogi za priznanja in nagrade "Louisa Adamiča" morajo biti predloženi Skupščini občine Grosuplje - komisiji za odlikovanja, Grosuplje, Kolodvorska ul. 4, najkasneje do 1. septembra 1980. Na podlagi 5. točke sklepa skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje z dne 14/10-1970 in v skladu s 1. točko pravilnika o podeljevanju Jurčičevih plaket in nagrad, komisija za podeljevanje Jurčičevih plaket razpisuje NATEČAJ ZA PODELITEV PLAKET IN NAGRAD JOSIPA JURČIČA ZA LETO 1980 Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje podeljuje plakete in nagrade Josipa Jurčiča za posebne uspehe in dosežke na področju vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture ter telesne kulture in vzgoje v občini. Jurčičeve plakete se podeljujejo: posameznikom, delovnim in drugim organizacijam ter društvom. Kandidate za podelitev Jurčičeve plakete lahko predlagajo delovne, družbeno-politične organizacije, izvršni svet občinske skupščine, odbo ri društev, strokovna združenja ter občani občine Grosuplje. Poleg plaket se podeljuje fizičnim in pravnim osebam še diploma in denarna nagrada. Predlog za podelitev plakete in nagrade mora biti pismen in mora poleg natančnih podatkov o kandidatu vsebovati tudi obrazložitev in utemeljitev, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata in njegovih moralno političnih kvalitet. Predlogi za podelitev plaket in nagrad morajo biti predloženi Občinski izobraževalni skupnosti Grosuplje, komisiji za podeljevanje Jurčičevih plaket Grosuplje, Kolodvorska 2, najkasneje do 1.9.1980. OBVESTILO Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje bo za leto 1980 razpisala naslednje natečaje: 1. a./ za pridobitev posojil delovnim organizacijam in delavcem zapo- slenim v delovnih organizacijah s sedežem v občini Grosuplje za nakup, zidavo ali adaptacijo stanovanj oz. stanovanjskih hiš; b./ za pridobitev kreditov komunalnim delovnim organizacijam za gradnjo komunalnih naprav na območju občine Grosuplje; 2. za pridobitev posojil delavcem zaposlenim pri zasebnih delodajalcih ; 3. za pridobitev družbenonajemnih solidarsnostnih stanovanj za družine in občane z nizkimi osebnimi dohodki. Razpisi bodo trajali od 1. do 30. aprila 1980. Natečaje bo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje poslala vsem delovnim organizacijam, da bodo lahko obvestili svoje delavce o razpisnih pogojih. Razpisi bodo objavljeni tudi na oglasni deski Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Grosuplje, Adamičeva 15; podrobnejše informacije in ustrezne obrazce pa daje strokovna služba stanovanjske skupnosti. ODREDBA 0 PREVENTIVNIH CEPLJENJIH Izvršni svet skupščine občine Grosuplje je v mesecu marcu sprejel odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 na območju občine Grosuplje. Preventivni ukrepi, ki jih bodo izvajali delavci Veterinarskega zavoda KRIM Grosuplje, v letu 1980 so sledeči: 1. Cepljenje proti steklini mora biti končano do 30.4.1980. 2. Tuberkulinizacija govedi naj bi bila zaključena do 30.6.1980. 3. Na govedorejskih obratih Šmarje, Brvace, Boštanj, Stična mora biti govedo cepljeno proti slinavki in parkljevki. Krvni vzorci le-teh pa morajo biti pregledani na brucelozo. k. Vsem plemenskim kobilam in žrebcem je treba odvzeti kri za pregled na kužno malokrvnost konj. 5. Na gospodarstvih, ki redijo več kot 50 prašičev, mora biti izvedeno cepljenje vseh prašičev proti prašičji kugi. 6. Čebelje družine je treba pregledati na: pršičavost, nosemavost, varoozo in kugo čebelje zalege. Vsi omenjeni ukrepi so potrebni, da se zaščiti živinski fond in posredno tudi ljudi, saj je nekaj od zgoraj omenjenih bolezni tudi takih, ki so nevarne za človeka. PROGRAM KINEMATOGRAFOV APRIL č 3.4. Grosuplje P 4.4. Dobrepolje N 6.4. Grosuplje N 6.4. Ivančna gorica P 4.4. Ivančna gorica S 5.4. Grosuplje N 6.4. Dobrepolje č 10.4. Grosuplje P 11.4. Dobrepolje N 13.4. Grosuplje N 13.4. Ivančna gorica P 11.4. Ivančna gorica S 12.4. Grosuplje N 13.4. Dobrepolje č 17.4. Grosuplje P 18.4. Dobrepolje N 20.4. Grosuplje N 20.4. Ivančna gorica P 18.4. Ivančna gorica S 19.4. Grosuplje N 20.4. Dobrepolje č 24.4. Grosuplje P 25.4. Dobrepolje N 27.4. Grosuplje N 27.4. Ivančna gorica P 25.4. Ivančna gorica S 26.4. Grosuplje N 27.4. Dobrepolje Jugoslovanski barvni film - komedija BOG JE UMRL ZAMAN Hong-Kong film - karate BRUCE LEE PROTI SUPERMANU Hong-kong film - karate GOSPODAR SMRTI Ameriški barvni film - družbena drama MAŠČEVANJE BELEGA BLISKA Italijanski barvni film - komedija DRUGORAZREDNI KOCKARJI Ameriški barvni film - kriminalka NEVARNO MESTO Ameriški barvni film - vojna drama FANTJE IZ 3. ČETE Tajski barvni film - pustolovski V TRIKOTNIKU MAMIL KINOPREDSTAVE : Grosuplje - četrtek ob 19 uri sobota ob 20 uri nedelja ob 16 uri Dobrepolje - petek ob 19,30 uri nedelja ob 15 in 19,30 uri Ivančna gorica - petek ob 19,30 uri nedelja ob 18,30 uri naša skupnost ■LAH.O MOAUtntM IVtIK MIOVHM* UUMTVft OX»« OMMUmj, Redakcija je bila zaključena 21.3.1980 IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA GROSUPLJE, KOIrODVORSKA 2, TELEFON 771-088. IZHAJA MESEČNO. NAKLADA 3000 IZVODOV. TISK: BIROTISK - GROSUPLJE /771-177/ UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI UREDNIK MARJAN KOTAR 1771-088/ ODGOVORNI UREDNIK VINKO KOBILCA/771-106/ PO MNENJU REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SRS ST. 421-1/72 00 30.9.1975, ŠTEJE GLASILO MED PROIZVODE, ZA KATERE SE NE PLAČUJE TEMELJNI PROMETNI DAVEK 00 PROMETA PROIZVODOV.