Prst v ustih.
3r^(^^^A ¦ -^SpI               Spisal Juraj Pangrac
illkSjn I isto ne^e'j° P° Mali maši so šli Ankina mati in pa stara in f lS(*' 1. naP°l gluha Jančevka od prve maše domov. Pomenkovali sta I        \                    se to in ono.   Sredi pota pa je obstala stara Jančevka,
fc^rg^Jjjjj^j^ se oddahnila in povprašala: »Bo šola v petek, bo? Ali j^^Elii^SSilliS     si sHŠala, da so tako oznanili ?«
Ankino mater je nekaj zaskrbelo ob tem vprašanju. Na tihem so vzdih-nili globoko, odgovorili pa docela mirno: »Zapisovanje bo in pa maŠa.«
»Tak' bol« je pritrdila starka, gledajoč nekam zamišljeno predse. »Tak' bo!« je pritrdila, se obrisala brez potrebe okrog ust in potarnala: »Lej, bo pa spet kriz, bo pa spet križ! Metka pojde v Šolo, jaz pa varuj otroke, te poredne otroke: Nejčka, Špelo, Katro . . . Bog se me usmili!«
»Naša bo že tudi hodila«, pripomnijo mati.
»Jč!« se začudi Jančevka. »Viš, le kako ti to zraste hitro, zraste! I, pa je pridno vaše punče. Slišala sem, da se drži ddma, da se ne vlaČi po vasi. To je lepo, to je lepo!«
»Je že res to, kar ste povedali; ali veste, ima pa druge nadloge nad seboj. Vedni križi so z otroki, tako vam rečem, teta.«
»Meniš H zaradi prstka?«
»To, to! To je križ z našo! Lejte, se pa še odvadila ni te grde razvade, v šolo bo pa že hodila. Prav skrbi me. Ne vem, kaj bo res!«
»BeŽi, beži! — He-hej, da bi ji bili naŠi le od daleč podoboi! — Brihtna je, da nikoli tako,   in vedenja pa takega!   Pa Še meniž,  da   imaš  kriŽ z njo;   -bodi, bodi!«
»Teta, kaj pa poreko v Šoli, ko se mi izpozabi Anka in bo sredi pouka dela prst v usta? — Lejte, vsi se ji bodo smejali — kaj bi se ne! — in ona bo kaznovana. Potem jo pa spravi kdo v šolo, če jo more! Kaj mislite, da je malo boječa?«
»Lej, odvadi jo, to je pač lahka reč!«                                   ......     "
« »Teta, pa kako? Povejte, če kaj veste, hvalo vam bom vedela.« \ »Jej, nič ni lažjega! Viš, naš Nejček sc je bil tudi zlotil prstka. Svarila sem ga: »Nejče, kak to! Tega ne smeŠ!« — Menis, da je kaj pomagalo f Nič! — Pa je rekla stara Jurjevka — Bog ji daj nebesal -- tako je rekla »Ti, obveži, obvežt fantku prstek; mladega meseca mu ga obveži pred solnčnim vzhodom s cunjico, ki je ležala tri dni pod kapom. Izkušena seni. bo pomagalo.« — Tako je svetovala Jurjevka, jaz sem pa rekla: »Čak, bom pa poizkusila.« Pa sem res obvczala nekega dne fantku prstek, lej, pa ji pomagalo: Nikoli več mu ni prišlo v glavo, da bi stavil prst v usta. Pa sc ti poi2kusi, pomaga!«
¦ Tako je povedala JanČevka. »Poizkusi, pomaga«, je še zagotavijala tti pogtedavala materi v oči kakor da hoče \z njih zvedetj: »Ali veruje, ali n<-veruje mojim besedarn ta bogata soseda?«
»Veruje«, si je domišljala starka. »Veruje«, si je domiSljala, in njcnn dusa se je razveselila.
A starka se je rnotila.
»Da bi taka cunjica  pomaga.Ia,  to enkrat  nift  ni«, so  si  mislili  matit     || rekli  pa   riiso   ne  tako,   ne  drugače.   Doma  so  pa   vendarle   obvezali   Anki     I prstelc   pred   solnčnim   vzhodom s   tako   cunjico,   ki   je   ležala  tri   dni  pod kapom. »Mogoče bo pa le pomagalo«, so dejali.  »Dregnila se bo s cunjico pa se bo spomnila in se polagoma odvadila.«
A tudi ta začarana cunjica ni pomagala!
Pred hišo je ležal starikavi sosedov pes. »Ta-ta!« ga ]e pokticala AnUa. In pes se je vrgel na noge in hipoma je bil pri dekliču. Cvileč in se zvijajoč se je plazil pred Anko, ji lizal in grizel ročico, prstke, pa je zmanjkalo cunjice . , .
¦ Ko pa so mati opazili, da nirna hčerka več cunjice na prstku, so se razjezili, in nič ni poniagal ne jok ne stok — ne prošnja ne obet, Anka je morala za kazen v gorenjo hiŠo v kot . . .
Sprva sploh ni mogla verjeti, ali je res, ali ni res, da je ka-inovana, ah, kaznovana od mame, ki jih ima tako radal Jok, ki ji je dušil sapo, ji je zmračil likrati tudi izpoznanje, da ni vedela prav, kako in kaj je z njo. Sicer pa je pfišlo vse to tako naglo, da se ni mogla vsega prav zavedati. Ko pa se je Anka delorna umirila, in je mogla njena duža zopet jasno misliti, je naglo izpoznala ves položaj: Pes je grizel roko, nitka se je utrgala, cunjica izgubila, in mama so jo z^podili. — Dalje ni mogla misliti. Zaihteia je iznova, in debele, vroče solze so ji lile doli po zdravih licih in kapale na beli, rdeČeprogasti predpasntk. Te vroČe solze so živo priČale, kaj čuti Ankiuo srce; te vroče solze so jasno izraŽale vse gorje, ki ga Čuti sedaj, ko so jo zavrgli vsi, celo mama . . .. Da, vsi vaški otroci ]o dražijo in se ji smejejo, celo Knezova Reza je črez njo. In družina? Uh, ne da bi imela usmiljenje z domaco hčerko, rajša potegne z onimt, ki zasmehujejo dekletce; da, celo sama zasmehuje Anko . . , In danes, ah, danes so jo zavrgli mama . . . Uh, da je tako!
|l                                                  ^    43    ^_                           .
Xaj bi jo zavrgli vsi, da bi jo Ie mama še radi imeli! Kako z veseljem bi jim nosila drv, buče, vode . . . Kako bi rada zgodaj vstajala, ličkala fcoruzo,   lušila in zbirala fižol! . . .   Kako bi sc rada   umivala in česalal . . .
Kako bi rada molila, ah, kako rada, da bi jo le mama Le radi imelil . . . In zaplakala je Anka iznova, iznova ji je zakrvavela duša . . . Ah, nesrečni prstek, nesrečna razvada!
~>*    44    *š-
Zdajci zafrfota nekaj ob oknu. Anka se ozre. Golobico zagledajo njene oči, golobico, ki se je zapoletavala ob Šipi, gruleč in kličoč: »Anka, Anka, Anka!«               '       ¦
Anka osupne. Jok ji zastane. Solnčece sreče ji posijc v dušo in razpodi težkc, pekoČe megle iz nje. Obraz se ji zjasni. In njena usteca zakličejo hva-ležno: »Pic, pic! Na, na!«
A preden je mogla kaj misliti, je golobica zletela z okna. V hipu pa, ko je odletela, se je zbudiia v Ankini duši nova misel, novo upanje: Da, odvaditi se mora, se mora grde razvade! in ko se je bo odvadila, bo smela spet na vas. Z otroki se bo zopet igrala, s Knezovo Rezo bosta zopet pri-jateljici, ah, in mama jo bodo zopct radi imeli in družina in vsi, vsi . . .
To upanje se je torej zbudilo v Ankini duši, ko je golobica zlctela z okna. Srce ji je postalo lahko, mehko, prsi so se ji razŠirile, in duša ji je zatrdila resnobno, nekam slovesno: »Nikoli več prstka v usta!«
»Nikoli več prstka v usta!« ji je torej zatrdila duša. Med tem se je pa nevede in nehote skrčila Ankina ročica, prstki so prišli preblizu ust, in tisti nesrečni prstek je bil zopet v ustih, da, nehote, nevede. In Ankina usteca so ga vlekia, nje duŠa pa jc zatrjevala resnobno, slovesno: »Nikoli, nikoli, nikoli več prstka v usta!«
Ah, nesrečna razvada!           #             +
Zvečer so ličkali pri sosedovih. Tudi Anka je morala ličkati, zakaj mati so jo bi!i nagnali iz kuhinje: »Nič mi ne boš posedala po ognjišču, delat pojdi; bolj sluŠaš tisti prst kakor mene; pa ti Že jaz ne bom več dobra. Poberi se!«
Anka je zaihtela, planila z ognjišča in se izgubila v hi§o. BojeČe se je stisnila za kruŠnico —¦ ta prostorček se ji je zdel še najvarnejži pred nagajivo družino — potegnila ruto na oči, da se ni videlo, če so mokre, ter posegla po koruzi, da bi ličkala. A ni utegnila he prav zaČeti, že se ji je jela muzati družina, ji pokašljevati na lahko, se posmehavati prav norčavo in zbadljivo. Hlapec Simen je pa kar lopnil po Anki ter uganjal burke in zbijal šale iz nje in njenega prstka, da se je kar kadilo. In teh norčij ni bilo ne konca ne kraja, in kakor da bi se bili prej domenili — vsi so bili črez njo, črez Anko. Nihče ni imel usmiljenja z njo, celo njena stara mati ne; zakaj vsa-kemu. dovtipu Šimnovemu sq pripomnili še sami prav po nepotrebnenv. »ViŠ^ Anka, le sram te bodil«
Pa prav po nepotrebnem so pridevali to opazko stara mati; zakaj hčerka se je sramu že komaj upala sopsti, nikar da bi je ne bilo sram!
Ko pa so jo karali zopet enkrat tako stara mati, je dodal hlapec še bolj po nepotrebnem te-le besede: »Le sram te bodt, pa že prav zares. Morala si Že v kot, pa bo še treba«.
Anka se je stresla. Šimnove besede so jo zadele na najobčutljivejše strune njenega rahlega srca. Kakor da bi jo bil pičil gad, se je vrgla na noge, glasno zajokala, in kakor bi mignil, je bila pri materi v kuhinji. »Mama!« je zavpila in se jih prijela za krilo.
~5n    45    *¦€-
Mati so se držali sicer Še vedno nekam grdo. Ko pa so v tistem za-dušljivem ihtenju hčerkinem, v tistih vroČih solzah, kt jih je prelivala, brali in začutili vse gorje njene mlade duŠe, se niso mogii več premagovati; sklonili so se k Anki, jo položili na ognjižče in rekli z mirnim, usmiljenim glasom: »Le pri meni bodi, Anka, saj bo kmalu večerja.«
»U-u-u!« je zatulila hčerka na vse grlo, se oprijela mamine roke in jo pritiskala na razgreto lice, na razgreto srce svoje, moČeč jo s solzami. Milo se ji je storilo, da so jo mama zopet lepo ogovorili, ko so jo posadili zraven sebe na ognjiŠČe; milo se ji je storito, in njena preprosta, nedolžna duša je dala duška temu v krepkem, neutolažljivem: »U-u-uI«
»Le pri meni bodi«, so rekli mama v drugič ter sedli zraven nje; ona je pa naslonila glavico na marnine prsi, in njene rosne oČi so zrle milo v mamin obraz, njene ročice so se oklenile mamine desnice, in njena usteca so neprenehoma šepetala hvaležno in proseče: »Mama, mama, mama!«
Tudi mami je bilo mehko pri srcu. »Le pri meni bodi«, so govorili dobrohotno, in njihova roka je božala hčerkino čelo in njene laske . . .
Pozabljeno, odpušČeno je bilo vse, vse . . .
Za nekaj trenutkov so Škripaje zahreŠČale vežne duri, in zasližale so se težke stopinje dekline, ki je v nerodnih coklah prihajala iz hleva.
»Čak, moram pogledati, kako gori in se kuha«, so izustili zdajci mati ter potisnili previdno Anko od sebe; pa preden so pogledali v peč, je stopila dekla v kuhinjo in že naprej vpila: »Dosti je ognja, le speci jo, lej, nilečna je, pa Še kako!«
Tako je vpila in silila s koruzo v dekletce. A dekletce se je branito: »Nimam palice!«
»I, se pa dobi!« le sili dekla. »Eti, ena palica se bo vendar dobila«, meni ona in se zavrti, da bi skočila ponjo v butare. Pa jo zagleda v drvih v kuhinji. Izvleče jo in reče: »Saj bo ta dobra. Le speci zdaj koruzo — m, ta bo dobra, ki je tako mlečna!«
A dekletce se je zopet branilo: »Nimam pipčka!«
»Na ga«, de dekla in ji naglo ponudi svoj pipec
Zdaj so pa rekli mama: »Pa jo speci.«
»jo pa bom«, je odgovorila hčerka, vzela koruzo v roko ter jo poiz-kuŠala natakniti na palico, a ni se ji posrečilo.                                                       '
»Mama, ne gre gor, dajte vi.«                                                                " ¦  ¦=•
»Večerjo bom v skledo dela, ne morem, le poizkusi še enkrat, saj pojde.«
»Viš, obreži bolj palico, pa bo šlo rado gor«, meni dekla.
»Pa bom«, reČe Anka in zaČne obrezovati palico in natikati iznova koruzo nanjo. Obrezovala se pa ni rada ta palica, zakaj bila je suha, grčava, a obrezati jo je bilo treba! To so trpeli dekletčevi prstki, to je škrtal pipČek in se zarezaval v uporni, trdi les!
»Ajejjj!« zaječi hipoma Anka, Pipček ji pade iz rok, ah, pipček, ki ji je odrezal skoro pol prstka, skoro pol tistega nesrečnega prstka . . .
»Arnike, arnike!« so vpili mati prestraŠeno.
»Arnike, arnike!« je ponavljala dekla vsa vznemirjena ...
-*-*   46   .<-    *
Minilo je za tem nekaj tednov. Ankin prstek je že skoro ozdravel: rana se je posusila, izginila, le majhna brazgotina kaže še, kam se je bil zarezal nesrečni pipček. — Nesrečni ?
Nikakor! Rana, ki jo je povzročil pipČek, je namreČ vpila, kadar je bila Ankina ročica preblizu ust:
»Ne prstka v usta, ne prstka v usta, boli, boli!«
Tako je vpila rana, in Anka je odmaknila ročico od ust, zakaj zabolel jo je že močno prstek, če se je le kam utrnila z njim — kaj še, Če bi ga dela v usta! Ko pa je izginila rana, je izginila tudi Ankina razvada »prst vleči«. Aj, in Anka je bila rešena, resena . . .
IV.
Nekega dne po zadnjih dogodkih se je pripravljala Jančeva Metka za šolo ter pravila napol gluhi stari materi, kako dobro napreduje sosedova Anka v šoli in da ne devlje več prstka v usta.
»Kaj praviš, da se je odvadila?« povpraša starka z glasom, ki je pričal veliko začudenje.
»A-hm, odvadila!« ji zatrdi Metka.
»Jej!« vikne starka in odskoči kvisku, kakor da bi zvedela bogve kako novico. Otroče v zibelki — majhna Katrica — je strahu zacvilila. »Tak' tako, odvadiia se je, praviš? ln v šoli da jo imajo radi?«
»A-hm, pa še kako jo imajo radi!«                                                          ¦>
»Je, tak' tako! — Lej, saj sem pravila, saj sem pravila, da bo tako. Kako je vse res, kar rečem! To ti rečem, Metka, slušaj me, staro mater, in dobro ti bo, koder boš hodila, pa še prav zares!«
»A-hm! Pa še kako jo imajo radi v šoli! Lejte, podobic je že dobila, podobic, pa še kako lepihl«
»Hml Viš, viš! — Cunjica je pomagala, cunjical« je dela starka, poba-sala dete v zibelki, ga zavila v veliko ruto ter jo pobrisala iz hiše, govoreČ venoraer: »Cunjica je pomagala, cunjica!«
»Kaj neki mislijo, da takogovorer« je ugibala Metka ter pogledala pri oknu za staro materjo. »Lej, k sosedu so jo zavili. Bog ve, kaj imajo, da gredo tja, ko so sicer vedno domar« se je povpraševala in pripravljala za šolo.
»He-hej, kje pa si, soseda?« je vpila stara in napol gluha Jančevka, stopivŠi Črez vežni prag. »He-hej, kje pa si ? Ali ti nisem prav svetovala, kaj ? Govori, kje pa si?«
»Le noter, le noter, teta, sama sem v hiši«, so veleli Ankina mati, izpoznavši, da je Jančevka zunaj.
»ViŠ, kaj sem ti pravila, cunjica pomaga, pomaga«, je hitela JanČevka in odpirala duri.
»G-hm!* so zakašljali mati, ker niso vedeli, kaj naj bi odgovorili na starkine besede ter ji ponudili stol, rekoč: »Pa sedite malo, saj zaidete malokdaj v našo hiŠo, res, kakor da bi se bili skregali.«
»He-hej, ampak cunjica pomaga, kaj?« jim pomežikne Jančevka, zado-voljno se smehljajoč ter sede z otroČičem k peči.   »Kaj,  ali ne pomaga   res,
"        -5«     47       <~
kar jaz svetujem ? Ali se ni do pičice zgodilo, kar sem ti rekla ? Le govori!«
Mati so bili v zadregi. Ako ne pritrdijo starki, bo zamera, in če bi pritrdili, bi ne govorili resnice; zato so, želeč se izogniti starkinemu vpra-Šanju, lioteli pojasniti, da nimajo izkušnje v tej reči, ker je hčerka cunjico izgubila. Takrat pa je stopila v hišo Anka s knjigami v roki, rekoč: »Mama, zdaj gremo. Knezova Rezika me že čaka in Jančeva Metka in drugi.«
V istem hipu je zavpila Rezika v veži: »Anka, alo, brž!«
Mati so pa odprli duri ter rekli: »Reza, pa stopi noter!«
In Reza je vstopila.
»He-hej, je pomagala cunjica, je, Anka?« je vprašaje govorila Jančevka z vidno zadovoljnostjo ter ošabno privzdignila glavo, kakor da bi hotela reči: »Le poglej me, Anka, jaz sem, ki sem te rešila, mene zahvali, da si se odvadila.«
Anka je začudeno zrla v razveseljeni starkin obraz in molčala.
»No, no! Pa vsaj pokaži prstek, pokaži«, je silila jančevka.
Hčerka je pogledala mamo, češ, ali naj pokažem prstek ali ne. Ko pa so ji mama prikimali, ga je odviia polagoma — obvezavali so ga ji ie še iz navade — da bi ga videli teta.
»Ojii!« je zaječala zdajci Reza kakor besna — knjige so ji zclrčale na tla — se vrgla pred Anko, ji zagrabila desnico ter jo pritisnila k sebi in tiščaia, kakor da je za ves svet ne sme izpustiti iz rok. »Ojfi!« je zajeČala, potem pa v težkih vzdihih ihtela, vriščala, jokala, da je pretreslo Anko, da je začela vekati, da se je prestrašila stara in napol gluha Jančevka, da je privila, topo zroč predse, tesneje dete v naročje, da je zaskrbelo mater, da so vprašali: »I, kaj pa je, Reza, da vekaš?«
Toda Reza ni mogla od joka povedati, kaj ji je; le oklenila se je še tem trdneje Ankine ročice.
»Anka, pa zakaj ti vekaŠr«
»Mama, zato, ker tudi Reza.«          r>.   tVi^t^
»Ali se bojiš v šolo, Reza?« jo vpraŠajo mama iznova ter jo pobožajo po licih.
Reza odkima.
»Ali si bolna ?«
Reza zopet odkima.
»I, kaj pa ti je vendar? Ali si lačnar«
Pa je rekla zdaj Anka, da bi jo utolažila, dasi je še sama ihtela: »Reza, saj si moja, ne vekaj!«
Tako so ji raania rekli, ko se ji je zadrl trn v peto, aii se ji je kaj drugega hudega pripetilo, da so jo utolažili; je pa še nji prišlo na misel, da je rekla: »Reza, saj si moja, ne vekaj!«
»Pa res, da sem tvoja?« je zaihtela zdajci Reza. Obraz se ji je začel jasniti.
»Pa Še prav zares!« ji je pritrdila Anka.
»Pa ne boŠ zbežala od mene, če te izpustim ?« je vprašala bojeČe.
»Nak!«     j-2. :ilJ    i^a^                   '    ixis sut   KA   i^^iuv* -fe*j_ "ltJ
»Čeprav sem videla prstek f«                                                                 ' •
»Ceprav!«
In Reza je izpustila Ankino ročico. Ko pa se je slednjič umirila, je pokarala Anko: »Viš, takrat si pa le zbežala od mene, viš, takrat, ko sem videla tvoj prstek, da je bil lep. Viš, zbežala si, pa nisi hotela več k nam . . .«
»Bom pa zdaj prišla«, se je opravičevala Anka.
Odzunaj so vpile deklice: »A16, me gremo, pridi!«
Jančeva Metka, ki je bila med njirni, je privalila k steni tnalo, se spela z njega k oknu in rekla Anki proseče, skoro jokaje: »Pridi, pridi, gremo skupaj!«
»Pridem, pridem!« je odgovorila Anka z usmiljenini glasom. Kar je bilo kdaj med njima, je bilo v tem trenutku, če že preje ne, odpuŠčeno, pozabljeno ...
»Alo, me gremo, pridi!« so klicale deklice.
»Pridem, pridem!« je odgovarjala Anka, se poslovila od mame in Jan-čevke ter odhitela z Rezo venkaj k Metki in drugim deklicam, da so Šle skupaj v Šolo.
»He-hej!« se je oglasila zdaj zopet JanČevka za pečjo- »He-hejl« je rekla in preložila majhno Katrico na drugo roko. »He-hej, da bi bili naŠi le od daleč podobni vaši Ankil  Pa še raisliš, da tmaš križ z njo? Bodi, bodi! ¦ - ¦«
*      *      *                                                     *
Anka je živela od tega časa povsem novo življenje. Zaradi prstka je ni nihče več dražil; le hiapec se je še časih požalil: »He, kaj niste mogli že prej dobiti pipčka? Lejte, poredna kri je tičala v dekličevem prstku, po-redna kri, le verjemice, pa ji je nagajala. Zakaj ji pa zdaj ne nagaja več, ko je iztekla^ ko je vcč notri ai? O, poredna kri, le verjemite, pa še prav zares!«