PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abbv.postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 45 (13.578) Trst, nedelja, 25. februarja 1990 Zahteva, ki prihaja predvsem iz socialističnih vrst Za obstoj petstrankarske vlade neobhodno temeljito razčiščenje Forlani je mnenja, da je vlada bila do sedaj učinkovita - V vrstah KPI se - nadaljuje debata o Occhettovem predlogu - Pannella najbrž ne bo kandidiral na listi KPI RIM Trenja v vladni večini, še zlasti pa v stranki, ki ima v parlamentu relativno veči-no, dajejo slutiti, da vlada v prihodnjih mesecih ne bo imela lahkega življenja. Upoštevati le sicer treba, da se bližamo tudi upravnim yolitvam in si torej posamezne stranke skušajo izboriti čim boljše izhodiščne pozicije. Temu je treba dodati še vrenje v komunistič-hi partiji, ki bo te dni končala serijo pokrajinskih in deželnih kongresov pred izrednim kongresom KPI, ki se bo moral izreči o predlogu tajnika Occhetta glede oblikovanja nove levičarske sile v Italiji. Vse to prispeva k pestrosti in razgibanosti italijanskega političnega življenja. Začnimo najprej pri odnosih znotraj vladne večine. Demokristjanska levica je prešla v notranjo opozicijo, ni pa zapustila položajev, ki jih je imela v vladi. Republikanci so glaso-vali proti vladnemu predlogu o zunajevrop-skih priseljencih, ki ga je zbornica odobrila z Slasovi ostalih vladnih strank in s prispev-l^rn komunistov in drugih levičarskih sil. ^tališfe republikancev je bilo povod, da je tejnik PSI Craxi na zasedanju vodstva stranke zahteval temeljito preverjanje o odnosih med strankami večine. Socialisti na splošno gledajo z dokajšnjim nezaupanjem na dogodke v Krščanski demokraciji in prav to je bil tkedmet intervjuja, ki ga je Craxijev names- tnik Di Donato imel za neapeljski II Mattino. Di Donato pravi, da socialiste ne zanima nobeno srečanje na vrhu, temveč si hočejo biti na jasnem, kako nadaljevati sodelovanje na vladni ravni. Ne pristajajo pa na zamrznitev vladne dejavnosti. Socialisti ugotavljajo, da se je v Krščanski demokraciji nekaj spremenilo, notranji odnosi niso več tisti, ki so veljali, ko so stranke vladne večine sklepale koalicijo. Sedaj je treba preveriti, če je spričo teh novih odnosov zmnotraj stranke relativne večine sodelovanje na vladni ravni še možno. Ni izključeno, da se je politika KD spremenila in da ni več tista, ki jo je začrtal Forlani na kongresu. Socialisti, pravi še Di Donato, ne verjamejo, da KD snuje neko zaroto, dejstvo pa je, da se nekatere struje (in tu omenja levico, stare dorotejce in samega Andreottija) skušajo približati komunistom in bi si morda celo želele predčasne volitve. Z vprašanjem poslabšanih odnosov znotraj vlade se ukvarja tudi tajnik KD Forlani, ki zavrača očitke, češ da vlada ni učinkovita. Vlada je dosegla zavidljive rezultate, pravi Forlani, ki na vprašanje, zakaj so potemtakem socialisti in drugi vladni partnerji zaskrbljeni, odgovarja, da je marsikdo postavil na pot vlade mine, ki se jim je treba izogniti. V vrstah KPI je še vedno osrednja tema Occhet-tov predlog. Tajnik stranke si je na vsedržav- ni ravni zagotovil približno 65 odstotkov glasov, kar pomeni, da se dobra tretjina komunistov ne strinja z njegovim predlogom in z vsem tistim, kar ta predlog predvideva. Kako bodo uskladili razne pozicije bo stvar izrednega kongresa. Da so odnosi v vrstah KPI vse prej kot jasni zgovorno priča tudi primer kandidature radikalnega liderja Marca Pan-nelle na odprti listi KPI v Aguili. Kandidaturo je najprej potrdila abruška deželna tajnica, dan kasneje pa je Occhetto priznal, da o Pan-nellovi kandidaturi ne ve nič. Potem so sporočili, da bo Pannella kandidiral tudi v sosednjem Teramu, vendar ne na komunistični, temveč na laični in zeleni listi. Prav včeraj je Pannella v Aguili imel shod, na katerem je pohvalil tamkajšnje komunistične voditelje, ki so sprejeli njegovo kandidaturo, ne da bi se zmenili za to, kar misli osrednje vodstvo KPI v Rimu. Dodal je tudi, da se hoče sestati z abruškim demokristjanskim veljakom Gasparijem, da bi z njim pojasnil nekatere stvari. To pa je bilo tudi za odprte in potrpežljive abruške komuniste preveč, tako da so nemudoma prekinili sleherno pogajanje s Pannello. O nadaljevanju in morebitnem zaključku te telenovele bomo morda zvedeli kaj veh v ponedeljek. Za sedaj pa kaže, da KPI Marca na svoji listi noče, niti kot nosilca, niti kot navadnega kandidata. »Vojna« za Enimont še traja Montedison v prednosti pred Enijem RIM — »Vojna« med Enijem in Montedisonom v zvezi s privatno-državnim kemijskim koncernom Enimont se še nadaljuje. Če bi šlo za športno tekmovanje, bi lahko rekli, da je privatni del z Montedisonom in njegovim predsednikom Gardinijem v precejšnji prednosti. Včeraj je namreč milanski pretor Vincenzo de Genua po kratkem postopku zavrnil zahtevo Enija, da se sodno prekliče sklic skupščine delničarjev Eni-monta za 27. in 28. februar. V obrazložitvi sklepa je pretor zapisal, da za kaj takega ni nobenih zakonskih osnov, da pa lahko Eni zahteva varstvo zakonitosti, če bo na skupščini Enimonta prišlo do nezakonitih odločitev. Kot je znano, imata tako Eni kot Montedison pri Enimontu po 40 odstotkov delnic, ostalih 20 odstotkov delnic pa je v rokah malih delničarjev. Spor je povzročilo dejstvo, da je 14 odstotkov malih delničarjev podprlo Gardinija, ki ima tako možnost, da na skupščini, kjer naj bi upravni svet razširili z deset na dvanajst članov, dobi večino tudi v vodstvenem upravnem organu Enimonta. Gardini pa je včeraj v Padovi tudi povsem jasno povedal, da se ne misli odreči vodilni vlogi v Enimontu. »Kemijska industrija sem jaz,« je dejal približno 3.000 vodilnim uslužbencem Enimonta, ki so v Padovi sodelovali na razpravi o vlogi Enimonta v italijanski industriji. »V Enimont sem vložil denar, poskrbel za organizacijo, dal na razpolago ustrezne ljudi in zato pričakujem, da se me posluša, ko govorim o bodočnosti Enimonta, ki je privatno in ne državno podjetje,« je zaključil predsednik Montedisona. Odlok velja za občine ob severnem Jadranu Povišana temperatura pred današnjo manifestacijo v Moskvi Dajatve za priveze za polovico manjše — Lastniki majhnih turističnih Rekreacijskih plovil si lahko nekoli-2 oddahnejo po razburjenju, ki jih je sle 0 zaradi odloka ministra za trgov-2a° mornarico v zvezi s pristojbinami je ?r*veze in morske državne koncesi-19 ■ tem odlokom, ki je bil sprejet že janJU*ija lani, so bile pristojbine povi-pri ® skoraj za desetkrat, najmanjša 5on pa ne bi smela biti nižja od Vem Za primer je dovolj, če po- (j0] 0' da bi moral lastnik do 5 metrov qa T®9a turističnega ali rekreacijske-meH,0Vila Pečati kar 600.000 lir letno, lir A6111 110 ie doslej plačeval 63.000 2orw® k temu dodamo še približno razh ^ *’r najrazličnejših davkov, je •jelenje povsem razumljivo, klini ,oc^°k Pa bo odslej spremenjen. Viz»i 6r za tr9ovsko mornarico Carlo (podlvi namref podpisal nov odlok ter) Plsab 9a m°ra še finančni minis-Zlha « k3461-1111 se za 50 odstotkov tno niSaj° pristojbine za priveze in tie h e državne koncesije. Toda odlok 0 veljal po vsej Italiji, temveč le v tistih občinah, ki so bile lani prizadete zaradi prekomernega cvetenja morja. Seznam občin ob Jadranskem morju, ki so upravičene do ustrezne odškodnine, je že določil ministrski svet na svoji seji 14. februarja. Seveda so na tem seznamu tudi tržaška, devinsko-nabrežinska in milj-ska občina, kot so med prizadete uvrščene tudi vse ostale obmorske občine iz naše dežele. Skupno gre za 90 občin ob severnem Jadranu, ki bodo prejele odškodnino kot nadomestilo za škodo, ki naj bi jim jo cvetenje morja povzročilo. Poleg že omenjenih treh občin v tržaški pokrajini pridejo v poštev še Gradež, Tržič in Starancan v goriški pokrajini ter nekatere v videmski pokrajini. Od skupnih 230 milijard lir, kolikor jih bodo skupno deležne vse prizadete dežele, jih bo v Furlanijo-Julijsko krajino šlo 23. Od teh 23 milijard naj bi jih približno dvajset porabili za obnovo turističnih dejavnosti, tri milijarde lir pa naj bi namenili kulturnim dejavnostim. V Litvi volitve brez incidentov Danes volijo še v treh republikah MOSKVA — Danes dopoldne bodo že znani prvi rezultati volitev v Litvi, kjer je prvič v zgodovini Sovjetske zveze na volitvah sodelovalo več strank. Ko bo znana sestava vrhovnega republiškega sovjeta, pa bo najbrž tudi znano, kakšna bo prihodnost te baltiške republike, ki se zavzema za odcepitev od Sovjetske zveze. Več kot 2,5 milijona volilcev je lahko izbiralo med 517 kandidati, ki so predstavljali osem strank. V republiškem parlamentu je prostora za 141 poslancev, pred volitvami pa so relativno večino pripisovali tako imenovani neodvisni komunistični partiji. Ta naj bi si namreč pridobila izredno popularnost prav s svojim decembrskim sklepom, da litovska partijska organizacija izstopi iz KPSZ. Poleg neodvisnih komunistov so na volitvah sodelovali še druga komunistična partija, ki pa je ostala zvesta Moskvi, socialdemokrati, demokrati, zeleni, demokristjani, mladi komunisti in pa izredno številna skupina kandidatov, ki se niso opredelili za nobeno od strankarskih formacij. Kot stranka na volitvah tudi ni sodelovalo gibanje Sajudis, ki pa je imelo svoje kandidate na vseh listah razen na listi Moskvi zveste KP. O pluralizmu litovskih volitev pričajo tudi prizadevanja sredstev množičnega obveščanja, ki so različnim kandidatom dali možnost da po radiu in televiziji pozovejo volilce, neki dnevnik iz Vilniusa pa je objavil politične programe rivalskih kandidatov. V večini programov ostaja samostojnost Litve glavna točka, zato pa je Moskvi zvesta KP na predvečer volitev ostro obsodila sklepe republiškega sovjeta, ki je med drugim proglasil za nezakonito priključitev Litve k Sovjetski zvezi leta 1940. Ortodoksna litovska KP s tem v zvezi še naprej trdi, da naj bi sovjetske čete prišle v Litvo na osnovi dvostranskega dogovora. Danes bodo volili republiške sovjete tudi v Tadžikistanu, Moldaviji in Kirgiški SSR. Položaj je nedvomno najbolj napet v Tadžikistanu, kjer je v mednacionalnih spopadih, ki so se začeli 11. februarja v prestolnici Dušan-be, padlo 22 žrtev in kjer je še vedno v veljavi policijska ura, v Dušanbeju pa za red skrbi približno 7.000 posebej izvežbanih vojakov in policistov. Precej zapleten je položaj tudi v Moldaviji, kjer je prebivalstvo romunske narodnosti. Večina prebivalcev je organizirana v Ljudski fronti, ki je že dosegla, da je moldavščina (romunski dialekt) postala uradni jezik v republiki, zdaj pa naj bi imela po mnenju nekaterih za cilj združitev z novo Romunijo. Povsem mirno naj bi bilo danes le v Kirgiški SSR, kjer doslej še ni bilo etničnih spopadov. Temperatura pa se dviga tudi v Moskvi (in podobno je tudi v številnih drugih mestih po Sovjetski zvezi), kjer je za danes napovedana velika manifestacija, ki jo pripravljajo zagovorniki radikalnih reform. V strahu pred neredi so sovjetske oblasti pozvale prebivalce, naj ne nasedajo provokacijam, k miru in redu pa pozivajo tudi sami organizatorji manifestacij, ki računajo, da bi na njih lahko dobili tudi široko ljudsko podporo za volitve v preostale vrhovne republiške sovjete konec tega in v začetku prihodnjega meseca. F 26. kolu italijanske nogometne A lige V ospredju Inter - Napoli □ □ □ ^ današnjem 22. kolu košarkarske B-2 lige Jadranovci na res težkem gostovanju v Vicenzi □ □ □ ^ sinočnjem srečanju ženske odbojkarske C-l lige brezuspešen odpor borovk □ □ □ sinočnjo zmago v ženski odbojkarski C-2 ligi ^ažen korak Sloge Koimpex na poti do napredovanja NA 14. IN 15. STRANI Kraški pust privabil neobičajno množico Kralj Pust in njegova kraljica sta lahko letos res zadovoljna s svojimi tlačani in oboževalci. Kraški pust je s pomočjo čudovitega spomladanskega vremena privabil okrog 10.000 radovednežev, 13 voz in 5 pustnih skupin. Precej pustnih šem je bilo tudi med občinstvom. Šale in zabave ni manjkalo, saj so se udeleženci pustnega sprevoda spomnili na zamejske in splošno evropske »žulje«, vseskozi tudi dovolj duhovito in pikro. Vse skupine so bile letos nadvse skrbno pripravljene, med vozovi pa se je prvouvrščeni iz Gropade-Padrič (na Križmančičevi sliki) prelevil v pravcato letalo, ki je skrivalo v svojem trebuhu celo godbo in še marsikaj drugega. Velikost vozov je tudi povzročila, da je bil sprevod nekoliko počasen, a kaj zato, saj je bilo vreme lepo in pijače dovolj, dokler je ni zmanjkalo! Organizatorje pa kljub vsemu čaka nelahka naloga, kako spraviti vozove od Pikelca do Brdine na lažji način. Skupine so si razdelile nagrade, če drugega ne vsaj tolažilne, srečneži so zmagali na loteriji, kraljica je delila svoje poljubče, kralj se je kar naprej dvojezično zahvaljeval, openske trgovine pa so se šopirile s pustnimi izložbami, kar dokazuje, da Opčine enkrat na leto res zaživijo s Kraškim pustom. NA 6. STRANI Ustanovni občni zbor slovenskih socialdemokratov Ostra polemična ost do partije v uvodnem posegu dr. Pučnika DalPOrtova nista prepričala preiskovalca Silvana in Artemio ostaneta v zaporu LJUBLJANA — Slovenski socialdemokrati so s tradicionalno slovensko pesmijo, Prešernovo »Zdravljico« in odrom okrašenim z njihovim simbolom, rdečo, še nerazcvetelo vrtnico, pričeli včeraj ob 13. uri svoj prvi ustanovni občni zbor. Zelo mnogo je bilo gostov iz Evrope, delegati pa so se zbrali iz vseh slovenskih krajev, saj organizacija še ni številčna, toda teritorialno je že povsod razprostrta. Ima veliko, v slovenski zgodovini odzivno ime, po dosedaj znanih prognozah pa dosega približno 4 odstotke volilcev. Predsednik dr. Pučnik je v odločnem uvodnem govoru najprej e ostro polemiziral s komunisti, češ da govore o opuščanju oblasti, ki pa jo še vedno imajo trdno v rokah. Dva sta temelja socialdemokratskega programa: odprava socialistične družbene ureditve in zamenjava z večstrankarsko, z večlastniško demokratično družbo. Drugi temelj pa je v široki suverenosti slovenske države. In prav glede suverenosti je bil predsednik Pučnik do slovenskih komunistov izredno oster, češ da so odgovorni za sedanje stanje in za nepravilne ocene do programa Markovičeve vlade. Program govori o trgu, je gospodarsko liberalen, uvaja pa stare odnose in skuša probleme reševati na stare načine, ko se centralistično pretakajo milijarde. Ta del predsednikovega izvajanja je vzbudil v dvorani izredno buren aplavz. Dober del popoldanskega zasedanja so zavzeli pozdravi. Najprej vseh slovenskih strank, onih, ki so v Demosu in onih, ki jih ni. ZKS-Stranka demokratične prenove je mnenja, da bodo zgodovinarji odgovarjali na vprašanje, kdo je najbolj zaslužen za slovensko pomlad in demokracijo. Sedaj pa je bistven odgovor na vprašanje mirnega prehoda in jamstev za to. Tu pa morajo biti soodgovorni vsi, predvsem pa vsi modri. Kongres so pozdravili nemški, švicarski, avstrijski, britanski in drugi socialdemokrati, izredno živahno socialdemokrat Bertoli iz naše dežele. Prisotni so bili socialdemokrati Hrvaške, v pojoči lepo razumljivi govorici pa je vrsto pozdravov zaključil socialist iz Poljske. Poseben in pomemben del pozdravov se je pretvoril v obravnavo manjšinskih vprašanj. Tajnik SKGZ Dušan Kalc je ugotovil, da zamejski Slovenci z velikim zanimanjem sledijo dogodkom v Sloveniji in Jugoslaviji, saj je bila matična domovina zamejskim Slovencem vedno v oporo. Pozdravil je prehod v pluralizem, ki je korak h graditvi nove Evrope. SKGZ je orisal kot pluralistično, nadstrankarsko organizacijo, ki deluje na osnovi združevanja interesov. Miro Opelt je za Slovensko skupnost omenil, da predstavlja stranko, ki je bila vedno za demokracijo, avtonomen slovenski nastop in one Slovence, ki so jih iz ideoloških razlogov v matični domovini diskriminirali. Zlasti Korošci pa so opozorili socialdemokrate, da je treba pri stikih upoštevati tudi odnos avstrijskih in italijanskih strank do manjšine, kar je merilo demokratičnosti. (B. S.) REGGIO EMILIA — Silvana in Artemio DalLOrto bosta morala ostati v zaporu. Ukrep, ki ga je podpisal preiskovalni sodnik Pietro Fanile bo držal vsaj do ponedeljka, ko bodo ponovno zaslišali oba DalPOrtova, vendar kaže, da preiskovalci še vedno bredejo po kalni vodi. Gospa DalLOrto naj bi v nekaj dneh natrosila sodniku, ki jo je zasliševal, kar pet različnih verzij o svoji ugrabitvi. Zvesta naj bi ostala edinole trditvi, da je žrtev nesramnega rovarjenja. Precej skladna pa naj bi bila poročila njenega brata Artemia, ki je prvič zabredel v težave menda prav takrat, ko je pristal na sestrino željo, naj bo eden od sogovornikov ugrabiteljev. Preiskovalci so menda še vedno prepričani, da je gospa DalLOrto navezala globoke prijateljske stike z voditeljem tolpe, ki jo je ugrabila, preko njega pa naj bi posredovala bratu niz šifriranih informacij, ki jih niso še do-kočno razvozlali. V listnici Artemia DalLOrta so našli nekaj takih sporočil in sosledja števil, dokazali pa niso ničesar. Branilca bratov DalLOrto sta dejala, da bosta zagovarjala rahlo različni hranilni liniji, ker sta Artemio in Silvana na zasliševanjih odgovarjala pač drugače, v obeh primerih pa bosta zahtevala takojšnjo izpustitev obeh, ker naj ne bi sodelovala pri nikakršnem poskusu pokola ali izsiljevanja Silva-ninega svaka Oscarja Zannonija. O gospe Silvani pravijo, da je še vedno zbegana, kar naj bi bilo povsem razumljivo, če pomislimo na dejstvo, da je preživela 160 dni v rokah ugrabiteljev. Kljub temu pa si res težko predstavljamo, kako je sploh mogoče, da je gospa, ki je bila po srečnem zaključku ugrabitve tako prisebna, da se je ponudila fotografom šele potem, ko je po telefonu naročila frizerju, naj jo počeše in očedi, ter prisilila moža, naj ji na kvesturo prinese rdečo večerno obleko, »pozabila« na kraj, kjer so jo skrivali toliko mesecev. Njena včerajšnja verzija govori namreč o jami, kjer naj bi surovo ravnali z njo. Janizelski: Evropi še grozi vojna V libanonskih vodah napadli ciprsko ladjo Streljanje terjalo eno žrtev in 13 ranjenih VARŠAVA — Ni vse zlato, kar se sveti, trdi poljski predsednik Wojciech Jaruzelski, ki ugotavlja, kako Evropi še vendo grozi nevarnost nove vojne. To svojo ugotovitev je vključil v novo »obrambno doktrino«, ki jo je izdelal komite za narodno obrambo KOK, kateremu predseduje sam Jaruzelski. Novi obrambni načrt upošteva namreč dejstvo, da bi lahko v Evropi ponovno izbruhnila vojna, ker niso še povsem odpravljena nasprotja med blokoma, obenem pa je sedanje stanje v državah Vzhodne Evrope tako razredčeno, da bi se lahko sprevrglo v nekaj, kar bi ogrožalo evropsko politično in družbeno stabilnost. Prav zaradi tega naj bi KOK sestavil načrt narodne obrambe, ki predvideva tako vojaško kot civilno mobilizacijo. Poljska trdi, da se zavzema za postopno demilitarizacijo Evrope, vendar se noče odreči vojski, ki bi jo v imenu »notranje varnosti« še okrepila, ker bi ji po mnenju nove doktrine to lahko zagotovilo rešitev. LARNAKA — V Bejrutu je tudi noč na soboto minila v znamenju navzkrižnega ognja med vojaki generala Aouna in njegovega nasprotnika Džeadžee. Poleg pustošenja v mestnem središču in na bližnjih gričih pa jo je v tej noči skupil tudi ciprski trajekt Baroness M, ki je plul na danes najbrž najnevarnejši liniji Sredozemlja: Larnaka-Džoune. Na krovu trajekta je bilo 64 potnikov in 52 članov posadke. Ladja je odplula malo po enajsti uri zvečer iz Larnake, ko sta manjkali le dve uri do zaključka plovbe, to je" približno ob peti uri zjutraj, pa so se v bok trajekta zarile prve granate. Nekaj izstrelkov je zadelo bar in igralnico, drugi pa so se prebili do kabin. Prav v baru je granata terjala tudi do sedaj edino žrtev, 26-let-nega Nassera Nassera, ki je bil namenjen v Bejrut, ker je hotel pospremiti očeta in mamo iz države, kjer je očitno prenevarno živeti. Bombardiranje potniške ladje je terjalo tudi trinajst ranjencev, dve ženski in enajst moških, ki jih trenutno zdravijo na Cipru. Grški kapitan Georgios Samiotakis je že pred streljanjem poročal po radiu, da mu skuša neka izvidniška ladja motiti plovbo, ko so padle prve granate pa je po pričevanju očividcev »zatulil« v radijski aparat, naj mu kdo priskoči na pomoč. Njegovemu klicu na pomoč so odgovorili iz britanske vojaške baze na Cipru trije helikopterji, ki so vzpostavili reševalno povezavo med trajektom in Larnako. S pomočjo helikopterjev je bilo tako mogoče pospremiti v klinične centre težko ranjene osebe, medtem ko so se na krovu trajekta trudili, da bi pomagali lažje ranjenim potnikom. Kapitan Samiotakis je dejal, da je Baroness M napadla sirska izvidniška ladja, te vesti pa ni potrdil nihče. Sicer pa so libanonski uradni viri zamolčali napad na ciprski trajekt, tako da ni še znana njihova verzija akcije, ki je neobičajna tudi za libanonske razmere. Tudi v času najostrejših morskih spopadov so Libanonci namreč skrbeli za to, da ne bi vpletli v bitko kako tujo tovorno ali potniško ladjo. Tokrat pa kaže, da ne gre niti za napako, če je res, kar je poročal kapitan ciprskega trajekta. Ciprske oblasti so sporočile, da so od včeraj dalje začasno prekinjene pomorske zveze z Libanonom. Že nekaj ur po streljanju pred libanonskim pristaniščem Džune se je zasidral v larnaški pristan tudi trajekt Sun-ny Boat, ki pluje na isti liniji kot Baroness M. Na boku trajekta Baroness M se poznajo znaki menda sirskih granat (Telefoto AP) Willy Brandt častni predsednik vseh nemških socialdemokratov LEIPZIG — Willy Brandt (na sliki AP) je od včeraj častni predsednik vzhodnonemških in zahodnonemških socialnih demokratov. Na prvem kongresu obnovljene vzhodnonemške SPD v Leipzigu ga je namreč 500 delegatov imenovalo tudi za svojega častnega predsednika. »Oče« nemške vzhodne politike je v Leipzigu naletel na izredno navdušen sprejem, ob imenovanju pa je dejal, da združitvenega procesa v obeh Nemčijah ni mogoče več zaustaviti. Pri tem pa Brandt ni pozabil opozoriti vse, da se pri tem ne sme prehitevati časa, temveč je treba vse etape združitve pripraviti izredno natančno in z veliko mero potrpežljivosti. Na kongresu vzhodnonemške SPD, ki jo vsi že vnaprej proglašajo za premočno zmagovalko bližajočih se volitev, pa je bil z veliko večino glasov za tajnika stranke izvoljen 45-letni Ibra- him Bohme, ki je židovskega porekla, ob primeru volilne zmage SPD pa bo po vsej verjetnosti naslednji ministrski predsednik NDR in bo predstavljal Vzhodno Nemčijo na pogajanjih za združitev z zahodno sosedo. Bohme se v združitvenem procesu z ZRN zavzema za postopnost, zagovarja pa takojšnjo gospodarsko in mo‘netarno unijo obeh Nemčij. Včeraj pa se je v Vzhodnem Berlinu začel tudi prvi kongres naslednice komunistične Enotne socialistične partije Nemčije SED. Ta se je staremu imenu tudi uradno odpovedala in se sedaj imenuje Stranka demokratičnega socializma PDS. Na kongresu se je PDS odpovedala tudi vsem starim partijskim strukturam in stalinističnim dogmam. V svojem predvolilnem programu pa se zavzema za združitev z ZRN in zagovarja pluralistično parlamentarno demokracijo. BTPP01/1 1. MAREC 90 Buoni del Tesoro Poliennali • BTP so štiriletne obveznice s koriščenjem 1. marca 1990 in zapadlostjo 1. marca 1994. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • Obveznice se nudijo po fiksni emisijski ceni, ki znaša 95,85%. • Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca ddtalia ali pri bančnih zavodih 26. februarja do 13.30. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); po ponudbi, ki je sestavljena s se- števkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku. • Rezervirajo se po ceni, ki je lahko 95,85% povišana za najmanj 5 stotink. Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Dodeljene obveznice je treba poravnati 1. marca po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov. Fiksna cena emisije v % Rok rezervacije za občinstvo: do 26. februarja Pravica do podpisa minimuma Maksimalni letni donos bruto neto Furlanska partija sili k zavezništvu s silami vse levice in laičnim svetom VIDEM — V Codroipu se odvija pokrajinski kongres KPI, ki se je začel predvčerajšnjim in se bo zaključil danes. Uvedel ga je tajnik Elvio Ruffino, ki je v svojem govoru posvetil glavno pozornost »novi fazi levice v Furlaniji«. V furlanski federaciji Komunistične partije Italije je Occhettova resolucija, kakor znano, izdatno prevladala, saj ji je bilo zaupanih 69,01% glasov, prav ta okoliščina pa je omogočila nekako lagod-nejši začetek tega kongresa. Occhettovi pristaši so med razpravo poudarili nujnost po raztegnitvi politike odprtosti, ki se je začela v partiji, in to - so dejali - še posebno zaradi njenih doslejšnjih pozitivnih učinkov. V tem okviru je bil govor tudi o potrebi po sklepanju zavezništev z drugimi levičarskimi in laičnimi silami, kot tudi o nuji, da se v sklopu KPI izgradi specifična reformistična kultura. Zagovorniki resolucije Natta-In-grao in Cossuttove resolucije pa so poudarjali v prvi vrsti vprašanje strankine identitete, vendar so tudi izrecno podčrtali potrebo, da se v partiji ohrani enotnost. Kakor rečeno, se bo kongres končal danes, ko bodo izvolili kandidate za nastop na Vsedržavnem kongresu v Bologni. Deželni odbornik Cruder pri pristojnih dejavnikih Kako čimbolj ovrednotiti severni gorati predel FJK ČENTA — Kako sprožiti učinkovit niz pobud za družbeno-gospodarski preporod gričevnatih, hribovitih in goratih območij na severu Furlanije-Julijske krajine, točneje v Nadiški dolini, v Kanalski dolini in v Terski dolini? O tem se je razgovarjal včeraj deželni odbornik za delo, kooperacijo in obrt Giancarlo Cruder s predstavniki okrožnih uradov pristojne deželne službe v Čenti, Huminu, Čedadu, Tahiji, Tolmeču in drugje. V prvi vrsti je šlo za to, da se nadrobno opredeli, kakšna je pravzaprav v teh krajih in njihovih okoliših razpoložljivost z delov- no silo in kaj je tod v gospodarskem pogledu najbolj potrebno. Le na podlagi takšnih podatkov - je menil Cruder - bo mogla deželna uprava začeti sprožati učinkovite in stvarno usmerjene investicijske pobude. V tem okviru pa bo treba še prej temeljito uskladiti delovanje med zadolženimi državnimi in deželnimi institucijami oziroma strukturami, kot sta npr. deželna agencija za delo in poklicno usposabljanje in deželna komisija za zaposlovanje; slednja se bo vnovič sestala prihodnji mesec. Presaditi mu je potrebno srce in pljuča VIDEM — V neki londonski kliniki leži že poldrugo leto 25-letni Paolo Regattin iz San Giorgia di Nogaro, ki ne bo preživel, če mu ne presadijo srca in pljuč - njegova sestra Lucia je zaradi iste bolezni umrla pred devetimi leti, stara komaj 18 let. Toda v Angliji človeških organov ne dajejo tujim državljanom. Zato je Paolova mati apelirala na italijanske oblasti, naj ji pomagajo iz birokratske zagate, na javnost pa, naj jo podpre s pošiljanjem solidarnostnih dopisnic na naslov; Nord Italian Transplant -NIT (s sedežem v glavni bolnišnici v Milanu). Nesrečna mati, ki je pred mesecem dni izgubila tudi moža, je na tiskovni konferenci pozvala italijanske zakonodajalce, naj uvedejo nove predpise na tem kočljivem področju, naj se torej domenijo z britanskimi za recipročnosti, ko gre za transplantacije človeških organov. Zastopstvo nabrežinske KPI pri ilirskobistriških vrstnikih Do 25. marca v četrtek in nedeljo Dionea spet pluje do Pulja - Poreča ILIRSKA BISTRICA — V Ilirski Bistrici sta se v preteklih dneh sestali delegaciji komunistov iz pobratene italijanske občine Devin-Nabrežina v tržaški Pokrajini in krajevnega centralnega komiteja ZKS-SDP. Gostje s Tržaškega so Bistričane seznanili z najnovejšim političnim dogajanjem v Italiji in z njihovimi 'Skušnjami pri delovanju v večstrankarskem sistemu. Domačini - člani Predsed-s'va CK ZKS-SDP in njegove komisije za mednarodne odnose - pa so govorili Predvsem o stanju v slovenski in jugoslovanski partiji ter o perspektivah Stranke družbene prenove. J. O. Predvolilni zbor ZSMS Piran PORTOROŽ — Liberalna stranka ZSMS Piran pripravlja predvolilno kon-.'"■ncijo OK ZSMS Piran. Ta bo v petek, 2. marca, ob 18. uri v prostorih Tivoli Jluba v Portorožu. Na njej bodo predstavili kandidate in program OK ZSMS hran za spomladanske volitve. Gosta večera bosta dr. Alojzij Križman (rektor Mariborske univerze) in prim. dr. Marko Demšar, kandidata za člana predsedstva Republike Slovenije. Po predstavitvi bo priložnost za razgovor z gostoma in Mndidati. Večer bo popestrila ritmično-gimnastična skupina TVD Partizan Piran Mentoric Stasje in Mojke Mehora. TRST — Potniška motorna ladja Dionea bo po zimskem presledku že spet začela povezovati Trst (pomol Bersaglieri) s Porečom in Puljem. Do 25. marca si bodo vožnje sledile dvakrat tedensko, in sicer ob četrtkih in nedeljah po spodaj navedenem voznem redu. ČETRTEK: odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Pulj ob 13.20; odhod iz Pulja ob 14.30, prihod v Trst ob 19.45. NEDELJA: odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Poreč ob 11.40; odhod iz Poreča ob 15.30, prihod v Trst ob 19.05. Od 26. marca pa do 3. junija bo Dionea opravljala na omenjenih progah po tri tedenske vožnje. gospodarski dopis iz Slovenije KDO BO ZGOREL?! Za zdajšnje monetaristične igrice jugoslovanske gospodarske politike so iznašli posrečen izraz: šal-terska ekonomija. Zaradi tega, ker ljudje ne počnejo drugega, kot da zamenjujejo dinarje v devize, pa devize spet v dinarje, skačejo po trgovinah in brezcarinskih prodajalnah, se vozijo po nakupih v tujino... Vsi nekaj špekulirajo, kar je sicer znak, da ljudje kljub dolgoletni odsotnosti pravega trga niso izgubili smisla za poslovnost, vendar pa je hkrati tudi znak, da špekulativne trgovske žilice še znali nismo spremeniti v podjetno gospodarsko miselnost. Za podjetništvo, njegovo širitev in uspeh, so namreč potrebne dodatne reforme: najpomembnejša je lastninska reforma, da bodo ljudje lahko začeli kupovati podjetja, nalagati denar v delnice... Prav šalterska ekonomija kaže, koliko tega denarja je prostega in kako težko pridejo ljudje do možnosti za produktivne naložbe. Celo z nakupom družbenih stanovanj so nepotrebni zapleti. Vlada torej mora najti recept za prekinitev tega monetarnega ha-zardiranja. Možnosti je seveda veliko in razni svetovalci nanje tudi opozarjajo. Jasno je, da bi morali močno spodbuditi predvsem varčevanje, torej dvigniti obresti za dinarsko in devizno varčevanje. Zdi se, da vlada ta nasvet že posluša, ko je za nekoliko odstotkov dvignila obresti za obvezno denarno rezervo, ki jo morajo imeti poslovne banke v narodni banki. Toda komentatorji opozarjajo, da bi morala nujno in hitro izdati svoje obveznice (ali druge vrednostne papirje), ki bi imele višje obrestne mere, kot pa jih dajejo banke. To bi povzročilo, da denar ne bi silil po nepotrebnem na trg, ampak bi se preusmeril za donosnejše naložbe. Nekateri svetovalci predlagajo celo, da bi špekulativne odlive deviz na zahodni meji zadržali s podobnimi ukrepi, kot jih vlada skuša zadržati na vzhodni meji, kjer so vzhodnjakom onemogočili trgovanje z blagom in odnašanjem deviz z ostrejšimi carinskimi določili, pa tudi z močnim znižanjem vrednosti njihovih kreditnih pisem. Vendar pa tega ni možno narediti na zahodnih mejah, saj je to povsem v nasprotju s tržno odprtostjo in konvertibilnostjo dinarja. Zato opozarjajo, naj vlada spremeni te- čaj dinarja (višja vrednost deviz bi izenačila cene na obeh straneh meje in zmanjšala nakupe v tujini), vendar je tudi ta ukrep povsem v nasprotju s siceršnjo protiinflacijsko politiko: vlada mora obdržati zdajšen tečaj, sicer bo boj z inflacijo neuspešen, hkrati pa bodo zavrti vsi procesi prilagajanja gospodarstva na nove razmere, ki jih tržna odprtost vendarle prinaša. Še največ komentatorjev pristaja na tezo, da je treba ukrepati predvsem na monetarnem področju in sicer z ostrejšimi restrikcijami, ki bodo preprečile, da bi se na trgu in v obtoku znašlo preveč denarja, kar spodbuja inflacijo in zasebne monetarne špekulacije. Denar morajo podjetja in banke dobiti na trgu, ne pa v denarnih ustanovah, pravi tudi sam predsednik vlade Ante Markovič, ki tako tudi ukrepa in trdi, da ne bo popustil. To bo seveda povzročilo val plačilne nesposobnosti, ki pa bi morala biti kot čistilno sredstvo: odpravila naj bi vse, kar je v gospodarstvu nepotrebnega, slabega, odvečnega, neproduktivnega, dobremu in podjetnemu pa naj bi dalo nov zalet. Najbrž se nekaj takega že dogaja v mariborskem gospodarstvu, kjer se sesuva stara socialistična gospodarska struktura. Proces je treba v mariborskem koncu sicer obvladovati, kot ga bo treba kasneje tudi v vsem slovenskem gospodarstvu, vendar menim, da gre v bistvu za proces pravega spreminjanja mariborskega gospodarstva, do katerega bi sicer v drugačnih razmerah (ali drugačni državi) moralo priti že zdavnaj. Torej je treba reforme pospešiti, ne pa loviti gasilce, ki bi začasno pogasili požar. Saj v tem požaru vendarle ne bodo zgoreli stroji in tovarne, zgorele bodo neposlovne zasnove in ambicije, odstranjeni bodo nedonosni proizvodni programi, zmanjševati se bo začela škodljiva socialistična prezaposlenost... Če seveda ne bodo reformni procesi zavrti in če bodo sprožene dodatne reforme. Zdi se, da je zdaj najpomembnejša prav lastninska reforma, kajti zdajšne tovarne, ki niso od nikogar, morajo dobiti lastnika. Ko bodo dobile lastnika, bo ves očiščevalni tok veliko hitrejši, zasebne monetarne igrice pa bodo dobile predznak - produktivne. JOŽE PETROVČIČ Ato območju obalno-kraške regije Stiki SSk-Demos Doklej mislijo »sosedi« s terenskimi vozili uničevati planjave na Slavniku V. Tušek iz Kranja sprožil širok odmev med k raškimi krogi KOPER — V Kopru sta se srečali delegaciji Slovenske skupnosti s Tržaškega in Demosa iz obalno kraške regije. °dčrtali so nujnost in koristnost tesnega sodelovanja med Itlatico in Slovenci v Italiji na novi kakovostni ravni. De-so zastopali njeni kandidati na skorajšnjih volitvah in Predstavniki Slovenske demokratske zveze, socialnih demokratov, krščanskih demokratov Slovenije, Kmečke zveze o Zelenih. Zastopniki Demosa so orisali zapleten položaj v loveniji in Jugoslaviji ter zahtevne priprave na volitve, elegacija SSk je orisala položaj Slovencev v Italiji v za-Zetosti za dosego pravične zaščite in neustreznost vladne-?a zakonskega osnutka. Edina slovenska samostojna stran-v Italiji - piše v sporočilu SSk - odraža v veliki meri . etnokratično in pluralistično zasnovo Demosa. Ustanovitev deiovanje demokratskih strank na Slovenskem v obliko-jČNU nove pluralistične družbe evropske razsežnosti in 2j,ern'ki v smeri uveljavljanja slovenske suverenosti so po-ne1Vn° vPhvah na utrditev zavesti še zlasti pri mlajših ge-t^j^rjah Slovencev v Italiji. Novo demokratično gibanje je "o !. bistveno pripomoglo k spoznavanju slovenske stvar-Pov -V RaEjanskem vsedržavnem in mednarodnem okviru. ečala se je tudi pozornost javnega mnenja v Italiji do tjjČrnske narodnostne skupnosti. Na sestanku so se zavzeli 'Lugim za še tesnejše stike in sodelovanje pri pobudah trditev enotnega slovenskega kulturnega prostora. Minulo nedeljo so mnogi planinci uživali na sprehodu do ene najnižjih planinskih točk na Primorskem, na sprehodu do vrha prvega tisočaka na planinski transverzali od Ankarana do Maribora, na sprehodu do vrha Slavnika (1082 metrov). Ta primorski lepotec, znan kot »planinski raj«, ki je porasel z več kot petdesetimi vrstami planinskih rož, vsak teden gosti - zlasti še v soboto in nedeljo -od tri sto do štiri sto planincev. Najštevilnejši so seveda z Obale, kjer je v planinskih društvih več kot dvatisoč članov, pridružijo pa se jim tudi mnogi izletniki z druge strani meje. Med izletniki z obeh strani meje, predvsem pa z italijanske, je precej takih, ki jim ni do hoje od vznožja do vrha Slavnika. Ljubši jim je terenski avtomobil. In med temi »planinci« je vedno več takšnih, ki jim ni do vožnje po dokaj dobro urejeni gozdni cesti do vrha Slavnika, pač pa si raje omislijo vožnjo po lepih planjavah, poraslih s travo, danes že tudi z zvončki, na pomlad in poleti pa še z drugim živopisnim planinskim cvetjem. Tako so po Slavniku in sosednjih vrhovih zelo vidni sledovi terenskih vozil, ki so pešpoti spremenili v blatne ceste, podobne zora- nim njivam. Škodo, ki so jo konec minulega tedna povzročili brezbrižneži s terenskimi vozili, bo težko odpraviti, plačal pa je tako ali drugače ne bo nihče drug kot Slavnik sam. Tega se je zavedel tudi »izletnik«, ki se je na enega od lepih vrhov pripeljal s terenskim suzukijem in naredil »čudovito panoramsko fotografijo«: ko ga je planinec (eden od stotih članov Kluba ljubiteljev Slavnika) na vznožju Slavnika opozoril na nesramno početje (»oranje« po Slavniku), je fotograf le nemočno skomignil z rameni, češ, da po »oranju« hrib res ni več tako lep. Kot pravijo ljubitelji Slavnika, pa motorizirani »planinci« niso edina nevarnost, ki preti lepoti in priljubljenosti tega primorskega »vršaca«. Planince s terenskimi vozili bo moč pregnati, vprašanje pa je, če bo moč preprečiti načrte za zgraditev nove meteorološke opazovalnice, pa ob njej še nekega radarja, kar bi precej spremenilo podobo vrha Slavnika, vplivalo pa bi tudi na privlačnost te planinske točke. Zato si planinci želijo informacij, pojasnil, pomoči, da bi zaščitili Slavnik. DUŠAN GRČA SEŽANA — V Kosovelovi knjižnici v Sežani se zaključuje razstava kranjskega umetnika Vinka Tuška. Čeprav knjižnica v svoji dejavnosti ne postavlja v ospredje področje likovnosti, jo je z dolgoletnimi, kvalitetnimi razstavami ob literarnih večerih umetnosti tako približala ljudem, da ne mine razstava, ne da bi bilo nekaj umetnin prodanih. Nemalokrat pa se je zgodilo, da so bila prodana vsa likovna dela (npr. Jakca, Boljke, Miheliča) in tokrat Vinka Tuška. Vinko Tušek, ki se je na Krasu prvič predstavil, je bil sam presenečen, ko je izvedel, da so v knjižnici ne le prodali vse njegove razstavljene grafike, temveč jih je moral poslati še dodatnih 30, ki so jih njegovi občudovalci prav tako spet vse pokupili. Zdaj pripravlja Kosovelova knjižnica srečanje s pesnikom Tonetom Kuntnerjem in umetniki Karlom Zelenkam, Sonjo Zelenko in Nino Zelenko, ki bo v prvih dneh marca. A. N. Al ■ I 9 OUKEOl/4 • • ■ ■ ■ w sveže in zmnnjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace - repi - rebrca -sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke -kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel.;820334-5-6 Telex; 460237 grandi marche prostorno parkirišče ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDEUKIH od 9. do 13. In od 15. do 19. Ob odobritvi občinskega proračuna V nabrežinskem svetu molk namesto razprave Sprejeta tudi postavka o odškodnini za dvojezičnost Dolinski občinski svet odobril finančni dokument za tekoče leto Nabrežinski občinski svet je v petek zvečer na zelo nenavaden način, brez razprave, brez glasovalnih izjav in torej ob popolnem molku vseh svetovalcev, odobril finančni proračun za tekoče leto. Dogodek verjetno nima precedensov v krajevni politični kroniki in že sam po sebi jasno priča o napetih političnih odnosih v tem občinskem svetu, kateremu bo v kratkem zapadel mandat, volilna kampanja pa že nekaj časa trka na vrata. Petkovo zasedanje, ki se je začelo nekaj po 19. uri, je vseskozi potekalo v polemičnem tonu. Razprava o vprašanju razširitve štivanske papirnice (tokrat je bila na dnevnem redu konvencija z lastništvom obrata) in polemike v zvezi z gradnjo občinskega kulturnega doma v Nabrežini, o katerih bomo še poročali, so naelektrile ozračje. Nekaj pred 23. uro pa je župan Brezigar za nekaj minut prekinil sejo, ki bi se morala nadaljevati s proračunsko razpravo in s sklepnim glasovanjem. Ob 23.30 so bili vsi svetovalci znova v dvorani, župan je odprl razpravo, njegovemu vabilu pa je sledil molk. Tudi pri glasovalnih izjavah ni nihče prosil za besedo in Brezigarju ni preostalo drugega, kot da postavi proračun na glasovanje. Dokument so podprli predstavniki KD, SSk, zeleni Certo in neodvisni Tuta, proti pa so glasovali komunisti in socialisti. Vse se je zgodilo v nekaj minutah ob splošnem presenečenju vseh prisotnih. Tudi župan ni pričakoval takega razpleta dogajanj. »Objektivno ne razumem takega zadržanja, posebno ne opozicije, če verjamemo načelu, da se svetovalci večine strinjajo s proračunom in z županovim poročilom. Z načelniki skupin je veljal sporazum, da bo v petek glasovanje«, nam je dejal Brezigar, ki se čudi, da se je opozicija odpovedala pravici, da javno izpriča svoja stališča do tako pomembnega dokumenta, kot je proračun. Podobnega mnenja je tudi neodvisni odbornik Tuta, ki se mu protest v obliki molka ne zdi na noben način oportun. Načelnik SSk Brecelj pa »misli in upa, da ni prišlo do proračunske razprave bolj iz prigodnih kot iz načelnih razlogov, recimo zaradi pozne ure in utrujenosti svetovalcev. V nasprotnem primeru bi moral namreč sklepati, da so se opozicije odpovedale besedi preprosto zato, ker je tokrat upravno zavezništvo prvič po prelomu s PSI leta 1988 vnaprej razpolagalo z 11 glasovi, torej z absolutno večino. Ko bi stvarem bilo res tako, bi bilo hudo, saj bi menda moralo biti za vse normalno, da uprava razpolaga z večino v svetu. Sicer pa ne moremo niti pozabiti, da so postala maksimalistična zadržanja za devinsko-nabrežinske opozicijske sile še kar značilna, zlasti v sedanjem predvolilnem času«. Socialist Caldi pa očita Brezigarjevi upravi, »da je do pozne ure nalašč za-vlačavela s pričetkom proračunske razprave, ker je čakala na prihod odbornika Certa, brez katerega ni imela absolutne večine. To je nedopustno in žaljivo do vseh občinskih svetovalcev, župan pa je spet dokazal vso svojo oholost. Ta uprava je vsekakor škodljiva za vso občinsko skupnost«. Svetovalska skupina KPI v občinskem svetu pa je v zvezi s tem dogodkom izdala daljšo tiskovno noto, v kateri podčrtuje, da so komunisti hoteli s tako potezo protestirati proti »nesprejemljivemu zadržanju župana, ki je na različnih točkah dnevnega reda ubral pot frontalnega spopada in se odpovedal konstruktivnemu soočanju z opozicijo«. Ta proračun je bil posebno pomemben tudi zato, ker je zaokrožil petletno mandatno dobo občinskega sveta, »zato je značilno, da je molku socialistov in komunistov odgovarjal tudi molk SSk in KD, kar se ni nikoli zgodilo v preteklosti«. Dogodek po mnenju KPI vsekakor nesporno priča »o osamljenosti odbora in o veliki šibkosti te večine, ki sploh ni sposobna avtonomnih političnih stališč«. § j Dolinski občinski svet je v petek pozno zvečer odobril proračun za finančno leto 1990 in programsko poročilo za leta 1990-91-92. Ob glasovanju o dokumentu, ki ga je v imenu odbora predstavil odbornik Stojan Sancin, sta se vzdržali svetovalski skupini KD in SSk. Pred glasovanjem o tem najpomembnejšem finančnem dokumentu vsake javne uprave pa so svetovalci soglasno sprejeli predlog načelnika komunistične svetovalske skupine Roberta Ote o prenosu petnajstih milijonov s postavke stroškov za osebje na postavko o odškodnini za dvojezičnost. Gre za izredno pomembno vprašanje, o katerem so svetovalci razpravljali že prej in prenesli zaključek razprave na naslednjo sejo. O pravici, ki jo določa zdaj že zapadla delovna pogodba uslužbencev javnih uprav, da bi za znanje in tudi za učenje jezika manjšin v deželah s posebnim statutom uslužbenci dobili posebno odškodnino, se že dolgo razpravlja in se jo tudi poskuša udejaniti. Pravzaprav gre za 60. člen odloka predsednika republike z dne 13. 5. 1987, ki se ga v Dolini Aoste in Poa-dižju preko kriterijev, ki jih določa poseben državni zakon, tudi uspešno poslužujejo. Za slovenščino meril niso izdelali in tako so dvojezični uslužbenci prikrajšani za dodatek, italijansko govoreči pa za možnost, da bi se slovenščine naučili. Ker izvedbenih določil ni, trenutno tudi ni dostopa do državnih sredstev. Zato je dolinski občinski svet poiskal novo pot, da bi iz občinskih sredstev črpal denar za nekakšno simbolično odškodnino, kot jo je v razpravi označil župan Edvin Švab. Kot rečeno, so svetovalci med razpravo o proračunu sprejeli »premik« 15-milijonov z ene postavke na drugo, s čimer so zamisli dali finančno osnovo. Dokončen sklep o odškodnini za dvojezičnost, namenjeni občinskim uslužbencem, bodo svetovalci sprejeli na naslednji seji. Proračun Občine Dolina pa v splošnem odraža težave, v katerih se nahajajo podobne krajevne uprave vsepovsod po državi. O tem je govoril župan Švab, medtem ko je odbornik Sancin s konkretnimi primeri ponazoril omenjene probleme: dohodkov je vse manj, v Dolini jih je bilo tokrat samo za 40 miljonov lir več, izdatkov pa vse več, tako so npr. stroški za osebje v enem letu narasli za 140 milijonov lir. Po besedah poročevalca pa je Občina Dolina s finančnega vidika vsekakor »zdravo podjetje«. Svetovalci, ki so se vzdržali, so odboru očitali, da proračuna ni sestavil smiselno, temveč da je pred iztekom mandata skušal vključiti vanj čimveč postavk. Odobreni proračun je namreč zadnji v tej petletni mandatni dobi, saj bodo 6. maja volili nove svetovalce tudi v dolinski občini. Na petkovi seji je občinski svet tudi ratificiral vrsto nujnih sklepov občinskega odbora, ki so se nanašali na najrazličnejša vprašanja, ter sprejel še druge odločitve upravnega značaja. Na začetku seje pa je o raznih občinskih zadevah precej obširno poročal župan Švab. Glede vprašanj, ki presegajo občinske meje, je treba v prvi vrsti izpostaviti javno in široko zastavljeno srečanje o zakonski zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Srečanje bo v petek, 30. marca, ob 18. uri na dolinskem županstvu, na njem pa naj bi predstavniki javnih uprav in ustanov, parlamentarci, zastopniki slovenskih organizacij v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji razpravljali o zasnovi takšnega zakonskega besedila, ki bi upoštevalo interese in težnje slovenske narodnostne skupnosti, (bip) Danes sprevoda v Miljah in v Skednju Tudi vreme se je pridružilo Pustu Podobno kot v Benetkah se tudi tržaške maske rade na- stavljajo objektivu (Foto Križmančič) Že nekaj dni trajajoče izredno lepo in toplo vreme je seveda še posebno dobrodošlo za vse častilce pusta. Če je šemam v prepolnih plesnih dvoranah vedno prevroče, pa jim je te dni toliko bolj prijetno na ulicah, po katerih se lahko podijo brez bojazni, da bi si nakopali kak nevšečen prehlad ali celo gripo. Med običajno sobotno gnečo v mestnem središču, h kateri so v dobri meri prispevali tudi številni jugoslovanskih kupci, je bilo že včeraj dopoldne vse polno mask. Po kosilu pa so se množično zgrnilo na Korzo Italija, ki ga je tržaška občinska uprava zaprla za motorni promet, da bi jim omogočila mimohod. Posebna žirija je tokrat prvič izbrala in nagradila najlepše tržaške maske oziroma pustne skupine. Kraševci in seveda tudi številni meščani ter obiskovalci z onstran meje pa so napolnili openske ulice in sklenili špalir tradicionalnemu Kraškemu pustu, o katerem poročamo posebej. Sinoči je bilo tudi nešteto pustnih rajanj in plesov, ki so jih priredila kulturna in športna društva in združenja, v Športno-kulturnem centru v Zgoniku pa se je začel štiridnevni Veliki pustni žur v organizaciji SAZGO. Danes popoldne bodo po društvih in v Borovem športnem centru tradicionalna otroška pustna rajanja, zvečer pa se bodo nadaljevale plesne zabave za odrasle. Osrednja pustna prireditev bo danes popoldne (začela se bo ob 14. uri) seveda tradicio- nalni Miljski karneval z mimohodom alegoričnih voz in pustnih skupin, ki jih bo stroga žirija na koncu razvrstila v pravični vrstni red z zmagovalcem na čelu. Danes popoldne bo živahno tudi v pustno »nadarjenem« Skednju, kjer se bo tekmovalni sprevod začel ob 14.30. Tudi jutrišnji pustni ponedeljek ne bo nič manj razigran, osrednja prireditev pa bo 4. pustni sprevod v Bregu, ki bo ob 15. uri krenil izpred dolinske telovadnice. Zvečer bo v dijaškem domu Srečko Kosovel prav tako tradicionalno pustovanje, ki ga prireja mladinski odsek SPDT, medtem ko bo v Zgoniku žurovce zabaval popularni ansambel Agropop. Na pustni torek bodo rajanja dosegla svoj vrhunec in za izbiro kraja zabave res ne bomo v zadregi, saj jih prirejajo povsod, kjer je le mogoče. Posebej naj omenimo le še pubudi godb na pihala iz Ricmanj in Nabrežine, ki v teh dneh pustnih norčij obiskujeta vasi na svojem območju. Ricmanjsku godbeniki so se včeraj podali v Log, v torek opoldne pa bodo bodrili domače maske, medtem ko bo nabrežinska godba danes obiskala Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot, jutri in pojutrišnjem pa še Sesljan, Vižovlje, Trnovco in samo Nabrežino. V sredo bo seveda še Pustov pogreb, na katerem se bodo šeme poslovile do prihodnjega leta. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja Tradicionalni pustni ples Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Na sporedu bo srečolov, tekmovanje v plesu in drugo. Jutri, 26. t. m., ob 20.30 v Dijaškem domu v Trstu. KD Fran Venturini priredi v torek, 27. t. m. Otroško pustno rajanje od 14. do 18. ure in Pustni ples od 20. do 02. ure v prostorih centra A. Ukmar Miro pri Domju. Igral bo ansambel ZVEZDE. SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, prireja Otroško pustno rajanje v torek, 27. t. m., z začetkom ob 15. uri. V večernih urah bo Ples za odrasle Igral bo duo Noe. Vabljeni! ŠD Polet vabi na Tradicionalni pustni ples ki bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v torek, 27. t. m. z začetkom ob 20.30. Igral bo ansambel Cvet. Rezervacije miz in vabila so na razpolago v baru Prosvetnega doma in pri odbornikih Poleta. in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 MBK < DEL ClCLO TRST - Ul. Valdirivo 21 - Tel. 68009 SAZGO in ŠKKKAS priredita v Športno-kulturnem centru v Zgoniku VELIKI PUSTVI ŽUR - danes, 25. 2.: ŠASTK. ROCK. - jutri, 26. 2.: AGROPOP - v torek, 27. 2.: HAPPT DAT NAGRAJENE BODO NAJLEPŠE IN NAJGRŠE MASKE. KD F. PREŠEREN iz Boljimca priredi v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu tradicionalno PUSTOVANJE ■ danes, 25. 2.: od 15.30 do 18.30 tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE in od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom »POMLAD« ■ jutri, 26. 2.: od 20.30 do 0.30 ples z VESELIMI GODCI; ■ v torek, 27. 2.: od 21.00 do 3.00 ples z ansamblom POMLAD. POSKRBLJENO TUDI ZA JEDAČO IN PIJAČO Razdelili nagrade »Božiča na Opčinah« V znani restavraciji Daneu na Opfl nah so preteklo soboto razdelili nagr". de loterije »Božič na Opčinah 1989«, jo vsako leto prireja združenje °pe _ skih trgovcev »Insieme a Opici113 Skupaj na Opčinah«. Podeljevanja se udeležili srečni dobitniki in veci članov združenja, ki so v prijeta^ razpoloženju zaključili to promocij5 akcijo openskih poslovnežev. v Prva nagrada v znesku 15 milij011 a lir je šla v Sežano, ostale nagrade K so bile razdeljene po okoliških va na tej in oni strani meje, medtem _ je ena romala celo na Reko. Organ torji so vsem dobitnikom čestita napovedali za prihodnjo sezono s nimivejšo pubudo. rVe Na sliki (foto Russo) dobitnica P ,a nagrade s predsednikom zt*ru,er s Tensijem in njegovo soprogo ^ podpredsednikom združenja d vardom Daneuom. Začeti bi se morala drevi Odpovedana 24-urna stavka železničarjev Današnja pustna nedelja bo potekala brez napovedanih težav na področju javnih prevozov. Potem ko so že v prejšnjih dneh preklicali stavko uslužbencev krajevnega podjetja za prevoze ACT, ki je bila napovedana za danes, so včeraj odpovedali tudi stavko železničarjev tržaškega okrožja, ki bi se morala začeti drevi' ob 21. uri in trajati 24 ur. Sporočilo o preklicu stavke je šele včeraj popoldne objavila direkcija tržaškega okrožja po novem in odločilnem srečanju s sindikalnimi predstavniki železničarjev CGIL, CISL, UIL in avtonomnega sindikata FISAF. Na njem so namreč dosegli okvirni sporazum za rešitev vsaj najbolj nujnih problemov, predvsem onih, ki izhajajo iz že kroničnega pomanjkanja osebja, posebno na železniških postajah. Po tem sporazumu bo tržaško železniško okrožje dobilo novih 55 agentov, od katerih 29 takoj, drugih 26 - ki jih bodo premestili iz drugih okrožij - pa do 10. marca. Priredili sta ga zunanjetrgovinski sekciji SDGZ Posvet o perspektivah gospodarstva v SFRJ Tržaška in goriška zunanjetrgovinska sekcija SDGZ sta pretekli petek v Trstu priredili redni vsakoletni posvet o razvojnih perspektivah jugoslovanskega gospodarstva. Predsednica komiteja za mednarodno sodelovanje pri Izvršnem svetu SR Slovenije Cvetka Selšek je v uvodnih besedah orisala današnje gospodarske trende v Jugoslaviji s posebnim ozirom na pobude, ki jih v zadnjem času sprejema Slovenija. Ugotovila je, da je slovensko gospodarstvo že dalj časa tesno povezano z deželami srednje Evrope, saj ga že geografska lega sili k takim stikom. Razvoj sodelovanja v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran, kot tudi sodelovanje z drugimi tovrstnimi skupnostmi, ki se porajajo v zadnjih letih, posredno povezuje Slovenijo tudi z drugimi gospodarskimi organizacijami Zahodne Evrope (Gospodarski svet, EGS, EFTA). Vsa zakonodaja, ki je bila sprejeta v Jugoslaviji na žvezni ravni, je odprla možnosti mednarodnega sodelovanja, predvsem pa je dala tujim investitorjem možnost koristnega vlaganja v slovensko gospodarstvo. Selškova je istočasno demantirala analize, ki so jih sestavile nekatere zahodne banke, po katerih naj bi bila Jugoslavija za tuje investitorje še vedno »rizična država«. Gospodarstveniki, ki so se udeležili posveta, so postavili vrsto vprašanj, ki so bila osnova za razpravo o vseh področjih gospodarskega sodelovanja. Ob ugotovitvi, da opažamo znatno upadanje poslovanja po avtonomnih računih, je sekretar Gospodarske zbornice Slovenije Aljoša Mrak poudaril, da je Slovenija sicer pripravila kopico predlogov za revitalizacijo tega poslovanja, a da v Beogradu žal še niso bili sprejeti dokončni sklepi. Predstavnik Ljubljanske banke v Trstu Andrej Miklavčič je na podlagi statističnih podatkov prikazal zanimanje italijanskih investitorjev za sodelovanje s Slovenijo. Nekateri sporazumi so bili že zaključeni in nova podjetja delujejo. Seveda gre za sorazmerno manjša sovlaganja, a prav to je potrebno slovenskemu gospodarstvu. Ustanovljenih je bilo mnogo manjših podjetij - zasebnih in družbenih. Veliki koncerni, ki so se izkazali za neprožne tvorbe, pa počasi razpadajo, kar daje večje možnosti za hitrejše povezovanje s tujino. Razpravljalni so še opozorili, da v nekaterih gospodarskih krogih obstajajo tudi odpori do prenosa tehnologije, ki bi dvignila kakovost proizvodov na evropsko raven in bi tudi zmanjšala stroške proizvodnje. Ob zaključku je predsednik tržaške zunanjetrgovinske sekcije SDGZ Marino Košuta ugotovil, da bi moralo prav SDGZ poskrbeti za promocijo teh pobud med italijanskimi partnerji in postafi povezovalni člen v teh trendih, (ok) Interpelacija sen. Spetiča O streljanju na meji bo razpravljal senat V tržaški javnosti še negativno odmevajo sredini dogodki na italijansko-jugoslovanski meji pri Miljah, v katerih je izgubil življenje mlad turški državljan. Delegacija KPI, v kateri so bili senator Spetič, poslanec Bordon in načelnik svetovalske skupine na Pokrajini Martone, se je včeraj dopoldne sestala s prefektom De Felicejem, katerega je pozvala, naj nemudoma poseže pri jugoslovanskih oblasteh za koordinacijo straženja meje, pri katerem bi morala biti raba orožja prepovedana. Martone je s tem v zvezi naslovil tudi interpelacijo predsedniku Pokrajine Crozzoliju, o kateri bo Verjetno tekla beseda na jutrišnji pokrajinski seji-. Martone in občinska svetovalka Anamarija Kalc sta se glede tragičnega streljanja sestala tudi z generalnim konzulom SFRJ v Trstu Jakominom. Streljanje na meji pa bo v kratkem odmevalo tudi v rimskem parlamentu, točneje v senatu, po zaslugi senatorja Spetiča, ki je včeraj vložil posebno vprašanje notranjemu ministru, ministru za zunanje zadeve in ministru za obrambo. Slovenski senator sprašuje med drugim pristojna italijanska telesa, ali odgovarja resnici, da tukajšnjo mejo stražijo dejansko samo jugoslovanski obmejni organi. Senator želi v tem primeru vedeti, ali obstajajo kakšni sporazumi Pri nadzorovanju prečkanja meje, če teh sporazumov ni pa bi bila obče koristna koordinacija te dejavnosti ob jasnih Pravilih, ki izključujejo rabo orožja, razen v izrednih prime-rih, ko je v nevarnosti življenje obmejnih stražnikov. Koordinacija je toliko bolj potrebna v trenutku, ko mnoge ev-r°pske države, med njimi tudi Italija, skušajo na civilne in Pravične načine rešiti kočljiva vprašanja imigracije ljudi iz Nerazvitih držav. Vprašanje predsedniku Dežele V podjetju Don Baxter baje grozijo z odpusti Kaže, da uslužbencem tržaškega podjetja Don Baxter grozi drastično krčenje delovnih mest. Tako vsaj pravi svetovalsko vprašanje, ki sta ga na predsednika deželnega odbora Biasuttija naslovila deželna svetovalca KPI Ugo Poli in Giannino Padovan. »Ameriška skupina Travenol, ki je od 11. marca 1988 lastnica tržaškega podjetja,« pišeta deželna svetovalca, »namerava po vsem sodeč močno okrniti njegovo proizvodno zmožnost in ukiniti nekatere proizvodne linije. Kaže, da se bo vsak čas začel tudi postopek za odpust iz službe velikega števila tako delavskega kot uradniškega osebja, tako da bi nazadnje v podjetju ostalo le 100 zaposlenih. In vendar je načrt skupine Travenol za reorganizacijo podjetja določal, da število odvečnega osebja znaša 160 enot, 92 efektivno, kot predvideva sporazum, ki so ga vse prizadete strani sklenile 31. januarja 1989.« Na osnovi povedanega Poli in Padovan pozivata deželni odbor, naj nastopi za zagotovitev pravice do dela uslužbencev Don Baxterja in naj prepreči skupini Travenol, da bi bila deležna ugodnosti, ki veljajo v tržaški pokrajini. Zahodnokraški rajonski svet Jutri ob 16. uri se bo na Proseku sestal zahodnokraški rajonski svet, ki ima na dnevnem redu med drugim sklepa o predaji telovadnice rekreatorija Silvestri v uporabo tržaškemu Shinkai Karate clubu in telovadnice Grego društvu Unione sportiva S. Croce ter razpravo o reviziji splošnega regulacijskega načrta za ustanovitev kmetijske cone. V četrtek se v Tržaški knjigarni začne razprodaja Priložnost za ljubitelje knjig Ljubitelji literature in knjig nasploh odo prihodnji teden spet prišli na voje. V četrtek, 1. marca, se v Tržaški "npgarni namreč začne velika tradi-lonalna »sezonska« razprodaja, ki jo ^opgarna prireja v tem letnem času ini Več k°t deset let in ki bo letos tra-bn ^°. marca. Tržaška knjigarna torej tudi letos nudila popuste pri gjkopu vseh knjig, ki jih ima v skla- novej, bVel7 odo redni in občasni obiskovalci q}ligarne imeli ves mesec možnost, n Po neobičajno nizki ceni nakupijo be?' knjige, ki si jih doslej niso priskr-dei' od priročnikov do leposlovnih 0f ' Od umetnostnih monografij do °skih knjig in zgodovinskih ter ze- sču jn n a policah, tudi pri nakupu ^liših knjig, ki so izšle v prvih > veh mesecih tega leta. Na ta način mljepisnih znanstvenih del. Dobili bodo tudi knjige, ki jih v zadnjih časih niso razstavljali na policah, ker je bilo zanje premalo prostora. Gre pa v glavnem za novejše knjige, ki so izšle pred največ desetimi leti. Popusti bodo zelo ugodni: slovenske knjige bodo prodajali po polovični in še nižji ceni, pri nakupu knjig, ki so izšle letos, pa bodo nudili dvajsetodstotni popust. Celo kopico vsakovrstnih knjig, zlasti romanov, si bo mogoče priskrbeti po standardni ceni 5 tisoč lir, medtem ko bodo popuste nudili tudi pri nakupu plošč, kaset, otroških knjig in risanic, folklornih predmetov in tujih prevodov slovenskih leposlovnih del (ki so izšli pri ZTT, založbah Dravi in Wieser ali pod znakom Vilenice). Letošnja razprodaja pa predvideva nekaj vabljivih novosti. Tokrat bodo namreč prvič prodajali s popustom tudi italijanske knjige, prav tako bo posebno ponudbo imela tudi Galerija Tržaške knjigarne. Po posebni ceni si bo namreč mogoče priskrbeti že uokvirjene grafike priljubljenih in priznanih domačih in slovenskih mojstrov. Gre torej za edinstveno razprodajo, na katero se v knjigarni že vneto pripravljajo. Že ta teden so namreč začeli okusno opremljati police in stojala, na katerih so se pojavile starejše zbirke in izdaje domačih zamejskih avtorjev, a tudi klasična leposlovna dela, ki jih včasih zanemarjamo, ker se raje posvečamo založniškim novostim. Mednarodni posvet 0 problemih prehrane dii?i5 1- do 3. marca bo na sedež »J ?,e9a in raziskovalnega inštit (ISERnti° ®kuPnosti Alpe-J, hib v Trstu posvet o prehr po-Polomih, ki ga bodo prire< za ,. 0 Svetovne zdravstvene o in deželne sekcije drnšt U ^ske krajine Italijan tva za človekovo prehrano (! SlNir 6 P°veciai predsednik d< sveti ^rof' Raimondi, bo i iž- v sec*elovala vrsta strokovi vPra«f Evrope, govorili pa bi q sanja prehrane z zdravstvi Tr?L°,darske9a in še drugih vi k0r,t kl Posvet sodi v okvir pripi PrnKieretlC0 WHO o prehram oktnKlh v Evropi, ki bo od 1. gh Sinoči na Opčinah v Ul. dei Papaveri Rop za 70 milijonov lir Pust je res čas norčij, toda trem oboroženim in zamaskiranim roparjem, ki so sinoči okrog 21.30 pričakali na Ulici dei Papaveri 3/8 na Opčinah 47-letnega trgovca Pierpao-la Zamarina in njegovo ženo, ni bilo do šal. Kako bi labko bilo drugače, saj so dobro vedeli, kolikšen plen Tržaški partizanski pevski zbor obvešča vse, ki so se prijavili za letošnje križarjenje z ladjo od Kopra do Grčije, da bo v nedeljo, 4. marca ob 9. uri, srečanje vseh izletnikov v Partizanskem domu v Bazovici. Na srečanju bodo porazdeljena mesta in kabine na ladji; interesenti pa bodo lahko poravnali stroške za tokratno križarjenje. jih čaka: po Zamarinovih izjavah naj bi bili odnesli v noč okrog 70 milijonov lir in večjo vsoto tuje valute. V času, ko zaključujemo redakcijo, razpolagamo le z osnovnimi informacijami, s katerima sta zakonca, ki imata trgovino v Terezijanski četrti in stanujeta v večstanovanjskem poslopju v Ulici dei Papaveri, pojasnila dinamiko ropa. Povedala sta, da ju je trojica blokirala pred vhodnimi vrati in jima zagrozila s pištolami. Zahteva je bila samo ena: inkaso. Ko so lopovi dobili svoje, so se odpeljali z avtom alfa 75, ki je bil parkiran v bližini. Seveda sta Zamarinova takoj poklicala karabinjerje, ki so nemudoma poskrbeli za cestne bloke, vendar novosti še v zgodnjih jutranjih urah ni bilo. t Zapustila nas je naša draga Adrijana Cevnja por. Pavlica Po pogrebu naznanjajo žalostno vest mož Pavel, hčerka Giuliana, nona Štefanija in drugo sorodstvo. Trst, 25. februarja 1990 V 77. letu starosti nas je dne I 19. t. m. zapustil naš dragi Franc Rosmann Po pogrebu sporočajo žalostno vest žena Joanna Carla Biola Blanco, sestra Alba vd. Danese, nečakinja Mara z možem Luciom Mucchi-nom ter otrokoma Tiziano in Markom. Strona, Trst, 25. februarja 1990 Zapustila nas je naša zlata mama Marija Parovel por. Furlan Pogreb pokojne bo jutri, 26. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v borštansko cerkev. Žalostno vest sporočajo mož Josip, sin Marjo, hči Liljana z možem Li-nom, vnuka Corrado in Sonja ter drugo sorodstvo. Boršt, 25. februarja 1990 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi drage žene in mame izrekata možu Pepiju ter Liljani in Marju iskreno sožalje družini Rojac in Orfand. Ob težki izgubi drage mame izrekajo iskreno sožalje prijatelju Marju družine Dilli, Gabrovec, Sancin in Sanna. Ob prerani izgubi drage mame Marije Parovel por. Furlan, izraža Marju Furlanu iskreno sožalje direkcija in uslužbenci Adriaimpexa. Ob bridki izgubi drage mame Marije Parovel por. Furlan, izraža svojemu direktorju Marju Furlanu najgloblje sožalje kolektiv Adria Therma. Zapustil nas je naš dragi Maksimilijan Pertot - Branko Pogreb bo v torek, 27. t. m., ob 10. uri iz kapele barkovljanskega pokopališča. Žalujoči žena Mara, sin Boris, brata Anton in Stojan ter sestri Olga in Vida z družinami. Trst, 25. februarja 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) t Za vedno nas je zapustil naš dragi Svetku Gojča Pogreb bo v torek, 27. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v gropajsko cerkev in nato na bazovsko pokopališče. Žalostno vest sporočajo žena Zorka, sinova Marjan in Roberto z ženo Susy ter sestre Zora, Genia in Ema z družinami. Gropada, 25. februarja 1990 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi dragega očeta Svetka izreka iskreno sožalje svojemu članu Marjanu Gojči Kulturno društvo Skala iz Gropade. t V 92. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga in ljubljena mama, nona in pra-nona Štefanija Grgič (BLUNKOTOVA) Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 15.30 iz hiše žalosti na pokopališče v Bazovici. Žalostno vest sporočajo sinova Stanko in Milko, hčere Rožina, Anamarija in Klara z družinami, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo. Iskreno se zahvaljujemo dr. Cvetu Ukmarju za zdravniško nego. Gropada, Melbourne, Opčine, Vrtojba, Izola, Domjo, 25. februarja 1990 Ob izgubi drage Štefanije Grgič izrekata družini iskreno sožalje Kulturno društvo in Gospodarska zadruga Skala iz Gropade. t Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in ded Alojz Žerjal Datum in uro pogreba bomo javili naknadno. Žalujoča žena in sin z družino Boljunec, 25. februarja 1990 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Albine Černe vd. Guštin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti. SVOJCI Trst, 25. februarja 1990 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega Milana Emilija SVOJCI Prosek, 25. februarja 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, none in pranone Zorke Čotar vd. Perčič se iskreno zahvaljujemo dr. Živku Lupinar in zdravstvenemu osebju 3. oddelka splošne medicine na Katinari za požrtvovalno pomoč med_ njenim zdravljenjem, g. župniku Švari ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. VSI NJENI Šempolaj, 25. februarja 1990 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Elisabette Kuret -Coretti vd. Vouk se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Žalujoči svojci Log, 25. februarja 1990 (Pogrebno podjetje Zimolo) Bodice Kraškega pusta letos v duhu »lava-pere-strojke« in zamejske stvarnosti Ob neusmiljeni konkurenci zmaga Padne in Gropade Drugouvrščena skupina SAZGO je ob skrbno izdelanem vozu premogla tudi godce in čudežni zid, v katerem se je skrivala zagonetna osebnost Pust letos ne le naznanja prebujanje narave, kot predpisuje izročilo, temveč je s seboj prinesel pravcato pomlad. (Pravijo, da je bilo zadnjič tako toplo pred dvema stoletjema, kar ni od muh!) Lepo vreme najbolj razveseljuje razgaljene pustne šeme in seveda radovedneže, ki lahko nadvse udobno pasejo zijala. Prav množica teh radovednežev je včeraj Kraškemu pustu še enkrat potrdila, da je dosegel kar zavidljiv ugled. No, sicer si ga tudi zasluži, saj si ga je s potom (ali bolje prezebanjem) prislužil v teh zadnjih 24 letih, ko si je vseskozi izdeloval svoj profil. In tako je postal nadvse ugledna prireditev s prav tako uglednimi udeleženci, ki se vsaj nekaj mesecev na leto trudijo, da lahko nekaj pokažejo, da opozorijo na tisto, kar jih najbolj žuli, vse pa mora biti - kot se za pošten pust spodobi - zabeljeno s šalo in duhovitostjo. Lahko bi rekli, da je bil letošnji Kraški pust v duhu perestrojke, ali lava-pere-strojke, kot je hudomušno označila »evropski kažin« skupina SAZGO. Dovolj duhovit je bil tudi njihov slogan: Slovenija — moja dežela, Srbija — moja kapela. Berlinski zid se je pojavljal v različnih omakah (najuspešnejša je bila mačkoljanska), kozaki so zamikali Podlonjerce, najuglednejše osebnosti pa so seveda Bush, Gorbačov (Trnovčani so ga poslali celo na križev pot) in papež, ki je spodbudil tudi fantazijo Sežancev (pri srcu pa jim je tudi Cicciolina). Trebenci se pripravljajo na skupno Evropo, čeprav kot »prstopavci«. Šempolajci so se letos izognili zamejski stvarnosti in se v čudovitih kostumih raje posvetili Južni Ameriki ali bolje »Šempolaj do Brazil«. Zamejske osebnosti pa naj nikar ne mislijo, da sta jih Gorbačov in Bush zasenčila: Praprot je tako opozoril na Sesljanski zaliv, nad katerim »sedi« Brezigar (le mimogrede: skupina je premogla nadvse zgovornega arhitekta in občinskega moža, ki nista štedila z duhovitostmi in ju je bilo ob odličnih ojačevalcih celo slišati in razumeti, tako je lahko le malokdo preslišal, da »so ta bulše ribe - tripe«, Bazovci pa so ponudili Sama-Supermana. Vsekakor največji in zato težko premični »voz«, ki je bil pravcato letalo, je pripeljala skupina iz Gropade in Padrič, ki jo je navdihnila tragedija pri Ustici. S tem si je tudi prislužila prvo nagrado in ponovila lanski exploit. Vreden pozornosti je bil prav gotovo tudi voz iz Povirja, ki je z miličniki in predvsem z Martinom Krpanom opozarjal na Kosovo. Razigrani so bili Bo-Ijunčani, ki jim »ladja še plove...«, Križani pa so bili z Dis-neyevimi živalicami in figurami res »pravljični«. Kot omenjeno je prvo nagrado odnesel voz iz Gropade-Padrič (94 točk), drugo mesto je osvojila skupina SAZGO (Salež-Zgonik), ki si je priborila 92 točk, samo točko manj so dobili Mačkoljani. Sledijo (točno po uvrstitvi): Šempolaj, Praprot, Boljunec, Povir, Trebče, Križ in Trnovca (skupaj na 9. mestu), Sežana, Bazovica in Podlonjer. Pustnih skupin je bilo pet. Prvo mesto je osvojil Prebe-neg s svojimi divjaki, Dolinčani so prava krema, tako trdijo oni in 2. mesto jim to potrjuje, od Piščancev je prišla seveda - in kaj naj bi bilo drugega - ©sipica (3. mesto). Vsekakor prijetni pa sta bili tudi openska in devinska skupina. Ne moremo si kaj, da ne bi omenili še godb, ki so sodelovale pri sprevodu. Refolo nas je razveselila ob nagrajevanju, še posebno duhoviti pa so bili proseški črnci. N. K. Jabadabadu smo tu! »Jabadabadu!« so zatulili v kože zaviti praljudje iz Prebenega, ko so izvedeli, da so osvojili prvo nagrado. Kot nekakšen bojni vzklik, saj vsako leto vozovi s svojo veličastnostjo zasenčijo skupine, a te letos ni bilo mogoče spregledati ali vsaj ne preslišati, tako je bila glasna in pustno razdivjana! Sicer so bile dovolj privlačne tudi druge: Devinčani z »rimskim Šenkom«, »ta žejni« od Piščancev in Dolinčani s svojim kupom sena in kremo. ZDRUŽENJE ‘»"S/tv* TRGOVCEV */lisiIt PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM ANICA DANIELI OPČINE - Prošeska ulica 13 Tel. 040/211044 CVETLIČARSTVO cvetlično aranžerstvo za vse priložnosti TRST - Ul. Soncini 132 - Tel. 830333 MLEKARNA Visintini Skedenjska ul. 77 TRST HOTEL RESTAURANT - TOTOCALCIO - TOTIP SOMA DOMJO 47 - Tel. 820229 MESNICA Danieli Marino Narodna ul. 69 OPČINE 1 1 iS5©«a -svizzera Kontaktne leče — naočniki vse za fotografijo Škedenjska ul. 116 — TRST Tel. 810397 1 1 DROGERIJA in PARFUMERIJA AN N A Škedenjska ul. 95 TRST GOSTILNA - BAR MAX OPČINE Narodna ul. 43 - Tel. 211160 OBUTVE - USNJENA GALANTERIJA ■p&aJvb OPČINE Ul. Nazionale 122 Tel. 040/213900 PEKARNA SOSIČ Proseška ul. 10 OPČINE - Tel. 211049 Restavracija z vrtom AL BRITANMA Kosila, večerje, obletnice. Prost vstop v taverno. Škedenjska ul. 100 — Trst Tel. 040/830708 Zaprto ob sredah BERTOCCHI & VENIER grosistična prodaja jestvin KRMENKA 464 Tel. 040/820840 - 824438 MINI MARKET Dolina 41 CVETLIČARNA Nadja PROSEK 131 - Tel. 225450 DRUŠTVENA GOSTILNA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA GABROVEC Iva Ana & Savina Grilanc Gabrovec - Tel. 229168 NABREŽINA 108 - Tel. (040) 200231 Ghirardi S. TRST — Ul. del Soncini 138/c Tel. 040/814254 gospodinjski artikli, železnina, elektromaterial, poročni seznami DROGERIJA - PARFUMERIJA B K 2 MARKET PRALNIH PRAŠKOV BEZIN in KOMAR sne OPČINE - Ul. S. Pellegrino 27 - Tel. 213969 PAPIRNICA - VSE ZA VRTNARSTVO SKLAD MITJA ČUK IV. ZIMSKE IGRE Sklada Mitja Čuk bodo v nedeljo, 4. marca v Žab-nicah. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, vsak dan od 8. do 10. ure in v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Informacije po tel. 212289. [nler^ja UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vabimo vas na odprtje razstave v sredo, 28. t. m. od 17. do 19. ure slikarja in grafika JANEZA MATELIČA ŠPORTNA ŠOLA - TRST NABREŽINSKA GODBA bo ob pustu obiskala naslednje vasi: vabi no tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE danes, 25. t. m., Slivno, Cerov-Ije, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot jutri, 26. t. m., in v torek, 27. t. m., Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino, da bomo skupaj praznovali kralja Pusta. ki bo dones, 25. t. m., od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Igral bo ansambel ZVEZDE. Za dobro voljo bodo poskrbeli POTUJOČI POTEPACI. gledališča VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Jutri, 26. t. m., ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi prvi ciklus video filmov ROMEO IN JULIJA po Likarju. Vstopnice pri blagajni gledališča. V torek, 27. t. m., ob 20. uri (red A) prva baletna predstava CARMEN in BUTTERFLV baletne skupine Teatro Nuovo iz Turina. Vstopnice od danes dalje pri blagajni gledališča. ROSSETTI Danes ob 16. uri (red prost) bo gledališka skupina Teatro del Carretto predstavila Homerjevo delo ILIADA. Režija: Maria Grazia Cipriani. V abonmaju odrezek št. 8A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zadnja predstava. Jutri počitek. Od torka, 27. t. m. do 4. marca bo Duetto 2000 predstavil skupino Compag-nia Philippe Genty z delom DESIRS PARADE Philippa Gentyja. V abonmaju odrezek št. 8B. Predprodaja vstopnic pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA - GRISTALLO Danes, 25. t. m., ob 16.30 bo na sporedu predstava: MA NON ANDARE IN GIRO TUTTA NUDA Georgesa Fey-deaua. Ponovitve do 4. marca. Jutri počitek. kino ARISTON - 16.00, 22.15 Crimini e mis-fatti, r.-i. Woody Allen, i. Mia Farrow. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Lei, il diavo-lo, kom., i. Meryl Streep. EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45-L'-amico ritrovato, r. Jerry Schatzberg. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Sorvegliato speciale, i. Sylvester Stallone. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Ma tu mi ami?, r. Geroge Panoussopulos, □ □ NAZIONALE IV - 16.10, 22.15 Amici, complici, amanti, i. Anne Bancroft, Matthew Broderick, □ GRATTACIELO - 17.45, 22.00 Due occhi diabolicl, srh, r. Dario Argento, □ MIGNON - 16.00, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio. EDEN - 15.30, 22.00 I piaceri scatenati di Ramba, pom., □□. Jutri ob 15.30 La cameriera, il maggiordomo, la slgnora. CAPITOL - 16.30, 22.10 Oliver & Com-pany, riš., prod. Walt Disney. LUMIERE - 16.30, 22.15 Le ragazze della Terra sono facili, fant. ALCIONE - 15.30, 22.00 Black rain, r. Ridley Scott, i. Michael Douglas. RADIO - 15.30, 21.30 Calde voglie insa-ziabili, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ včeraj - danes Danes, NEDELJA, 25. lebruarja 1990 SREČKO Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 17.45 - Dolžina dneva 10.54 - Luna vzide ob 6.44 in zatone ob 18.09. JUtri, PONEDELJEK, 26. lebruarja 1990 MATILDA PLIMOVANJE DANES: ob 3.32 naj-dižja -35 cm, ob 9.18 najvišja 45 cm, ob 15.36 najnižja -60 cm, ob 21.01 najvišja 54 etn. PLIMOVANJE JUTRI: on 4.03 najnižja '40 cm, ob 9.53 najvišja 44 cm, ob 16.03 dajnižja -57 cm, ob 22.27 najvišja 56 cm. 16,8 Vreme VČERAJ: temperatura zraka • - stopinje, zračni tlak 1035,3 mb usta-Jcn, brezvetrje, vlaga 45-odstotna, nebo T*srip, morje skoraj mirno, temperatura °ria 9,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI 1 »ODILI SO SE: Roberta Bocci, Gabrie--j, Vascotto, Bruno Visintin, Valentina (jp^bfasi, Lorenze Petrini, Elisa Rossetti Rj .cander, Simone Paoletich, Emanuele 1 UMRLI SO: 90-letna Maria Assanti, 66-Ma11 Vit,;ori0 Apollonio, 94-letna Maria 16. r.conii 75-letna Silvana Demarchi, 71-Rj 1 Giuseppe Bettan, 68-letni Arrigo Sen' 82‘letna Roma Lizier,72-letni Giu-Pen 6 Malavenda, 75-letni Massimiliano M«' 58-letni Athos Zanolla, 54-letna Tar Bernazza' 83-letna Antonia Calle-na b' 82:letni Alessandro Palamin, 85-let-87 , sHia Zolia, 87-letni Angelo Elefante, 0/'letna Maria Rossi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 25. februarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30 Ul ? S' Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, teli 7 Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-9io 641' Trg Garibaldi 5' V1- delLOrolo- Dnevna služba - 13.00 do 16.00 Uj Gl°vanni 5, Trg sv. Jakoba 1, lella 41 Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol- TRŽAŠKA KNJIGARNA Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrologio 6. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 26. februarja do sobote, 3. marca 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Giulia 1, Ul. sv. Justa 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. sv. Justa 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S.Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 55 77 19 23 59 CAGLIARI 38 13 78 76 59 FIRENCE 62 63 31 89 12 GENOVA 74 25 39 70 85 MILAN 28 41 79 56 32 NEAPELJ 70 52 28 88 4 PALERMO 27 23 67 28 5 RIM 65 28 3 10 2 TURIN 16 52 36 5 41 BENETKE 53 80 38 59 5 ENALOTTO X X 2 2 KVOTE: 1 2 1 2 1 X X 1 12 75.933.000.- 11 1.843.000,- 10 151.000,- Za Vas pripravljamo POSEBNO MARČNO RAZPRODAJO Tt>"šč* *6 nas' ne bo vam žal! RZAŠKA KNJIGARNA Trst - Ul. sv. Frančiška 20 Danes praznuje 80 let naša draga PEPCA dolgoletna gostilničarka v Logu Vse najboljše ji želijo vsi njeni. MARJANU KRAVOSU in TATJANI OLETIČ želi obilo sreče na novi življenjski poti Radijski oder V Dolini slavi jutri 70 let MARIO SLAVEC Še na mnoga zdrava in srečna leta mu kličejo Elvira, Bernard in Drago z družinami Novopečeni veterinarki STANKI KOROŠEC - MALALAN čestitamo.vsi najdražji. V Borštu sta si včeraj obljubila večno zvestobo MILENKA in SAŠA Obilo sreče in razumevanja na skupni življenjski poti jima želi PD Slovenec Boršt-Zabrežec Privekala je MANJA Srečni družini čestita, novorojenki pa želi vso srečo dekliški zbor Vesna Mi pa imamo GREGORJA Z Jasno in Andrejem se veseliva Zlata in Joco. čestitke Poleti je na tržaški univerzi z odliko in pohvalo diplomirala Iz slovenščine PATRIZIA VASCOTTO. Čestitajo ji vsi njeni somišljeniki in prijatelji. Živijo Patrizia in še mnogo takih veselih poletij. V soboto, 17. t. m. je slavila 70. rojstni dan g. MILKA KURET iz Ricmanj. Obilo zdravja in sreče v krogu svoje družine ji želi Zveza žena Ricmanje -Log. Danes praznuje 80. rojstni dan PEPCA KOMAR iz Loga. K lepem jubileju ji čestita SKD Slavec Ricmanje - Log. Mamici Jasni čestitava, malemu GREGORJU pa želiva vse najboljše Neva in Joško. ZMAGA in SEVERINO "JAŠČ" sta praznovala 25-letnico poroke. Še na mnoga skupna leta jima iz srca kliče kriški pojoči pust. Čestitkam se pridružuje sekcija KPI J. Verginella. KD Vesna čestita Ingrid in Darju Košuti ob rojstvu MANJE, kateri vošči vse lepo v življenju. razne prireditve SKD Vigred vabi pustne prijatelje na zabavno otroško rajanje danes, 25. t. m., od 15. do 18. ure v društvene prostore. ŠD Mladina vabi na otroško pustno rajanje, ki bo danes, 25. t. m., od 16. do 19. ure v Domu A. Sirka v Križu. Poskrbljeno tradicionalno žrebanje za otroke. Ritmični odsek organizira v Kulturnem domu na Proseku otroško pustno rajanje danes, 25. t. m., in v torek, 27. t. m., od 15.30 do 19. ure. V Marijinem domu, Ul. Brandesia 27 pri Sv. Ivanu nas bo danes, 25. t. m., ob 17. uri zabaval čarodej Vikj s svojim novim programom. Vljudno vabljeni! KD Ivan Grbec vabi vse otroke na pustno rajanje, ki bo jutri, 26. t. m., ob 16.30. Slovenske dobrodelne ustanove vabijo na drugo družabno srečanje, ki bo jutri, 26. t. m., ob 16. uri v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3. V Društvu slovenskih izobražencev v ul. Donizetti 3 v Trstu bo jutri, 26. t. m. literarni večer v sodelovanju s klubom Istra iz Kopra. Gostje bodo literati Vlado Šau, Marijan Tomšič in Edelman Jurin-čič. Predstavila jih bo prof. Jasna Čebron - Lipovec. Začetek ob 20.30. Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da bo v pustnem vzdušju obiskala sledeče kraje: v torek, 27. t. m., od 12. ure dalje - Ricmanje in v sredo, 28. t. m., ob 19. uri - slovo od Pusta. KD Lonjer - Katinara vabi vse male maske na otroško pustno rajanje, ki bo v torek, 27. t. m., od 15. do 18. ure. ZŽI - UDI Opčine priredi otroško pustno rajanje na pustni torek, 27. t. m., od 15. do 18. ure v Prosvetnem domu. Igral bo Kraški trio. ŠD Grmada Hobles vabi na družabni večer ob priliki otvoritve novega sedeža in predstavitve jamarskega odseka, ki bo 2. marca, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Mavhinjah. KD Lipa vabi v soboto, 3. marca, ob 20.30 v Bazovski dom na srečanje ob dnevu slovenske kulture. Sodelujejo otroci, harmonikarji in domači zbor. Vabljeni! mali oglasi OSMICA je odprta v Dolini pri Igorju Slavcu. Toči belo in črno vino. ZAJČJA FARMA V REPNIČU: osmica je odprta. PRODAJAM mladiče srednjih šnavcer-jev, barve poper-sol, šampionskega porekla. Telefonirati ob uri kosila na št. (003861) 268102. PODARIM mladega volčjaka. Tel. od 19. do 20. ure na št. 220333. PRODAMO domač teran. Tel. v večernih urah na št. (003867) 65693. PRODAM motor CC 125 cagiva elefant, letnik '85 v odličnem stanju. Lit. 1.000.000 lir. Tel. 327342/280397. PRODAM motor husgvarna WRK 125, letnik konec '88, kakor nov.. Tel. (0481)533285. NUJNO PRODAM fiat 242 v odličnem stanju. Tel. 763387. IMPORT-EXPORT iz Gorice išče uradni-co/ka. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro »Gorica«. AKACIJEVE kole in drva za kurjavo prodamo. Tel. 421508 od 13.00 do 13.30. NOVOUSTANOVLJENO mešano podjetje EURO-HIŠA nudi zaposlitev tako v Jugoslaviji kot v Italiji. Tel. (040) 226454. KUPIM hišo v bližini Vipavske doline ali v okolici Sežane. Tel. 226618. AGENCIJA zaposli dekleta 18/30 let za gledališke predstave in na televiziji. Poslati takoj sliko cele postave ter številko kroja na ESO PRESS, Ul. Servais 126, 10146 Turin. MLAD fant išče katerokoli delo v Gorici in okolici. Tel. (003865)53858. PRIZNANA zavarovalniška družba išče izkušenega akviziterja za Gorico in okolico. Zagotavlja se primerna plača za dokazano sposobnost. Tel. na št. (0481) 81305/533680. DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiatti 9 - TRST - Tel. 774090 nudi široko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov po konkurenčnih cenah, ter daril za vse priložnosti. Velike kupčije v mali trgovini. ITALIJANSKA družba s sedežem v Vidmu nudi zaposlitev v lesni industriji in gradbiščih osebju z lastnim prevoznim sredstvom. Zahteva se znanje italijanskega jezika, resnost, starost pod 30 letom, takojšnja razpoložljivost. Tel. na št. (0432) 503131. PRIDNO in vestno prodajalko išče trgovina oblačil. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Prodajalka". TRIČLANSKA družina išče v najem srednje veliko stanovanje v Trstu ali okolici. Tel. na št. 382547 v večernih urah. izleti Zveza upokojencev CGIL Nabrežina-Križ prireja 15-dnevni izlet v Španijo -Costa del Sol - od 18. aprila do 2. maja t. 1. Za informacije tel. na št. 200036 ob uradnih urah. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP - Trg Caduti per la Liberta (Milje) - Largo Piave -Trg Verdi - Drevored Čampi Elisi 59 - Sesljan (državna cesta 14) - Largo Sonnino 10 -Trg Sansovino 6 TOTAL - Rotonda del Boschetto - Ul. Baiamonti 4 - Riva N. Sauro - Istrska ulica ESSO - Largo Roiano 3/5 - Opčine (drž. cesta 202) - Ul. Giulia 2 IP - Riva O. Augusto 2 - Trg Liberta 3 - Ul. F. Severo 2/8 CHEVRON - Ul. Piccardi 46 API - Ul. Baiamonti 48 FINA - Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE - SELE SERVICE: FINA — Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP- Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP - Devin (sever) - Devin (jug) ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 772996 koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - Jutri, 26. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert skupine PRO CANTIONE ANTIOUA. razstave V TK Galeriji razstavlja do 27. t. m. svoja dela FRANC NOVINC. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN SKERK. V galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 razstavlja do 7. marca milanski slikar PAOLO SANDANO po sledečem urniku: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure. . . V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je do 1. marca odprta razstavaakvarelov slikarja MANFREDA MYKA. V galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 2. marca na ogled retrospektivna razstava GIANNIJA BRUMATTIJA. V Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 je odprta razstava POMAGAJMO OTROKOM - LIKOVNI UMETNIKI ZA SKLAD MITJA ČUK. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Potovalni urad AURORA sporoča, da so na razpolago programi za velikončne izlete v London, Egipt, Pariz, Zagreb, Celje, na Bled, Rodos, Palmo in po Dalmaciji. Informacije in vpisovanja pri Aurori v ul. Milano 20, tel. 60261. ------ tržno obvestilo- KREM01/3 Odločilni dokaz dveh raziskovalcev iz Pennsylvanije Bolj mladi z retinolom NEW YORK — Porazili so gube. Po kar celem življenju, ki so ga posvetili boju proti staranju kože, so Manfred Puschmann, Harry Elden in Elizabeth Sweitzer s številnimi testi dokazali, da retinol vidno omejuje gube. Najnovejše potrdilo: na Xienta Institute tor Skin Research v Bernvillu y Penn-sylvaniji sta Elden in Sweit-zerjeva napravila po dva madeža na rokah prostovoljcev, starih od 42 do 60 let. Za madeža sta uporabila posebno fluorescentno beljakovino, ki izgine samo z rastjo vrhnje plasti kože. Retinol, ki sta ga potem nanašala samo na enega od madežev, je pospešil reprodukcijo celic in omogočil odpravo madeža mnogo prej od tistega, ki ni bil deležen retinolske terapije. »S stimulacijo prenove kožnih celic dosežemo vidno omejitev gub,« sta pojasnila ameriška raziskovalca. Testirana retinolska krema se imenuje Anti-Age Petard. Njen distributer je multina-cionalrta družba Korff, v ameriških in evropskih lekarnah pa gre izredno dobro v promet. V Italiji jo boste našli v lekarnah, oblikovano po starostnih pasovih za 35, 45 in 55 let. V Križni ulici nori prostori goriške podružnice Slorija Pustne prireditve vsepovsod na Goriškem Danes pustni sprevod iz Podturna na Travnik Prostori stavbe v Križni ulici št. 3 se vse bolj preoblikujejo v bogato slovensko študijsko središče. Z uradnim odprtjem prenovljenih prostorov Slovenskega raziskovalnega inštituta se je namreč tamkajšnje središče obogatilo za novo enoto, ki se pridružuje Ljudski knjižnici Damir Feigel, Kinoa-teljeju, Etnografskemu odseku, Deželnemu zavodu za poklicno izobraževanje in Glasbeni šoli. Na slovesnosti je uvodoma spregovoril ravnatelj Slorija Darko Bratina, ki je ugotovil, da nudijo obnovljeni in povečani prostori možnost za boljše delovanje inštituta, ki že deluje v Trstu, Čedadu in Kanalski dolini. Goriški raziskovalci želijo na strokovni in raziskovalni ravni temeljito preučiti goriški prostor in to tudi v perspektivi pomembne obletnice leta 2001, ko bo poteklo tisoč let od prvega uradnega dokumenta o mestu Gorica, Inštitut, je dodal ravnatelj Darko Bratina, pa bo odprt za vsako sodelovanje tako s sorodnimi organizacijami v Italiji kakor tudi v Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Odgovorni za goriško podružnico Aldo Rupel je orisal zgodovinski razvoj goriškega Slorija in povedal, da bodo pozornost posvetili predvsem izdajateljski dejavnosti, saj imajo na voljo vse potrebno tudi za tiskanje in razmnoževanje brošur in podobnega zbranega gradiva. Na slovesnosti je bila poudarjena tudi potreba, da se prav s kakovostno bogatitvijo goriškega inštituta prispeva k strokovnemu pristopu pri obravnavanju različnih tem, ki na en ali drugi način neposredno zanimajo našo narodnostno skupnost. Trenutek s slovesnosti v Križni ulici, (foto Pavšič) Pustno vzdušje je v teh dneh na višku. Včeraj so Gli amici del taieto priredili hrupno pustno rajanje na Komu, danes pa bosta na sporedu kar dva pustna sprevoda. V Gorici se bodo našemljene skupine zbrale ob 13.45 pred cerkvijo v Podturnu, od koder bodo krenile po mestnih ulicah do Travnika, kjer bodo prireditelji nagradili najlepše vozove in najštevilnejše skupine. Na Travniku bo tudi bogata tombola, zanimiv popoldan pa bo po-pestriT prihod Bele dame, ki si bo z gradu privoščila marsikatero na račun našega mesta. Vedno danes ob 14.30 bo pestro tudi v Romansu, kjer prirejajo pustni sprevod, ki se ga bo udeležilo kar 12 vozov. V torek bo najbolj živahno v Tržiču, ko bo ob 12. uri prispel na Trg Republike Sior Anzoleto Pastir, ki bo podal "programsko poročilo", še prej pa se bo seveda zahvalil vsem tržiškim političnim možem. Sledil bo ob 13.30 pustni sprevod po mestnih ulicah. Veselo bo tudi na Vrhu, kjer bo domača mladina opravila tradicionalni pustni obhod po vaških ulicah. Proti Gallonijevemu zakonskemu osnutku Stavka dijakov višjih šol Dijaki goriških višjih srednjih šol so včeraj stavkali, da bi opozorili javnost na nekatera nerešena vprašanja, predvsem pa zaradi nasprotovanja zakonskima osnutkoma ministrov Rubertija (reforma univerze) in Gallonija (reforma višjih srednjih šol). Kakih petsto dijakov, med katerimi so bili tudi predstavniki slovenskih višjih šol, se je zbralo v Spominskem parku (na sliki), kjer jim je predstavnik univerzitetnih študentov pojasnil razloge, zaradi katerih so po vsej Italiji zasedli univerze in zahtevajo od države jasna zagotovila glede avtonomije vseučilišč. KSJETTJRNl SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA vabita na VEČER S PESNICO LJUBKO ŠORLI ob njenem 80. življenjskem jubileju V četrtek, 1. marca, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass 20. !wu/ /l/ou. '/ntč 4 oco dei 9, 19.45 Tra mo-2o,- glieemarito 20Y.aiaete: Slriscia la notizia Film: Montecarlo Gran Casino (kom., It. 1987, r. Carlo Vanzina, i. Cristian 22 a ? '^ca' Massimo Boldi) Aktualno: Un sogno lungo 23 h Čile 6 Variete: Maurizio Co- 1 „ stanzo Show Variete: Striscia la notizia 1:20 Nanizanki: Lou Grant, 2.20 Bonanza RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.00 Nan.: Il Virginiano - Un pošto dove tornare 9.30 Nad.: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando il doma-ni, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La val-le dei pini, 15.50 Veronica il volto delFamore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Falsi necrologi 20.30 Film: Mammina čara (biog., ZDA 1981, r. F.Perry, i. Faye Dunaway, Steve Forrest) 23.00 Film: Il compromesso (dram., ZDa 1969, r. Elia Kazan, i. Kirk Douglas, Faye Dunaway) 0.25 Film: La figlia del diavolo (dram., ZDA 1972, r. Jeanne Szwarc, i. Shelley Winters) 7.00 Otroška oddaja: Caffelatte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Spia per una volta, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Tele Vision 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 Lmcredibile Hulk, 19.30 Genitori in blue jeans -Gioventu bruciata 20.00 Risanke: Denver 20.30 Aktualno: W Sanremo 22.30 Variete: Perchč hanno vin-to i Pooh? 23.50 Nanizanka: I-Taliani 23.20 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.30 Aktualno: Be Bop a Lula 0.30 Rock opolnoči: Johnny Clegg 1.30 Italijanske smešnice 1.40 Nanizanka: Star Trek 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Senora, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 Film: Lama d'acciaio (krim., ZDA 1987, r. Dorot-hy Puzo, i. Sharon Stone) 22.15 Film: Tarantele - Il volo della morte (srh., ZDA 1977, r. Stewart Hagman, i. Claude Akins) 24.00 Nan.:NightHeat 17.45 Aktualno: Ženska TV 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMCNews 20.30 Film: Il gioco del potere (dram., VB-Kan. 1978, r. Martyn Burke, i. Peter O -Toole, David Hemmings) 22.20 Variete: Ladies & Gentle-. men 22.50 Vesti in šport 23.05 Nogomet: Kolumbija-SZ TELEFRIULI TMC 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Glasbena oddaja: Clip Clip 15.00 Risanke in nanizanka 16.00 Film: I valorosi (vojni, ZDA 1954, r. Andrew Marton, i. Van Johnson) 11.30 Nanizanki: Detective in pantofole, 12.00 Boys & Girls 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Košarka: Ipifim-Fantoni 23.00 Nanizanka:Tl brivido e L-avventura 23.30 Nočne vesti in News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro in Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Resna glasba; 11.30 Kantav-torji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00, Deželna kronika; 14,10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (40. del); 17.25 Mladi val. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 Pred Mundialom; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družina; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana-, 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi; 22.00 Glasba. Danes pojmujemo pustni čas samo še kot čas veselja, brezskrbnosti, obilnih pojedin, plesnih zabav. Ta je čas bučnih koncertov moderne lahke glasbe, za tiste bolj tja z leti pa koncertov nostalgičnih svetovno znanih romantičnih "dunajskih" skladb, ki pričarajo glasove in atmosfero nekdanjih tkz. zlatih, brezskrbnih, veselih časov. To deluje opojno, kot čaša šampanjca-, veseljak bi se zavrtel in zaplesal kar med stoli v dvorani, po stopnicah, na cesti. V neskončno dolgi zimi, ko nad svetom še kraljujeta mraz in tema pride le čas, ko se nekaj zgane: dan se zdaljša pa čeprav le za petelinov korak. Čuti se ojačen učinek sonca in to privede do prebujanja narave, vrnitve življenja, do bolj optimističnega pogleda v prihodnost. Pust se pojavi prav v tem kritičnem obdobju leta, ko izbruhne konflikt med staro in novo, slabo in dobro, grdo in lepo. To je magični trenutek konca nečesa, ki že izginja v temo preteklosti v čimprejšnjo pozabo in prihoda nekaj novega polnega svežine, svetlobe, energije, življenja. Za pust se ljudje radi šemijo, skrivajo obraz pod krinke ali se drugače delajo nerazpoznavne. Človek želi vsaj za nekaj bežnih ur zamenjati svojo identiteto, biti druga oseba, drugo bitje, se drugače in neobičajno vede in si dovoli marsikaj, ki v vsakdanjem življenju ni primerno niti dostojno. To je ventil, ki mu dovoli sprostitev in izpuh skozi celo leto prikritih in zadržanih želja. Pustni obredi, sprevodi našem-Ijencev, strašenje, norenje, nabiranje darov so tradicije, navade, ki imajo svoj izvor v starih daljnih "poganskih" časih. Primitivni človek je trepetal pred gromom, bliskom. Bal se je teme in verjel v nadnaravne sile v vračanje du- hov prednikov. Ti duhovi naj bi bili prisotni in posebno vplivni prav v tem letnem času. S še-mljenjem je človek hotel postati njim podoben se jim približati in prikupiti. Častil je sonce, vodo, ogenj, roditeljico zemljo; omislil si je za vsak nepojimljiv fenomen posebno božanstvo, kateremu moraš biti pokoren, ga častiti in si pridobiti njegovo naklonjenost z žrtvami in daritvami. Zakrinkani, preoblečeni v živalske kože, našemljeni so opravljali posebne obrede včasih samo uživaške pa tudi divje in krute. S časom se je vse to omililo. Človek je postal kulturnejši a zakoreninjene navade, čeprav spremenjene, so le ostale. Pozabljen je bil prvotni smisel, pomen, zgubilo se je jedro, a ostala je lupina. Ostalo je šemljenje, čezmerno uživanje v jedi, pijači, zabavi. Vse je postalo le burka, norčija, šala, smeh. V starih pustnih navadah po naših vaseh zasledimo še ostanke in spomin na strah vzbujajočo temo, na moreče vzdušje, ki nastane ob prikazu grozečih pošastih (pepeljuharji). Sem spada tudi kruto obračunavanje s "ta grdimi" obsojenimi na pokol in sežig Pusta, krivi vseh nesreč in nadlog, ki so skozi leto prizadele vas in ljudi. Mrki sodniki in razjarjeni vaščani pa le prizanesejo "ta lepima", ki zakorakata zmagoslavno med množico, kot simbola upanja, optimizma, življenja, ki se nadaljuje. Na koncu pa sploš- no veselje in navdušenje omehčata tudi rablje, ki oživijo pobite šeme s požirkom dobrega vina (Vrh). V pustnem času je bilo nekoč še več zapravljanja, izživljanja in norenja. Pogosto je prišlo do neredov, splošnega pretepanja celo do umorov. Tem ekscesom so botrovali izbruhi vedno potlačenih in prikritih divjih istinktov in prekomerno popivanje. Jasno je, da Cerkev tega ni odobravala in se odločno borila proti tem 'ostankom poganstva". Uspeha pa ni bilo, ker je le predobro znano, da navada je železna srajca. Cerkev je skušala ta fenomen vsaj omejiti in mu dati drugačni videz in pomen. Na starih poganskih temeljih so tako zrasli novi prazniki in običaji so se ohranili v spremenjeni obliki (prazniki in navade okoli novega leta, razne kolede, današnje bolj nedolžne pustne burke...). Cerkev pa je v določenih slučajih tudi popustila. V zadnjih dneh pustnega časa, kc na gradovih in med tlačani so vsi po svojih možnostih čezmerno jedli, pili in se veselili v težkem pričakovanju posta je znano, da tudi po samostanih je tradicionalna strogost popustila in je bilo dovoljeno dodajati priboljške običajni skromni hrani. Takrat post je bil res čas strogega zadrževanja, odrekanja in pokore, kot priprava na velik praznik Vstajenja Gospodovega. Pustni čas gre od praznika Sv. treh kraljev do torka pred Pepelnico. Nekoč so res noreli skozi ves ta čas danes pa se pustuje v glavnem zadnje tri dni. V Reziji si drugače razlagajo nastanek pustnih navad. Ohranjeno izročilo pravi kako se je Hudič pritoževal Bogu, češ: Le kaj bo ostalo zame, ko so že vsi prazniki v letu razdeljeni? Bog mu je dal zadnje tri dni pred postom (Milko Matičetov: O bajnih bitjih na Slovenskem). Pri nas te dni imenujemo: Debela nedelja ali mali pust, pustni ponedeljek ali srednji pust in pustni torek ali veliki pust. V Doberdobu še danes pravijo: Pustni-ca, Pustič in Pust. Sploh v teh treh dneh je bilo treba veliko in dobro jesti in piti. Bali so se posta in pravili: Pust je dober mož, Pepelnica pa revna žena. Prva, druga, tretja... predpepelnična nedelja je bilo koledarsko neis-prosno skandiranje časa in grozeče opozorilo na bližanje posta in pokore. Kljub temu še danes povsod pustujejo. Po mestih je ostala navada, da organizirajo razne veselice in sprevode alegoričnih vozov; v sprevodih so skupine šem, ki zganjajo burke a danes gledalci bolj pasivno spremljajo Spektakle in vse manj je takih, ki vneto sodelujejo. Ko je sprevod mimo se družbe razkropijo po gostilnah in po plesiščih. Ni in ne more biti toplejšega vzdušja. Meščani so med seboj preveč različni po izvoru, navadah pa tudi narodnosti (v naših krajih) in ne "vežejo". Drugače je po nekaterih krajih na podeželju, sploh v bolj odročnih. So vasi, kjer še gojijo stare pustne navade z ohranjenimi karakteristikami in prvinami. Pustovanje aktivira staro in mlado. Tu so še občutena in spoštovana določena nenapisana "pravila", tu še najdemo ostanke nekaterih vraž in verovanj. Še danes velja pravilo, da šeme morajo obiskati prav vse hiše v vasi, ker to prinese srečo družini. Gospodar daruje jedi, pijačo in denarja pustom, ker to so darila, ki naj potolažijo duhove ranjkih... Skupine šem, pustov, ki so ponavadi člani vaške fantovske, sledijo starodavnim pravilom in obredom ne, da bi se tega zavedali. Tudi površnemu gledalcu je vse to le navadna maškarada in ne dojema kar je v tem skrito. Zgleda, da pustni sprevod šem in alegoričnih vozov se je v Gorici prvič pojavil že leta 1783. Po prisilni ukinitvi za časa napoleonskih vojn je pustovanje na novo zaživelo leta 1825. Bogati meščani in plemiči so se vozili po mestnih ulicah v svojih bleščečih kočijah. Razkazovali so se ponižnemu ljudstvu v razkošnih pustnih oblekah in se "obstreljevali" z bonboni in cvetjem. Prirejali so velike pustne prireditve in plesne zabave. Več ali manj bogata, bučna in brezskrbna goriš-ka pustovanja so trajala do prve svetovne vojne, ko so napočili časi splošne streznitve. Še v začetku stoletja so si go-riški meščani voščevali srečnega pusta. Poleg običajnih maškarad, banketov in plesov so na Pepelnico prirejali slovesen pogreb Pusta. Pogrebni sprevod se je vil po mestnih ulicah. Na čelu je korakala godba in odmevale so (vesele) želostinke. Za godbo je šel "duhoven", ki je na široko škropil z vinom in "vodo od klobas". Sledil je mrtvaški voz s konjsko vprego. Na vozu je ležal Pust. Za vozom so se opotekali obupani pustni družinski člani, sorodniki, pustni župan in množica objokanih pogrebcev. Po pogrebnem govoru so Pusta zažgali in zagrebli, včasih pa vrgli čez pevm-ski most v Sočo. Po vseh vaseh so po svoje pus-tovali in pusta pokopali. Maskiranje in druge pustne navade so prepovedali v času fašizma, saj trinogi so se vedno bali atentatov in izgredov. Nekoč se je pustova-lo enkrat letno sedaj pa so črnuhi prirejali nijh pustovanja vsako soboto in ob različnih režimskih praznikih. Po drugi vojni so ponekod obnovili pustne navade. Pri današnjih pustovanjih pa se opaža vedno večji vpliv tujih navad, prisotnost novih figur, maškar; tradicionalni obredi se postopoma umikajo novotarijam. Pri nas pustujejo še delno "po starem" z ohranjenimi originalnimi liki, obredi in prizori v Gabri-jah, Dolu in še najbolj na Vrhu. V Doberdobu so prišli do kompromisa: staremu pustovanju, ki je del vaškega življenja sledi (še vedno) na Pepelnico tradicionalni pogreb Strica Lovreta. Ta zaključek pustovanja je pa postal prava turistična prireditev, ki privablja vsako leto ogromne množice obiskovalcev tudi iz bolj oddaljenih krajev. Med značilnimi prastarimi liki, ki nastopajo na naših pustnih prireditvah so Pepeljuharji, ki še razsajajo in strašijo po kraških vaseh. Bolj stari in znani pustni običaji so ohranjeni še v Cerknem (La-ufarija), v Drežnici pod Krnom, kjer kraljujejo Pustovi, v Črnem vrhu v Benečiji, kjer so doma Blumarji. V Gorici že več let organizirajo na pustno nedeljo sprevod in nagrajevanje pustnih vozov in najlepših skupin. Tudi Gabrci, Šte-verjanci, Podgorci in druge sku-, pine iz naših vasi sodelujejo na tej prireditvi. V nedeljo 25. t.m. se bomo tudi mi podali na Korzo in na Travnik, kjer bomo navijali za te naše skupine. Posebno zanimivo in pomembno je pustovanje Nadiških dolin, kjer se zberejo skupine iz naših krajev, iz Furlanije, Koroške in Slovenije. Letos se je ta prireditev vršila v Gornjem Tarbiju v nedeljo 18. februarja. Vredno si je ogledati tovrstne manifestacije, ker nam prikazujejo kar je še pristnega ostalo od naših in tujih starih pustnih navad. Večje in bolj odmevne maškarade so na Opčinah in v Miljah pri Trstu, v Tržiču, da ne govorimo o karnevalu v Benetkah in drugod. Pustovanja v Cerknem, v Drežnici in v Gorici se vršijo na pustno nedeljo; na Vrhu, v Gabrijah in v Dolu pa na pustni torek. Sedaj pa dovolj s to "resno" ph šarijo in vsem, po stari goriški navadi želim SREČEN PUST. Vrh - Pepeljuharja Boneti - ples z domačo gospodinjo Tudi letos v Milanu prisoten ves turistični svet Na borzi BIT bogata turistična ponudba Milanska turistična borza BIT je v svetu najpomembnejša po podobni berlinski prireditvi. V Milanu se BIT odvija že deseto leto. Italijanski turistični delavci so pred leti pričeli ponujati tujcem svoje turistične zmogljivosti. Sčasoma je borza v Milanu postala velika gospodarska prireditev, na katero prihajajo uradni turistični zastopniki, tour operaterji, hotelirji ter gostinci iz vseh krajev države. V svojih paviljonih zastopniki turističnih odborništev italijanskih dežel ponujajo naravne lepote. Novinarjem in tour operaterjem prirejajo tiskovne konference. V Milan prihajajo v teh dneh tudi številni tuji zastopniki. Mednarodne letalske družbe, velike hotelske družbe, turistični uradi desetin in desetin držav sveta, turistične agencije, ti ponujajo vsak košček peščene plaže pod najbolj samotno palmo na najbolj oddaljenem otočku v južnih morjih. Paviljoni nekaterih evropskih držav, npr. Španije, Francije, Nemčije, so zelo veliki, razdeljeni po po- krajinah, saj vsaka ima svojo posebnost. Že več let so na tem sejmu prisotni tudi Jugoslovani. Večja hotelska podjetja iz Slovenije, Hr-vatske in Črne gore nastopajo enotno, tu pa tam s svojo posebnostjo nastopa ta ali druga turistična organizacija. Letovanja v Jugoslaviji ponujajo tudi nekateri italijanski tour operaterji, ki so se v tem že specializirali. Pred nekaj leti so poseben oddelek na sejmišču posvetili turizmu mladih, svoj prostor ima tudi romarski turizem. BIT se je pričela v četrtek, 22. februarja, na sejmišču bodo vrata zaprli danes zvečer. Vse dni popoldne, danes ves dan, je bilo sejmišče odprto tudi širšemu občinstvu. V dopoldanskih urah pa so na sejmišče lahko šli le zainteresirani poslovni ljudje ter novinarji. V teh dneh so v raznih konferenčnih dvoranah na sejmišču imeli vrsto konferenc. Več od njih jih je bilo ob istem času. Jugoslovansko turistično ponudbo je letos ponujala italijanska agencija Mil- le Idee Vacanze, ki se je na tem področju specializirala. V četrtek so orisali še zlasti lepote Lipice, Otočca in Rogaške Slatine. Istega dne so zastopniki dežel Abruci, Basilicata, Kalabrija, Cam-pania, Molise, Sardinija in Sicilija, razpravljali o vlogi turizma na italijanskem jugu. Kraji v južnih predelih Italije so premalo obiskani, tudi zaradi premajhnega števila letalskih zvez. Tudi letos so na BIT bili zastopani ministri za turizem in drugi, ki se s tem ukvarjajo v Sovjetski zvezi ter v drugih vzhodevropskih državah. Ti so nastopali enotno, enako kot v prejšnjih letih. Brez dvoma pa bodo v prihodnjih letih ravnali drugače. Izjema v tem je Nemška demokratična republika, ki je na BIT v Milanu že nastopala samostojno. Veliko je bilo govora o splošnih smernicah evropskega turizma, kot tudi o skorajšnjem kongresu italijanske zveze tour operaterjev, ki bo v Budimpešti na Madžarskem. Tik pred zaključkom sejma, včeraj zvečer, je zadruga Molise Verde priredila tiskovno konfe- renco o lepotah te dežele, kjer nimajo onesnaženih rek, morja ob obali in kjer imajo še vedno veliko zelenja. Tik pred začetkom milanske turistične borze BIT je predsednik italijanskih trgovcev Francesco Colucci povedal, da lansko leto ni bilo ugodno za italijanski turizem. Razlogov je več: pomanjkanje snega v hribih, alge v Jadranskem morju, večji odhod Italijanov na tuje, manjši prihod tujcev v Italijo. V plačilni bilanci so zabeležili presežek 6.550 milijard lir, kar je 20 odstotkov manj kot leto prej. Italijani so v tujini porabili 9.200 milijard lir, kar je 10 odstotkov več kot leto prej. Število nočitev v hotelih je sicer bilo enako kot leto prej. Prvič po tolikih letih ni bilo prirastka. Manj je bilo nočitev v obmorskih krajih ob Jadranu, več v zgodovinskih mestih. Predsednik ENIT Marino Coro-na je dejal, da je leto 1989 bilo za italijanski turizem najslabše. Kar se letošnjega leta tiče je veliko upanja v svetovno nogometno, prvenstvo, ki bo priklicalo navijače ter druge turiste iz vsega sveta. Kmalu še en zabavni park ob Gardskem jezeru Ob Gardskem jezeru je velik umetno urejen park Gardaland v katerem imajo razna zabavišča. Ta kraj obišče vsako leto veliko ljudi, med temi tudi šolske skupine. V prejšnjih letih je ta park na vzhodni obali jezera obiskalo tudi več skupin slovenskih šolarjev iz Trsta in Gorice. Gardaland se nahaja v pokrajini Verona. Pri Desenzanu, na južni obali jezera, ki je že v Lombardiji, bo družba Wes-tland iz Brescie uredila še en zabaviščni park, ki mu bo naslov Fantasyland. Dežela Lombardija in Občina Desenzano sta dali privoljenje za izgradnjo parka, vendar bodo zahtevali, da se bodo načrtovalci držali točnih navodil. Gre predvsem za varstvo okolja. Zaradi tega bodo izvršilne načrte za vsako stavbo v parku še posebej preučili in ugotavljali, če se bodo načrtovalci držali splošnih navodil. Protesta društva Italia Nostra niso upoštevali. Precej negodovanja je zaradi predvidenega naraščanja avtomobilskega prometa. Tega je že sedaj veliko. Na treh avtocestnih izvozih ob južni obali Gardskega jezera (Peschiera, Sirmione, Desenzano) je še zlasti ob koncu tedna in poleti veliko vozil v vrstah pri izvoznih postajah. Vožnja po ozkih državnih ter pokrajinskih cestah ob jezeru pa je zelo počasna. Prvih osem milijard lir za izgradnjo novega parka je neka banka iz Verona že dala na razpolago. Prve naprave naj bi bile nared prihodno pomlad. Številni popusti za mlade z letno izkaznico CTS 32.000 lir je cena letošnje izkaznice CTS - Centro turistico studentesco, ki si jo lahko nabavijo dijaki in študentje. Z njo mladi dobijo številne popuste. 30-odstotni je popust na italijanskih železnicah. Popuste imajo imetniki izkaznic CTS v številnih hotelih in trgovinah doma in v tujini. Prav tako dobijo dvomesečnik z naslovm »Partire«, v katerem je kup zanimivih novic, knjižico »La guida per viaggiare«, v kateri je precej vesti o pogojih za potovanja v 60 držav na svetu. Mladi imajo popuste za naročnino številnih italijanskih specializiranih revij. Letos si bodo lahko s popustom nabavili tudi ameriško revijo News Week International. Banca Commerciale Italiana nudi mladim posebne pogoje, če ti pri njej odprejo tekoči račun. CTS ponuja mladim možnost cenenega potovanja z letali v vse države sveta. Popuste dobijo člani CTS tudi na nekaterih trajektih. Prav tako v pisarnah CTS člani lahko dobijo informacije o delovnih počitnicah v več državah. S poletnim delom si marsikdo plača počitnice, vrh vsega v tuji državi izpopolni znanje tujega jezika. Delo na tujem mladi najčešče dobijo v gostilnah, na kmetih, na arheoloških najdiščih, ponekod tudi v obrtnih delavnicah. Ischia je priljubljen kraj, največ gostov v Montecatiniju V toplicah predvsem starejši gosti Po naročilu toplic v Chiancianu je zavod ISPES naredil anketo med 3.000 gosti v raznih italijanskih toplicah. Ugotovili so, da je velika večina gostov v toplicah starejša od 50 let, da gostje prihajajo v toplice običajno skupno z drugim družinskim članom, da med njimi prevladujejo uradniki in tehniki. Največ ljudi gre v toplice, da bi tam pilo zdravilno vodo. Najraje gredo ljudje v toplice v poletnem času. Gredo na zdravljenje in istočasno na dopust. Med anketiranci jih je večina povedala, da so si počitnice in zdravljenje v toplicah izbrali zato, ker so ti kraji oddaljeni od velikih mest in tovarn, daleč od prometa, v teh krajih torej vlada mir, ni onesnaženega zraka. Povedati je treba, da zavodi za socialno skrbstvo italijanskim zavarovancem, ki gredo v toplice z napotkom zdravnika, priznajo delno dnevno odškodnino. Tudi zaradi tega veliko ljudi gre v toplice na zdravljenje. Znani so podatki o obisku v italijanskih toplicah v letu 1988. V tem letu so imeli 13 milijonov gostov, kar je 6,8 odstotka več kot leto prej. Anketo podobno tisti v Chiancianu je zavod CENSIS pripravil za toplice v Montecatiniju. Ta kraj slovi kot naj- večji in tisti z največ gosti v svetu italijanskih toplic. V času od julija do oktobra lani so anketirali 3.000 gostov. Povrečna starost gostov je 58 let, v toplicah preživijo 11 dni letno. Vsak dan povprečno porabijo med 129.000 in 149.000 lir. Ta strošek je sorazmerno zelo visok v primerjavi s tistim v drugih italijanskih toplicah. 55 odstotkov turistov biva v hotelih z dvema ali tremi zvezdicami, 45 odstotkov ostane ves čas v istem kraju, polovica turistov prihaja v Montecatini že najmanj 12 let zapored. Turisti so v Montecatiniju zelo zadovoljni z zelenjem in parki. Pritožujejo se, ker ni dovolj parkirišč, ker so cene v gostiščih in tudi v drugih trgovinah visoke. Kar 90 odstotkov anketirancev je bilo zadovoljnih, le 3,7 odstotka jih je izrazilo nezadovoljstvo. Iz ankete so ugotovili, da je 22 odstotkov Italijanov vsaj enkrat v življenju bilo v toplicah, 21 odstotkov pa je izrazilo misel, da topliški kraji niso primerni za počitnice. Kateri topliški kraj je najbolj primeren za počitnice, so vprašali anketirance: 20 odstotkov je odgovorilo, da je to Ischia, 14 odstotkov se je opredelilo za Montecatini, 9 odstotkov za Salsomaggiore. Najbolje je v hrvaško prestolnico na pomlad V Zagrebu veliko zanimivosti Na začetku stoletja je v Zagrebu bilo 61.000 prebivalcev. Mesto se je širilo in imelo konec tridesetih let 200.000 prebivalcev. S pospešeno industrijalizacijo po vojni in tudi s tem, da je pridobil status prestolnice hrvaške republike, 'hia Zagreb danes nad 800.000 prebivalcev. Če k tem dodajo še ljudi bivajoče v okoliških občinah lahko mirno rečejo, da ima hrvaška prestolnica danes 1.200.000 ljudi. Vsem tem, ki tam bivajo in ki se vsak dan kretajo v mestu, je treba dodati še vse, ki v ta kraj vsak dan pridejo iz poslovnih ali drugih razlogov. Zaradi tega je vožnja po mestnih klicah podobna tisti v drugih večjih mestih, težko je dobiti Parkirni prostor. Turist, ki gre na potovanjem s svojim vozilom, se s taki-Pri problemi sooča v vseh mestih. Po številu prebivalstva drugo jugoslovansko mesto ne Zanima le poslovnih ljudi. V njem je veliko zanimivosti tudi Za turiste. To tudi v času spomladanskega in jesenskega fnjma, ki privabi v mesto veliko radovednežev. Pomembna kulturna središča so univerza in Jugoslovanska akademija, Kll 1° je ustanovil škof Josip Juraj Strossmayer. Tu so tudi arodno gledališče, Narodna in univerzitetna knjižnica, rhiv Hrvaške, Arhiv Akademije (v njem je največja zbirka °kopisov v glagolitici). V Zagrebu je veliko muzejev in galerij. Tu so Strossma-'erjeva galerija, Galerija sodobne umetnosti, Galerija naiv-, 6 umetnosti, Arheološki muzej, Zgodovinski muzej Hrvaš-Etnografski in naravoslovni muzej, Muzej tehnike, Mu-v 1 °brti, Muzej hrvaške revolucije, Mestni muzej, in še sta drugih. V Gornjem gradu so v starih stavbah urejeni Uzejj v katerih nudijo občasne razstave. Nekatere v za-v J1 h letih so bile mednarodno pomembne. Največji muzej Več 8rebu le Muzej Ante Topič-Mimara. V njem je zbranih jlrc kot 3.000 dragocenih umetnin, ki jih je gori omenjeni svvaški bogataš zbral v času svojega življenja in podaril tn,0jemu uiestu. Tu so tudi slike in kipi najbolj znanih sve-vnih umetnikov. liš, Rodovina Hrvatov je tesno povezana z zgodovino kato-p0 ® cerkve. V Zagrebu je več cerkvenih stavb. Najbolj haš' '^bua je gotska stolnica sv. Marka, ki jo vidimo na (ju 1 .ki. To je velika in prostorna cerkev v Gornjem Gra-sloves V starem belu mesta. V njej imajo večje cerkvene kot!ra9^eb je za turista seveda zanimiv tudi z drugih zornih tev X.' Na športnih igriščih je veliko mednarodnih priredile Drn Povsoci je tudi tu zanimiv ogled tržnice, kjer kmet-°kre °. iai° svoje blago. Na izletu se je seveda treba tudi k0 J3 ji*' V Zagrebu in njegovi neposredni okolici je veli-Pjost - V katerih nudijo tipično hrvaško hrano. Notra-slonii^6^ Uostišb le urejena v tipičnem hrvaškem kmečkem a r tako da se v teh lokalih počutiš zares domače. KAPY01/2 KAPYL Studio INŠTITUT ZA ESTETSKO IN TRIHOLOŠKO MEDICINO □ PREVENTIVNO ZDRAVLJENJE LASIŠČA □ PRESADITEV IN AVTOP-RESADITEV LAS □ EKSKLUZIVNI TRATMA CELULITISA PO NARAVNIH METODAH □ LIPOIZSRKAVANJE CE-LULITNIH BLAZINIC □ SHUJŠEVALNE TERAPIJE IN DIETETIKA □ ZDRAVLJENJE KRČNIH ŽIL IN KAPILAR □ LASERTERAPIJA □ ESTETIČNA IN DERMA-KOSMETOLOŠKA NEGA OBRAZA IN TELESA □ PROGRESIVNA, NEBOLEČA IN DOKONČNA ELEK-TRODEPILACIJA □ NEGA KOŽE (AKNE) □ MINERALOGRAM TELEFONIRAJ ZA BREZPLAČEN CHECK-UP: KAPYL Studio sa* TRST — Korzo Italia 21 Tel. 040/774248 Videm — Tel. 0432/504255 Pordenon — Tel. 0434/521940 Kot bralec/bralka Primorskega dnevnika imam pravico do brezplačnega specialističnega pregleda za probleme plešavosti in/ali celulitisa I pri Centru KAPYL v__:.................................. 1 IME........ . ____ _ ________ * I ....................................... | . PRIIMEK....______,..._ • „ _____ i ...:..............." i . ULICA I '......... .................... | | MESTO...........................POŠTNA ŠT.............. V košarkarskih ligah osmo povratno kolo Po sinočnji zmagi v Vidmu proti ekipi CVS Za Stefanel nevarno gostovanje Košarkarje tržaškega Stefanela čaka drugo zaporedno gostovanje, in sicer v v Pavii pri solidni Annabelli, ekipi, ki je v prejšnejm kolu zanesljivo zmagala v Forliju. Tržačani sb v odlični formi in motivirani. Vsekakor se lestvica v tem kolu ne bi smela bistveno spremeniti. Stefanel računa na zmago, isto pa velja tudi za Garessio, Ipifim in tudi za Glaxo. Pri Tržačanih je sedaj med boljšimi Cantarello, računajo pa tudi na natančnost Piluttija in seveda na doprinos dveh Američanov, ki pa nista vedno zanesljiva. V osmem povratnem kolu se bo go-riški S. Benedetto doma pomeril z Bra-go, enim od neposrednih tekmecev v borbi pred izpadom. Zmaga je dosegljiva, še bolj pa obvezna. DANAŠNJI SPORED (ob 18.30): An-nabella - Stefanel, Filodoro - Kleenex, Hitachi - Jollycolombani, Ipifim - Fan-toni, Marr - Glaxo, Popolare - Garessio, S. Benedetto - Braga, Teorema -Alno. V včerajšnji anticipirani tekmi v A-1 ligi je vodilni Scavolini visoko premagal Phonolo iz Caserte s 93:66 (40:40). Najboljši strelec je bil Daye (Scavolini), ki je dosegel 25 točk. DANAŠNJI SPORED (ob 18.30): Ari-mo - Messaggero, Benetton - Knorr, Enimont - Vismara, Irge - Riunite, Pai-ni - Philips, Panapesca - Ranger, Viola - Neutroroberts. Težave s poleti na SP v Vikersundu V Vikersundu so morali prvi dan svetovnega prvenstva v poletih odpovedati zaradi slabega vremena. Organizatorji upajo, da jim bo letalnico uspelo pripraviti za danes, obeti pa žal niso najboljši. Zmaga Sovjetinj na Voglu BOHINJ — V okviru tekmovanj za svetovni pokal smučarskih tekačic je v ženski štafeti 4x5 km zmagala posta-" va SZ, ki je za skoraj minuto prehitela Norveško in za TIS" reprezentanco Švedske. Jugoslovanke so zasedle zadnje, 15. mesto. Nov plavalni svetovni rekord LEICHESTER — Kanadski plavalec Marcel Gery je postavil nov svetovni rekord (25-metrski bazen) na progi 50 m delfin s časom 24”07. Prejšnjo znamko 24 T3 je samo pred štirimi dnevi dosegel Dmitrij Volkov (SZ). Samaranch in Južna Afrika DAKAR — Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora je včeraj govoril tudi o Južni Afriki. Kljub spremembam, do katerih je prišlo v zadnjem času, pa je po mnenju Samarancha še prezgodaj, da bi lahko spet sprejeli Južno Afriko v olimpijsko družino. Baffiju pokal Pantalica SIRACUSA - Italijanski kolesar Adriano Baffi je zmagal na dirki za pokal »Pantalica«. V masovnem naletu je bil drugi Belgijec Leeckens. V18. kolu jugoslovanske košarkarske lige Ljubljančani praznih rok Košarkarska B-2 liga Jadran TKB danes v Vicenzi S 24 točkami je Vicenza, dreviš-nji gostitelj Jadranovih košarkarjev, na prvenstveni lestvici moške B-2 lige tik za četverico ekip, ki ta čas zasedajo mesta, veljavna za play off. Na dlani je torej, da Vatovčeve fante drevi ne čaka lahka naloga, saj jim bo stal nasproti vse prej kot demotiviran nasprotnik. Za Venete celo velja, da bi se lahko po tem kolu znašli najmanj na četrtem mestu, kajti Petrarca in Virtus bosta odigrala padovski derbi, Montichiari pa se podaja na težko gostovanje v Ozzano. Vrh tega m forma vseh jadranov-cev najboljša. Pesimist bi lahko rekel, da je torej Jadran TKB brez možnosti, toda »modri bojevniki« so nas doslej že večkrat presenetili prav tedaj, ko je zanje kazalo najslabše in ni izključeno, da bi ta tradicija ne mogla obveljati tudi tokrat. VOJVODINA - SMELT OLIMPIJA 89:72 (46:35) SMELT OLIMPIJA: Tomovič 2, Šiško, Zdovc 12, Bačar, Virant, Kraljevič, Vilfan 14, Čurčič 20, Kotnik 24, Djuri-šič. NOVI SAD — Poraz ljubljanskih košarkarjev je zaslužen. Nasprotnika sta si bila enakovredna le do polovice prvega dela srečanja, nakar so domačini zaigrali izvrstno in v 17. minuti imeli že 13 točk prednosti, ki so jih Ljubljančani do konca prvega dela srečanja le uspeli zmanjšati na 11. V drugem polčasu so bili vsi napori Olimpije, da bi ujela domače košarkarje, zaman, saj je Vojvodina v 24. minuti imela že 21 točk naskoka, v 37. minuti pa celo 26. V zadnjih dveh minutah in pol so Ljubljančani pokazali izvrstno košarko, toda bilo je prepozno in na koncu so razliko zmanjšali na 17 točk. Takšna je bila tudi razlika na koncu tekme 7. kola v Ljubljani, tako da sta sedaj oba dva tekmeca, v primeru, da bosta imela isto število točk po končanem prvenstvu, v enakopravnem položaju. OSTALI SINOČNJI IZIDI: Sloboda Dita - Bosna 88:87, Gibona - Novi Zagreb 84:77, Partizan - Zorka 89:73. DANES: Jugoplastika - Crvena zvezda in IMT - Zadar. Seleševa v polfinalu VVASHINGTON — Jugoslovanka Monika Seleš se je z zmago proti Američanki Shriverjevi (6:3, 7:6) uvrstila v polfinale teniškega turnirja v Washingtonu. V polfinale so se uvrstile še Američanki Navratilova (6:4, 6:2 proti rojakinji Smithovi) in Garrisono-va (6:0, 7:6 proti Francozinji Tauziato-vi) ter Sovjetinja Zvereva (5:7, 6:3, 6:4 proti Avstralki Provisovi). Odbojkarice Bora Elpro vnovič premagane zapustile igrišče Dolgotrajen, a brezuspešen odpor BOR ELPRO - VIVIL 1:3 (5:15, 13:15,15:12, 8:15) BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Grbec, Foraus, Stoper, Ažman, Fučka, Gregori, Vitez, Vidali. Odbojkarice Bora Elpro so šesterki, ki se poteguje za napredovanje, kljubovale dobro poldrugo uro, a so na koncu znova ostale praznih rok. Sinoči je v telovadnici pristaniščnih delavcev šlo za pravo bitko med ekipama, ki iz različnih razlogov ne preživljata ugodne faze. Okrnjene borovke (Vida-lijeva in Vitezova sta sedeli na klopi, a prva z berglo ob sebi, druga pa se pred tekmo niti ni ogrevala) so igrale proti šesterki, ki je sicer po dolgem času nastopila v popolni postavi, a je imela za sabo kar tri poraze v zadnjih štirih nastopih. Razumljivo je torej, da je bila tekma živčna in agonizem je kmalu prevladal nad ostalimi komponentami igre, zato pa so v bistvu prišli na svoj račun maloštevilni gledalci, ki so prisostvovali številnim razburljivim prizorom. Plave so od začetka pa vse do vodstva Vivila s 13:8 v drugem nizu izglodale kot mala žival, ki otrpne pred veliko zverjo, ko pa so po prvi reakciji (14:10) naposled uvidele, da zver le ni tako krvoločna, so se z veliko mero požrtvovalnosti podale na juriš in prišle do trinajste točke, a po zgrešenem servisu jim je priključitev spodletela. Bati se je bilo, da bo izgubljena priložnost potrla borovke, a je bilo ravno nasprotno. Plave so v tretjem nizu z dvema »morilskima«’ serijama servisov Maverjeve in Fučkove (ki je po dolgem času spet zaigrala zelo odločno in blestela s servisom s skomom) dosegle visoko prednost 9:1, nato pa, ne brez težav, zajezile reakcijo nasprotnic. Četrti niz je bil zelo izenačen do rezultata 8:7 za Vivil, toda borovke so očitno tedaj že potrosile večino svojih energij (ker so pač točke in menjave dose- gale težje od nasprotnic) in so v končnici žal močno popustile. Tokrat je pri Boru Elpro precej bolje deloval sprejem servisa, a servis je bil učinkovit le občasno, tako da je lahko Vivil večkrat izkoristil moč svojih dobrih napadalk. Velika razlika med ekipama (v korist gostij) je bila tudi v bloku in organizaciji igre, tile pomanjkljivosti pa so plave delno omilile s požrtvovalnostjo, a žal je bilo napak še vedno preveč. Vsekakor ni bil tokrat nastop borovk povsem negativen in lahko rečemo, da pred pomembnim gostovanjem v Cervignanu ne manjka nekaj spodbudnih not. Navsezadnje ni sinoči manjkalo dosti, da bi plave tako ali drugače vendarle prišle do uspeha. Mogoče bi se tekma povsem drugače zasukala, ko bi le naše odbojkarice osvojile drugi niz. (ak) OSTALI IZIDI: Cordenons - Albatros 0:3, Mestre - Dolo 3:2, PAV Videm - OMA 3:1, Latisana - Cervignano 3:1, Ghemar - Peroni 3:2. Slogam že skoraj v C-l ligi CUS VIDEM - SLOGA KOIMPEX 1:3 (12:15, 15:7, 14:16, 9:15) SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizzi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar. V morda doslej najvažnejši tekmi prvenstva je Sloga Koimpex sinoči premagala videmsko ekipo, verjetno edino, ki bi lahko še ogrožala pohod trojice Kennedy, Fincantieri in Sloga Koimpex k napredovanju, saj je za našo šesterko zaostajala za 4 točke. Tekmo so močno občutile tako ene kot druge igralke, saj je bil pravzaprav važen le končni rezultat. Trditev, da Sloga Koimpex razpolaga s povsem enakovrednimi igralkami, se je prav sinoči izkazala za popolnoma točno, saj so vse, ki so stopile na igrišče, res dobro opravile svojo nalogo. V vlogi režiserja so se tako zamenjevali Grgičeva .in Lupinčeva, kot pomožni podajačici sta igrali Sosičeva in Marucellijeva, na krilu je Jano Mijot dopolnjevala Erika Škrk, Suzana Ciocchi pa Žbogarjevo rta centru. Zelo solidno je skozi vso tekmo igrala Martina Ukmar, skratka za pomembno zmago je enako zaslužen res celoten kolektiv Sloge Koimpex. Ključ včerajšnji tekmi je bil prav gotovo tretji niz, ki so ga naše igralke po dramatičnem finalu osvojile, v četrtem pa so suvereno dokazale svojo premoč. (Inka) JUNIORS CASARSA - AGOREST 3:0 (15:7, 15:6, 15:8) AGOREST: Vižintin, Zavadlal, Peterin, Roner, Florenin, Braini, Marassi, Černič, Scozziero. Združena ekipa Agoresta je v Casarsi doživela pravi polom. Vsi so pričakovali, da bodo naša dekleta igrala odločno, ker je ponovno nastopila Rafaela Zavadlal. Ekipa, ki je dalj časa nastopala okrnjena, pa v Casarsi ni izpolnila pričakovanja. V začetku je Agorest sicer že vodil s 6:1, odtlej pa je povsem odpovedal. Casarsa se je izkazala kot ■zelo borbena ekipa, vendar načina, s katerim so si goriške predstavnice prislužile poraz, le ni mogoče opravičiti. S tem porazom si je Agorest zapravil zadnje upanje za napredovanje. Slab obisk treningov in zgrešen pristop do tekmovalnih obveznosti pa res ne moreta roditi bolj spodbudnih rezultatov. (RI) KENNEDV - SOKOL INDULES 3:0 (15:11, 17:15, 15:6) SOKOL INDULES: Pertot, Ušaj, Vidali, Vižentin, T. in L. Masten, Brumat. Sokol Indules se z gostovanja v Seletu Umbertu vrača s porazom, ki pa si ga glede na prikazano igro ni zaslužil. Nabrežinke so začele koncentrirano in trdno odločene, da presenetijo domačinke. To jim je tudi uspelo, predvsem v prvih dveh setih, ko so se izkazale v vseh elementih igre. Z odličnimi servisi so spravile v težavo nasprotnikov sprejem, tako da Kennedy ni mogel izvesti močnih napadov. Z druge strani pa je Sokol Indules s hitrimi napadalnimi akcijami povsem presenetil domačo obrambo. V končnicah obeh setov so žal Nabrežinke popustile, ustrašile so se zmage in tako sta oba niza ostala domačinkam. Zadnji set je bil glede igre na ravni prejšnjih dveh, v taboru Sokola pa sta predvsem utrujenost in pomanjkanje menjav opravila svoje. Nabrežinke so tako niz in zmago prepustile domačinkam. (Vip) Moška C-2 liga: Meblo Imsa razočaral MEBLO IMSA - VOLLEY PORDENONE 0:3 (10:15, 10:15, 13:15) MEBLO IMSA: R. in D. Petejan, Lavrenčič, A. in M. Feri, Vogrič, Superga, Buzzi-nelli, Tomšič, Lutman, Koršič. Ne vemo, kaj se je sinoči zgodilo igralcem Mebla Imse, ki so v tako pomebni tekmi za nadaljnji del prvenstva igrali pod vsako kritiko in si sami, z številnimi napakami, »skopali grob«. Petejanovi igralci so že v 1. setu pokazali, da so skupno naleteli na slab dan. To so seveda izkoristili gostje, ki so ob pomoči dobrega podajača nabirali točke predvsem z napadi s centra. Nič bolje se ni začel drugi niz, ki pa je v nadaljevanju le obetal spremembo, ko je Meblo Imsa dohitel Pordenončane pri desetici. Napake v končnici pa so opravile svoje. V zadnjem setu so naši vodili skoraj do konca, pet zaporednih napak pa jim je odvzelo vsako nadaljnje upanje, (pr) BOR CUNJA AVTOPREVOZ - VIVIL 3:1 (15:1, 15:11, 13:15, 15:9) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Marega, Giacca, Aiello, Stančič, Starc, Meton, Budin in Pernarčič. Borovci so se Vivilu oddolžili za poraz v prvem srečanju v Villi Vicentini. Do žilavega in neugodnega nasprotnika so bili sicer nekoliko radodarni, saj so po odličnem pričetku močno popustili. Vse je namreč kazalo, da bodo_s Furlani opravili po hitrem postopku, saj so jim v prvem nizu prepustili le točko. Že drugi niz pa je bil veliko bolj izenačen in šele v končnici so naši fantje spravili nasprotnika na kolena. Bržkone najiepši je bil tretji set, ko so gostje tudi prvič povedli in na koncu set končali v svojo korist. V četrtem setu smo kot na začetku spet gledali odlično igro borovcev, ki so povedli z 9:0, vendar so prepustili pobudo nasprotnikom, ki so zadeli v črno devetkrat, do presenečenja pa le ni prišlo. (Igor) OLVMPIA GORICA - TORRIANA 3:1 (15:10, 15:0, 10:15, 15:8) OLVMPIA: Marassi, Sfiligoj, Cotič, Vogrič, Bensa, Andrej, Janez in Simon Terpin, Špcapan, Černič in Dornik. Goriška 01ympia je pospravila tretji zaporedni par točk. Gostitelji, ki so drugič v letošnjem prvenstvu premagali Torriano iz Gradišča, niso najbolje pričeli. Napravili so nekaj napak v napadu in pri servisu, tako da so nasprotniki kaj kmalu povedli s 5:0. Z večjo zbranostjo pa so najprej izenačili in brez večjih težav spravili niz pod streho. Podobnemu razpletu smo bili priča tudi v drugem nizu, a z razliko, da nasprotnik ni nikoli imel večje prednosti. Do preobrata je prišlo v naslednjem delu igre, ko se je poškodoval kapetan Torriane in so njegovi soigralci nadaljevali kot prerojeni. Kaj več pa gostje v Gorici le niso naredili, ker je v zadnjem setu Andrej Terpin s serijo uspešnih servisov dokaj olajšal ostalo delo na poti do končne zmage. (P. Černič) Ženska D liga: lep uspeh Kontovelk KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - VIRTUS TS 3:1 (15:11, 15:10, 13:15, 17:15) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Drasič, Križmančič, Čebulec, Konestabo, Gherbini, Legiša, Grilanc, Regent, Štoka, Janežič, Jogan, Škrk. Včerajšnja tekma je bila izredno važna za obe ekipi. Kontovel je začel dobro in v prvih dveh setih pokazal precej čisto igro. Vse je že kazalo, da je tekma v rokah naših, ko je Virtus v tretjem setu z dobrimi servisi povedal do 7:1. Kontovelkam je sicer zaostanek uspelo nadoknaditi, a v končnici seta so jim pošle moči in nasprotnice so niz osvojile. Četrti set je bil izredno izenačen. Igra je bila zelo živčna in tehnično povprečna. Na koncu so bile naše uspešnejše in tekmo tudi osvojile, čeprav so zapravile 4 set žoge. (Jana Drasič) FERROVIARIO - BREG AGRAR ^ 3:0 (15:6, 15:6, 15:9) BREG AGRAR: Elena, Franka, Tatjana in Erika Žerjal, Pertot, Slavec, Tatjana in Nataša Canziani, Debenjak, Gaburro, Giorgi. Vpokrajinskem derbiju so Brežanke doživele gladek poraz proti drugouvrščeni ekipi Ferroviaria. Rezultat pa ne odraža samega poteka srečanja. Naša dekleta so se namreč srčno borila in bila v prvem setu nekaj časa tudi v prednosti (6:3). Žal so zaradi serije zgrešenih servisov niz prepustile nasprotnicam, v drugem setu se je ponovila slika iz prvega, zadnji set pa je bil glede igre gotovo najboljši, saj so Brežanke prikazale lepo odbojko. Zmaga domačink pa ni bila nikoli v dvomu. (Giorgi) V košarkarski D ligi Košarkarsko promocijsko prvenstvo Zastoj Bora Radenske BOR RADENSKA - TECNOLUCE 78:90 (46:43) BOR RADENSKA: Korošec 14 (7:8), Arena 22 (3:3), Pieri 19 (7:8), Persi 3 (1:3), Blasina 13 (3:4), Bajc, Paulina 2 (0:1), Kovačič, Kneipp 1 (1:2), Smotlak 4 (2:2). SODNIKA: Bon in Trapani iz Mester; PON: Paulina (33), Persi (37); 3 TOČKE: Korošec in Arena 1. Borovci sinoči, žal, niso uspeli izbojevati tretje zaporedne zmage na domačih tleh. Tako niso uspeli popraviti svojega položaja na lestvici, kar pomeni, da še vedno plavajo v slabih vodah. Obe ekipi sta sinočnjo tekmo začeli s consko obrambo. Gostje so kaj hitro prišli v vodstvo, vendar so jim bili naši stalno za petami in v 14. minuti tudi izenačili pri rezultatu 32:32. Borovci so takoj zatem prevzeli pobudo in sami povedli ter prvi del srečanja zaključili z rahlo prednostjo. Tak nivo igre pa so naši zdržali le še pet minut, nakar so začeli nerodno zgubljati žoge, kar je nasprotnik seveda izkoristil in jih prehitel (61:66). Dve minuti pred koncem so borovci s presing obrambo skušali zamujeno nadoknaditi, vendar zaman, Tecnoluce se je še bolj oddaljil. Končni izid pa seveda ne odraža verno pravega razmerja moči na igrišču. Po končani tekmi je Andrej Žagar dal kratko izjavo: »Po odhodu Pauline z igrišča smo "izgubili" skok, kar so nasprotniki izkoristili in precej pomembnih košev dosegli, ker so ujeli odbite žoge. Zaskrbljujoče je, da še vedno šepa napad proti coni.« (U. A.) SK BRDINA priredi 4. marca, ob priliki 24. zimskih športnih iger v Ravasclettu, izlet ter vabi vse svoje člane, da se udeležijo tekmovanja, ki bo za vse kategorije. Vpisovanje ob ponedeljkih in sredah od 19. do 21. ure na sedežu, Proseška 131. PLAVALNI TEČAJ V LIPICI ZSŠDI obvešča, da v torek, 27. t. m., odpade plavalni tečaj v Lipici. JK ČUPA obvešča člane, da bo 18. redni občni zbor v petek, 9. marca, ob 20. uri na sedežu Pokrajinske letoviščarske ustanove v Sesljanskem zalivu. Domovcem zmanjkalo moči DOM GOMETAL - US ALBA 64:68 (29:31) DOM: Grusovin 10, Kocjančič, Ab-rosi, Orzan 31, Semolič, Komel, Bric 2, Battello 18, Dornik 3, Prinčič. PON: Grusovin (33), Bric (38), Dornik (40); ON: Dom 25, Alba 21; 3 TOČKE: Orzan 1. Domovci so na domačih tleh tesno izgubili proti solidni ekipi Albe. Srečanje je bilo prijetno, saj sta obe postavi prikazali nekaj res zanimivih akcij. Tekmeca sta si bila enakovredna vse do 27. minute, ko so si gostje pri-rigrali največjo prednost desetih točk (41:51). Brumnovi varovanci so v nadaljevanju srečanja igrali kot prerojeni in minuto pred koncem izenačili pri izidu 64:64. V ključnih trenutkih jim je žal zmanjkalo moči in sreče, kar so nasprotniki izkoristili. Dobro sta tokrat igrala Batello in Orzan, vendar si pohvalo zaslužijo prav vsi. (A. F.) RADIO OPČINE V okviru športnega sporeda Radia Opčine bodo danes ob 18. uri nepos- redno prenašali košarkarsko srečanje v Vicenzi med domačim Trivellatom in Jadranom TKB. Jutri, prav tako ob 18. uri, pa bo na sporedu tedenski športni komentar. Nogometni klub Bor priredi v nedeljo, 10. junija 1.1. avtobusni izlet v Milan z ogledom tekme svetovnega nogometnega prvenstva ZAHODNA NEMČIJA - JUGOSLAVIJA Cena izleta in vstopnice je 110.000 lir. Organizator izleta sprejema prijave do zasedenosti vseh sedežev v avtobusu. Vpisovanje na društvenem sedežu v Trstu, Vrdelska cesta 7, vsak dan od 17. do 20. ure z vplačilom celotne kvote. Zakasnelih prijav ne bo mogoče upoštevati. Informacije v uradnih urah na št. 51377. kratke vesti Finale Napol! - Cesena VIAREGGIO — Mladinski »pustni« nogometni turnir bosta v ponedeljek skušala osvojiti Cesena in Napoli. Slednji je v polfinalu z 1:0 odpravil Romo, Cesena pa je bila boljša od Fiorentine p° streljanju 11-metrovk. V rednem delu tekme se je ta polfinale zaključil pri izi' du 1:1, pri streljanju 11-metrovk pa so bili igralci Cesene natančnejši. Koper se pripravlja V zadnji tekmi pred startom v 3. jugoslo' vanski nogometni ligi sta se Koper ih avstrijski drugoligaš Alpine Donawitz, ki ga vodi bivši trener Kopra Miklavič, razšla pri neodločenem izidu 1:1. V prvem delu so bili boljši gostje, v drugem P® Koper in Zulič je s sijajnim zadetkom minut pred koncem tekme rezultat ize' načil. (Kreft) Leta 2000 01 v Milanu? MILAN — Tokrat bo šlo zares. Mila" bo predstavil svojo kandidaturo za °r9 nizacijo OI za leto 2000. Materialni pr.° blemi za sedaj še ne delajo Pre9'avlJ ker je načrt v uvodni fazi. Kandidatu izgleda vsekakor kot izziv Rimu, ki ^ gostil finale nogometnega SP. ^a^ar bodo morali zgraditi še en stadion, pa v Italiji ni problem. V organizac J naj bi vključili tudi Turin in Genovo. V 26. kolu italijanskega nogometnega prvenstva A lige Osrednja tekma Liter - Napoti _____iz sveta naše telesne kulture_ Zaključki poslovnega leta pri naših športnih društvih Italijansko prvenstvo nogometne A lige se je prevesilo v zadnjo četrtino. Dosedanje tekme so postavile v ospredje dvojico Milan-Napoli, ki imata kar pet točk prednosti pred ostalimi zasledovalci. Do konca prvenstva je še devet kol, v katerih bo mnogo neposrednih dvobojev med vodilnima in ekipami, ki lahko še računajo na podvig, zaradi česar je prvenstvo vsekakor še odprto. Med zasledovalci vodilnega para sta v najboljšem položaju Inter in Juven-tus. Oba zaostajata pet točk za vodilnima, imata pa na voljo še nekaj neposrednih srečanj, da se približata samemu vrhu. Taka priložnost se danes ponuja Trapattonijevemu Interju, ki bo gostil Bigonov Napoli. Neapeljčani so pred dvema tednoma igrali v S. Siru in gladko izgubili z Milanom. Interjevi navijači upajo, da se bo danes kaj takega ponovilo. Milančani morajo namreč nujno zmagati, če hočejo še upati v ohranitev naslova državnih prvakov. Vsak drug rezultat, tudi izenačenje, bi jih že zagotovo pahnilo v »anonimnost« ekip, ki se borijo za vstop v pokal UEFA. V tem svojem odločilnem pohodu proti vrhu se je sreča nasmehnila domačinom. Iz Neaplja je prišla vest, da Maradona danes ne bo igral zaradi bolečin v hrbtu. Zadnje dneve se bolečina ni polegla, nasprotno: argentinskega nogometnega asa je prisilila v posteljo, zaradi česar ga verjetno sploh ne bo v Milan. Poleg Maradone ne bo stopil na igrišče niti Renica. Njegova odsotnost je tudi zelo pomembna, saj igralec vodi obrambno vrsto Napolija, ki bo tako brez svojega libera mnogo bolj ranljiva kot sicer. Ob jutrišnjem osrednjem srečanju v Milanu velja omeniti, da si je zagotovil Inter lani naslov državnega prvaka prav s tekmo proti Napoliju. V enem letu se je v italijanskem nogometu najvišje lige vsekakor marsikaj spremenilo... Drugo elitno srečanje tega kola bo v Rimu, kjer bo Roma gostila Milan. Še do pred tedna dni so številni italijanski nogometni izvedenci menili, da bo Prav Radicejeva Roma v dveh tednih skrojila vrh A lige. Pred enim tednom se je srečala v gosteh z Napolijem in je po prvem polčasu celo vodila, nakar pa je morala priznati premoč sijajnega Maradone in tovarišev. Tokrat se ji pomuja priložnost, da se izkaže vsaj z Milanom. To pa ne bo lahko delo, saj igra Milan zadnje mesece kot skorajda nezmotljiv nogometni stroj, ki je v zadnjih petnajstih prvenstvenih tekmah »pomendral« vse nasprotnike, razen dveh, ki jima je prepustil točko. Bo Roma naslednja žrtev na oltarju Sac-chijevega Milana? Juventus ima, kot že zapisano, ena-esecu do presenetljivih sprememb, ki mečejo temno luč na nekdaj toliko opevani »slog Juventus«. Najprej je Boniperti kar čez noč zapustil predsedniško mesto, nato se je razširila vest o zamenjavi trenerja Dina Zoffa s sedanjim trenerjem Bologne Maifredi-jem. Anketa med navijači, ki jo je opravil eden od italijanskih športnih dnevnikov, je pokazala, da kar 90 odstotkov Juventusovih navijačev nasprotuje taki zamenjavi. Naj bo kakorkoli že, številke kažejo, da so vse te spremembe blagodejno vplivale na igralce. V zadnjem mesecu je Juventus zabeležil nekaj prestižnih zmag, od-ščiplin vodilni dvojici nekaj točk zaostanka, obenem pa se je uvrstil v finale nogometnega pokala. Juventus naj bi bil torej pravi antagonist Milana in Napolija. Danes mu bo stala nasproti Genoa, ki bi morala na turinskem občinskem stadionu po predvidevanjih pustiti obe točki domačinom. Videmski Udinese se krčevito bori proti izpadu. Danes bo na stadionu Friuli zapisal še poglavje več v tem svojem romanu za obstanek. Na drugi strani mu bo stala Cesena, ki ima le točko več od Videmčanov in zaseda tisto 14. mesto, ki zagotavlja igranje med najboljšimi tudi v prihodnji sezoni. Trener Marchesi bo za to pomembno srečanje imel na razpolago vse standardne igralce razen De Vitisa. Z današjim srečanjem začenja Udinese svoj triptih za obstanek. Po Ceseni se bo namreč srečal v gostreh z Verono, nakar bo gostil Cremonese. Prav zaradi teh izredno težkih tekem je za Udinese že danes obvezna zmaga. Vsak drug izid bi lahko Videmčane drago stal. Od ostalih srečanj bo zadnjeuvršče-ni Ascoli gostil Atalanto, ki se še vedno bori za uvrstitev v pokal UEFA,-bari in Lecce se boste srečala v apulj-skem derbiju, Bologna se bo skušala oddolžiti laziu za pekoč poraz iz prvega dela prvenstva (0:3), Sampdoria bo po porazu v Veroni gostila Fiorentino, ki Baggiu navkljub ni v najboljšem položaju na lestvici. Cremonese in Verona bosta igrala na vse ali nič. Neodločen izid ne koristi nobeni od ekip, zato morata odločno jurišati na zmago. PARI 26. KOLA Ascoli - Atalanta, Bari - Lecce, Bologna - Lazio, Cremonese - Verona, Inter - Napoli, Juventus - Genoa, Roma -Milan, Sampdoria - Fiorentina, Udinese - Cesena. LESTVICA Milan in Napoli 38 točk, Juventus in Inter 33, Sampdoria 32, Roma 29, Atalanta 28, Bologna 26, Lazio in. Bari 23, Fiorentina in Genoa 21, Lecčte 20, Cesena 19, Udinese 18, Cremonese 17, Verona 16, Ascoli 15. Skoraj v vseh športnih društvih pričetek in tudi zaključek letne dejavnosti se ne ujema s tekmovalno sezono, ampak spoštuje splošna pravila, ki so v praksi v podjetjih. Računamo namreč, da poslovna doba sovpada z koledarskim letom. Ta ugotovitev izvira iz datumov občnih zborov kot tudi iz blagajniških poročil in podobno. Taka praksa ima svoje dobre, a istočasno tudi negativne plati. Predvsem se lahko zgodi, da pride do zamenjave vodstva društva med tekmovalno sezono, kar lahko povzroča med športniki določen nemir ali dvome, kaj in kako bo poslovalo novo vodstvo. Postavlja se vprašanje politike vodstva in seveda tudi odgovornosti odbornikov. Po drugi strani taka praksa olajša urejanja vseh fiskalnih obveznosti, ki so vezane na delovanje tudi amaterskih društev. Zakonodaja je na tem področju dokaj neurejena, a vendar moramo pomisliti tudi na spremembe, ki nastajajo v okviru združene Evrope in ki jih bo morala sprejeti prej ali slej tudi Italija. Današnja italijanska zakonodaja se ne ujema z navodili raznih komisij v okviru EGS, ki predvidevajo posebne norme za amaterska društva. V Italiji je stanje popolnoma različno. V mnogih naprednejših državah so prav amaterska društva deležna javnih podpor, saj se vsi prav dobro zavedajo o socialni vlogi, ki jo opravljajo prav majhna društva. Pri nas je realnost različna: vodstveni organi v društvih žrtvujejo svoj prosti čas in mnogokrat tudi lastna sredstva, le da bi omogočila izravnavanje društvene bilance. Tako stanje je vsekakor nevzdržno, a žal ne moremo pričakovati, da bi se razmere v kratkem spremenile. Notranji dolg države, ki narašča iz leta v leto, daje bolj malo upanja, da bi državni organi namenili nova in dodatna sredstva za kritje aktivnosti vedno bolj razvejane amaterske športne dejavnosti. Odborniki se morajo torej truditi, da pridejo do lastnih sredstev po drugih kanalih. Nabirke in samoob-davčevanje postajajo iz leta v leto težji, saj stroški rastejo nesorazmerno hitro. Vsedržavne statistike so tudi pokazala, da prodaja vstopnic krije le v najmanjši meri stroške poslovanja, in prav zaradi tega se morajo društva ukvarjati z drugimi dejavnostmi, ki zadobivajo — v italijanski zakonodaji — pravi poslov-no-komercialni značaj. Društva postanejo torej podjetja, in zaradi tega so najhitreje pod udarom dr-žavnovarstvenih organov. Če pomislimo, da imajo le redka društva svojo strokovno strukturo, ki bi bila kos vsem obveznostim ugotovimo, da so predvsem predsedniki društev najbolj izpostavljeni, saj so prav oni, ki predstavljajo društvo tudi pred zakonom. Predsedniki odgovarjajo civilno in kazensko za delovanje organizacije; ki ji predsedujejo. Če pogledamo le delno izven fiskalnega področja moramo omeniti odgovornost, ki izvira iz zdravstvene zakonodaje. Vsaka strokovna zveza (federacija) predpisuje namreč določene zdravstvene preglede, ki so obvezni. Predsedniki morajo potrditi, da so vsi športniki opravili predpisane preglede. Od tega trenutka dalje so stoodstotno odgovorni za katerokoli nesrečo, ki nastane med tekmovanjem. Lahko se izkaže, da ima športnik prikrite zdravstvene hibe, ki povzročijo nesreče. Odgovarjal bo predsednik, ki je dal »lažno« izjavo, če pregledi niso bili opravljeni. Lahko torej odgovarjamo za zamudo pri opravljanju pregledov, saj — kot rečeno — v društvih ni plačanih profesionalcev, ki bi lahko skrbeli za vse, kar je potrebno! Kako se lahko vsaj deloma ognemo tem težavam? Razne so poti, a najenostavnejše je utrditi sodelovanje z raznimi združenji, v našem konkretnem primeru z ZSŠDI. Društvena vodstva se morajo zavedati, da jih lahko Združenje krepko razbremeni, a sodelovanje mora biti dvostransko in ne le enosmerno. Ne moremo zahtevati, da bi osrednja organizacija opravljala vse potrebno, če po drugi strani nimamo posluha s strani društev. Predvsem je potrebna ažurnost, saj ne moremo pričakovati, da bodo lahko vsi problemi rešeni v zadnjem trenutku. Le preredko vidimo odbornike, ki bi se posvetovali, ki bi prikazali svoje probleme pravočasno. Reševati probleme »post festum« je mnogokrat nemogoče in znajdemo se pred nerešljivimi problemi. Drug primer: morda le redki vedo, da bi morala društva, ki obračunajo plačilo davka na dodano vrednost (IVA) s pomočjo bordero-jev pri SIAEju pripraviti pričetek tekmovalne sezone. Če tega ne storijo obstaja objektivna možnost, da taka oblika obračunavanja ne bo vzeta v poštev; ravno tako moramo paziti pri plačilu odtegljajev davkov pri računih, ki naj jih izstavijo notarji ali odvetniki za njihove storitve. Za taka plačila so predvideni strogi roki, a prizadetim profesionalcem moramo izdati potrdilo, da smo za njihov račun poravnali odtegljaje. Se in še bi lahko navajali. Mnogokrat so ta opravila vezana na plačilo skromnih vsot in tako gredo te obveznosti v pozabo, a vendar pred zakonom so taki prekrški vedno kaznivo dejanje. Združenje bo ojačalo to svojo službo, a jo bo lahko v redu opravljalo le, če bodo društva spoštovala svoje obveznosti in upoštevala navodila. ODO KALAN V italijanski nogometni B ligi Triestina računa na točko na gostovanju v Avellinu V 25. kolu druge italijanske nogometne lige bo Triestina gostovala v Avellinu. Trener Giacomini upa v delitev točk, saj se zaveda, da bodo domačini poskušali storiti vse za osvojitev celotnega izkupička. Po dveh slabih predstavah na domačem terenu je tržaški drugoligaš pripotoval v Avellino z jasnim namenom, da čimbolj zajezi nasprotnikove napade. Giacomini ne bo mogel razpolagati z Romanom in mladim Pasgualinijem, ki nastopa za Napoli na mednarodnem mladinskem turnirju v Viareggiu. Poleg tega si je Catalano komaj opomogel po poškodbi, Cerone pa še ni stoodstotno nared. Po mnenju tržaškega trenerja se forma nekaterih igralcev, ki so v zadnjih dveh tekmah razočarali, izboljšuje. Na vprašanje, ali bo imela Triestina na gostovanju kakšno priložnost, je odgovoril, da bo vse breme v napadu nosil hitri Lerda, ki bi se lahko izkazal s protinapadi. Avellino je renomirana ekipa, ki pa je v letošnji sezoni dokaj razočarala. Društvo je načrtovalo takojšnjo vrnitev med prvoligaše, a že po nekaj kolih se je v igri Avellina nekaj zataknilo. Po vrsti negativnih rezultatov je trener Sonetti zapustil ekipo. Njegovo mesto je prevzel Lombardi, njegov prihod pa ni prinesel tistega preokreta v igri, ki ga je vodstvo društva pričakovalo. V nedeljo je Avellino izgubil proti prvouvrščeni Piši, zato bo skušal pred lastnimi navijači popraviti slab vtis iz tiste tekme. Vodilna na lestvici - Torino in Piša - bosta igrala v gosteh: Torino v Barletti, Piša pa pri Reggiani. Torino je nesporen favorit, Piša pa se bo morala potruditi, če bo hotela doseči pozitiven rezultat. PARI 25. KOLA: Ancona - Licata, Avellino - Triestina, Barletta - Torino, Brescia - Pescara, Cagliari - Catanzaro, Cosenza - Parma, Monza - Messina, Padova - Foggia, Reggiana - Piša, Reggina - Como. LESTVICA: Torino in Piša 34 točk, Cagliari 31, Pescara 29, Reggina 28, Parma, Ancona in Reggiana 26, Padova in Triestina 25, Avellino, Brescia in Monza 22, Foggia, Licata in Messina 21, Cosenza in Barletta 18, Catanzaro 16, Como 15. I7 jugoslovanski prvi zvezni ligi Olimpija juriša na zmago V jugoslovanskem nogometnem prvenstvu prve zvezne lige bodo danes Odigrali tekme 21. kola. Ljubljanska Olimpija bo letos prvič nastopila pred domačimi navijači: na stadionu za Bežigradom bo gostila enajsterico Osijeka, ki je v Prvem delu prvenstva na domačem terenu slavil z 1:0. , Ljubljančani predvajajo po mnenju nogometnih strokovnjakov lep in privla-en nogomet, vse prevečkrat pa so ostali brez točk zaradi dogajanj, ki imajo slokaj ali nič opraviti z nogometom. Tako je bilo tudi preteklo nedeljo v arajevu. Olimpija je dvakrat vodila, dve enajstmetrovki, ki ju je sodnik dosodil 0Tlačim, pa so jo spravili na kolena. tež Olimpija mora danes nujno zmagati. Nov spodrsljaj bi jo privedel v zelo j položaj, takega, kakršnega po prikazani igri ljubljanska ekipa sploh ne , "Služi. Osijek ima na začasni lestvici dve točki več kot Olimpija, v prejšnjem 01u pa je na domačem igrišču po enajstmetrovkah klonik Radu. ž Vodilno Dinamo bo imelo lahko delo: gostilo bo Vardar, ki so ga Zagrebčani c Y9°steh premagali s 4:0. Kolo je prav tako ugodno tudi za prvega zasledoval-Vf Uinama, Crveno zvezdo. Beograjska ekipa se bo srečala z Željezničarjem. V erajšnji anticipirani tekmi je Hajduk v gosteh premagal Rad z 2:0 (1:0). ha llANAŠNJE TEKME: Olimpija - Osijek, Sloboda - Velež, Spartak - Vojvodi-- d' ,lnaiho - Vardar, Crvena zvezda - Željezničar, Sarajevo - Partizan, Budučnost Badnički, Rijeka - Borac. lie LESTVICA: Dinamo 28 točk, Crvena zvezda 26, Partizan in Hajduk 22, Že-17 ni • in sloboda 20' Budučnost, Rijeka in Rad 19, Osijek 18, Borac in Spartak ' uhmpija in Radnički 16, Sarajevo in Vojvodina 15, Velež 14, Vardar 9. domači šport - domači šport DANES NEDELJA, 25. FEBRUARJA 1990 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Gorici, na Rojcah: Juventina Radenska - Lauzacco 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah: Vesna - Pieris: 15.00 v Bazovici: Zarja - Aguileia; 15.00 na Proseku: Primorje - Muggesana 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Tržiču, igrišče Cosulich: Fin-cantieri - Kras; 15.00 na Padričah: Gaja -SanfAndrea; 15.00 v Dolini: Breg - Auri-sina; 15.00 v Trebačh: Primorec - Stock; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Azzurra; 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax -Sovodnje NARAŠČAJNIKI 9.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina -Primorje; 10.30 v Vilešah: Villesse - Juventina; 10.45 v Dolini: Breg - Triestina NAJMLAJŠI 9.00 na Proseku: Primorje - Olimpia; 9.45 v Trstu, Campanelle: Campanelle -Zarja Adriaimpex ZAČETNIKI 12.00 v Trstu, Sv. Ivan: Fani B - Zarja Adriaimpex; 12.15 v Dolini: Breg - Opicina; 12.30 na Proseku: Primorje - San Ser-gio KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 18.00 v Vicenzi, Ul. Goldoni: Trivellato - Jadran TKB PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -CUS 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Ronkah, Ul. dei Čampi: Basket Ronchi - Dom DEŽELNI MLADINCI 11.00 v Štarancanu: Staranzano - Kon-to vel Techna DRŽAVNI KADETI 11.00 v Trstu, šola Caprin: Autosandra - Bor Indules DEŽELNI KADETI 16.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Isonzo DEČKI 11.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi -Breg ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v . Trstu, Monte Cengio: CUS -Breg; 11.00 v Sovodnjah: Soča - Villesse UNDER 16 MOŠKI 10.30 v goriškem Kulturnem domu: Val Tekno Progres - Sloga UNDER 14 ŽENSKE 10.00 v slovenskem goriškem športnem centru: 01ympia - Šanson; 10.30 v Vilešah: Libertas Villesse - Agorest ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Jolly Campoformido ŽENSKA C LIGA 11.00 v Monasteru dJsonzo: Monastero - Kras EMPOOI'S &npxma ^imentina 0 w ZENSKA OBLAČILA TRST Ul. San Maurizio 16 (vogal Trga Ospedale) 'S' 775741 SEZONSKI POPUSTI DO 28. FEBRUARJA PLAŠČI - PLAŠČ! - PLAŠČ! IN PRI VSEH ZIMSKIH OBLAČILIH ________ obv. občini 13/1/90 . Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4.- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), Jetno 780.- din (7.800.000,- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik nedelja, 25. februarja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja k. ZTT Član italijanske in tiska V- Trst tllill zveze časopisnih založnikov FIEG Kar 85 kilogramov mamila v prtljažniku avtomobila sicilskega emigranta Francesca Palmerija Policijski agenti iz Milana in Brescie zaplenili več kot sto milijard lir vredno pošiljko heroina Policija je včeraj zaplenila 85 kilogramov turškega heroina (Telefoto AP) MILAN — Italijanska policija je zadala nov težak udarec trgovcem s smrtjo. Tokrat so agenti iz Milana in Brescie po treh mesecih preiskav prišli na sled organizaciji, ki je trgovala s heroinom. V zapor sta morali dve osebi, policija pa je zaplenila 85 kilogramov čistega turškega heroina, ki bi v prosti prodaji zagotovil tolpi več kot sto milijard lir dobička. Malo pred deveto uro zvečer so na milanskem Trgu Brescia ustavili fiat tipo bele barve. Za volanom je sedel 53-letni Francesco Palmeri, ki je sicer doma iz kraja Termini Imerese pri Palermu, a si je že dolgo od tega uredil življenje v Milanu. Palmeri ni še nikoli imel opravka s pravico in prav to je pred nekaj meseci spravilo policijo na njegovo sled. Po aretaciji Neapeljčana Nanda Do-minicija, ki so ga 23. decembra, lani zasledili v Brescii, kjer je bil na' tem, da izroči kurirjem 15 kilogramov kokaina, je policija namreč zvedela za obstoj nove organizacije tihotapcev, ki jih je vodila nesumljiva oseba. O tej osebi so zbrali tudi informacijo, da je redno dobivala pošiljke turškega heroina. Kaj kmalu so ugotovili, kako so potovale vesti in heroin. Končna postaja naj bi bila prav Francesco Palmeri in njegov 24-letni sin Daniel Didier, ki tako kot oče sedi sedaj v zaporu. Ko je policija ustavila Palmerijev avto je našla v prtljažniku sedem potovalk, v katerih je bilo 85-kilogramov heroina v zavojčkih po pol kilograma, poleg tega pa nekaj milijonov lir in švicarske valute. Zanimiva je bila tudi najdba v sta- novanju aretiranega Francesca. Njegov sin Daniel Didier, ki se je rodil v Belgiji, kjer je oče živel nekaj časa kot emigrant, se je namreč zabarikadiral v stanovanje, tako da so morali agenti s silo vdreti vanj. Tudi v stanovanju je bilo nič koliko denarja, vendar v glavnem ponarejenega, ter nekaj orožja. Preiskovalce ni prav nič začudilo dejstvo, da so imeli Palmerijevi pri sebi ponarejen denar, saj je menda to v skladu z novimi metodološkimi pristopi trgovcev z mamili. Izmenjava heroina za kokain je postala že obvezen način plačila, ponarejen denar pa služi predvsem pri nakupih poskusnih količin mamila. Preiskovalci so dejali, da sta Francesco in Daniel Didier Palmeri sicer pomembna dejavnika v organizaciji, vendar ne vodilna člena te verige tihotapcev, ki so povezani tudi s sicilsko mafijo. Heroin, ki sta ga skušala prodajati, so pripeljali v Italijo po običajni poti iz Turčije preko Jugoslavije v tovornjakih. Heroin je bil namenjen predvsem v tujino, menda prav v Švico, kot dokazujejo nekateri dokumenti, ki so jih našli v stanovanju Palmeri-jevih. Vodka porazila Gorbačova MOSKVA — Mihail Gorbačov je moral te dni zabeležiti pekoč poraz v svojem boju zoper alkoholizem, boj, ki ga je začel takoj po svoji izvolitvi za šefa partije leta 1985. Da bi skušali zavreti čezmerno uživanje alkohola, ki je resno ogrožalo sovjetsko gospodarstvo, so takrat uvedli stroge restrikcije pri prodaji alkohola. Ne samo, da so omejili prodajo, temveč so tudi zmanjšali proizvodnjo. V začetku je kazalo, da je kampanja obrodila vidne sadove, saj se je zvišala storilnost na delu, kar je v veliki meri nadomestilo manjši denarni priliv v državne blagajne zaradi padca prodaje alkohola. Kmalu pa je ta sistem zašel v krizo in ljudje so začeli izdelovati žgane pijače kar doma, tako da je škoda bila dvojna: država ni imela denarnega priliva, storilnost na delu pa je spet padla. Sedaj so omejitve pri prodaji odpravili, češ storilnost ne bo kaj prida, od prodaje pa bomo imeli vsaj zaslužek... Ugotavljajo, da je urnik prodaje alkohola sedaj obširnejši kot za časa Stalina. »Kampanje proti alkoholu pridejo in gredo, vodka pa ostane,« je bil komentar priletnega ljubitelja vodke. Na današnjih volitvah v Nikaragvi sandinist Ortega nesporni favorit MANAGUA — Po desetih letih in pol sandi-nistične oblasti bodo Nikaragovci danes volili predsednika države, kakor tudi 90 članov parlamenta in 900 občinskih svetovalcev. Predvolilne ankete so pokazale, da naj bi premočno zmagal sedanji predsednik in voditelj Sandinistične fronte za nacionalno osvoboditev Daniel Ortega, medtem ko njegova glavna nasprotnica Violeta Chamorro, kandidatka opozicijske Nacionalne zveze, naj ne bi imela nikakršnih možnosti. Potek današnjih volitev bo spremljalo približno 1500 novinarjev, od tega 500 iz ZDA, in približno 2000 opazovalcev OZN, OAD in iz številnih evropskih in južnoameriških držav. Vse to naj bi bilo jamstvo, da na 4.394 voliščih ne bo prišlo do nepravilnosti. Možnost nepravilnosti na volitvah pa vsi odločno zavračajo. To je povsem jasno poudaril bivši pomočnik ameriškega državnega sekretarja Elliot Richardson, z njim pa sta se strinjala tudi generalni sekretar OAD Joao Baena Soares in nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter. Da je res tako, pa potrjujejo tudi izjave nekaterih osebnosti, ki jih nikakor ni mogoče obtožiti prevelike naklonjenosti do sandinistov. Med njimi je nedvomno potrebno omeniti nadškofa iz Ma-nague, kardinala Miguela Obanda y Brava, ki je tudi predsednik komisije za nacionalno spravo in glavni posrednik med contrasi in sandinisti. Za naklonjenost volilcev se bo danes potegovalo 21 strank, ki pa so razdeljene v deset političnih grupacij. Na predsedniških volitvah imata največ možnosti za izvolitev sandinist Daniel Ortega, ki je tudi nesporni favorit, in kandidatka opozicijske Nacionalne zveze Violeta Chamorro. Poleg njiju se za mesto predsednika poteguje še osem kandidatov, ki so jih predstavile najrazličnejše stranke od skrajno desnih pa do marksis-tično-leninistične stranke. Sedanji predsednik Daniel Ortega se je že leta 1963 priključil gverilcem, ki so se borili proti diktaturi Anastasia Somoze. Precej let je prebil v zaporu, po zmagi sandinistov (leta 1979) pa je bil leta 1984 izvoljen za predsednika Nikaragve. Takrat je dobil 67 odstotkov glasov, vendar pa je takrat desnica volitve bojkotirala. Ortegova nasprotnica Violeta Chamorro je lastnica opozicijskega časopisa La Prensa in vdova Pedra Joagui-na Chamorra, ki so ga leta 1978 ubili pristaši diktatorja Somoze. Ker je nadaljevala politični boj svojega ubitega moža in sprejela kandidaturo za predsednika republike, jo mnogi imenujejo tudi Cory Aguino Južne Amerike. Neobičajna obletnica poroke Bradati možakar je sovjetski komik Jakov Smirnofl, brhka dama pa njegova življenjska sopotnica Linda. Če sodimo po praznovanju prve obletnice poroke na Havajih sta tudi dokaj^ dinamični Nevtralci in neuvrščeni hočejo sodelovati pri prihodnjih pogovorih o razoroževanju Ministri nevtralnih in neuvrščenih držav Evrope bodo imeli prve dni marca na Malti poseben sestanek, ki ga bodo namenili najnovejšim političnim, pa tudi siceršnjim dogajanjem v Evropi. Prisotni bodo, med drugimi, ministri Švedske, Švice, Finske, Avstrije, Malte in kajpak Jugoslavije. Pobudnik sestanka je tokrat maltežanski predsednik Fenech Adami. Še ni natanko znano, katere probleme in pojave nameravajo vzeti v pretres, zanesljivo pa bo na prvem mestu nedavni predlog Sovjetske zveze o sklicu nove, oziroma druge evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki bi imela naslov Helsinki 11. Vemo, da je predlog že podprla večina evropskih držav, tako na Vzhodu, kakor na Zahodu, pristanek pa so brž izrekle tudi Združene države in Kanada, ki so redne članice te evropske ustanove, zato pa so tudi zmeraj zraven na njenih zasedanjih, ali pa na sestankih njenih organov. Poluradno pa je bilo tudi sporočeno, da bodo na Malti preučili problematiko razoroževanja v Evropi, zlasti pa seveda tok pogajanj na Dunaju. Problem razoroževanja na naši celini se zadnje čase razpleta s presenetljivo naglico; rekli bi lahko, da ne mine dan, da ne bi o tem slišali kaj novega, pozitivnega. V Srednji in Vzhodni Evropi je zdaj 565 tisoč sovjetskih vojakov, v Srednji in Zahodni Evropi pa 305 tisoč ameriških vojakov, pri čemer niso vštete enote dru- gih držav varšavskega ali pa atlantskega pakta. No, na decembrskem srečanju z Gorbačovom na Malti (otok, kakor vidimo, pričenja igrati nekako osrednjo vlogo pri pomembnih mednarodnih dogajanjih) je Bush predlagal zmanjšanje teh kontingentov na 275 tisoč mož na vsaki strani (s tem, da bi nekaj več ameriških vojakov ostalo v Zahodni Evropi, češ, da je tu problem razdalje med ZDA in evropsko celino); pred dnevi pa so se zunanji ministri držav varšavske in atlantske zveze na svojem prvem, seveda zgodovinskem skupnem srečanju v Ottawi, odločili za še boljšo različico, se pravi za to, da bi vsaka stran imela v Evropi največ do 195 tisoč mož. In eni in drugi so predlog sprejeli domala brez pomislekov, kar seveda potrjuje nivo odnosov med dvema blokadama. Američani niso omahovali s tem predlogom, prav tako hitro pa so ga sprejeli tudi Sovjeti, da-siravno je dogovor bolj v korist Američanov, ki so dosedaj imeli pri konvencionalni oborožitvi v Evropi precej manj svojih vojaških kontin- gentov. Ozračje je vse bolj čisto. Dokončen dogovor o zmanjšanju konvencionalne oborožitve naj bi sprejeli predvidoma maja, tako da bi ga že junija Bush in Gorbačov lahko potrdila na že določenem srečanju v Washingtonu. Bush je te dni že odkrito izjavil, »da bo prihodnje srečanje na vrhu zanesljivo velik uspeh«. Pripravljenost na razoroževalne posege je vse večja. Sovjetske enote so se že začele umikati iz vzhodnoevropskih držav, kmalu bodo zapustile tudi Češkoslovaško, kakor napoveduje predsednik Havel. V Ottawi pa so v bistvu že tudi sprejeli tako imenovani dogovor o »odprtem nebu«, po katerem bodo izvidniška letala ene strani lahko nemoteno z zraka nadzorovala »vojaško stanje« druge strani. Pa še ni konec: sovjetski zunanji minister Ševardnadze je že predlagal, naj bi podoben sporazum sprejeli tudi v zvezi z morjem. Obenem se stopnjujejo novice o domnevni pripravljenosti na »dokončne pogovore« o odpravi kemičnega oboroževanja (kar je lani predlagal Mitterrand); tudi ti pogovori pa naj bi se nanašali ne le na Evropo, marveč na ves svet. Skratka, povsod je opazna težnja, da bi napravili konec politiki »rožljanja z orožjem«. Spet velja naglasiti, da ni tjavendan, če so se s problemi razoroževanja pričeli mednarodno ukvarjati zunanji, ne pa več obrambni ministri. Razumljivo je, če zdaj neuvrščeni in nevtralci na evropski celini vse bolj glasno izrekajo željo za sodelovanje pri teh miroljubnih naporih. Pri tem seveda opozarjajo, da je politika sprave in sodelovanja že ves čas njihovo vodilo in da je tudi njihova zasluga, če v preteklosti ni prišlo do večjih zaostritev med blokoma. Poročajo, da se bodo na Malti soočili tudi s problemom dveh Nemčij. Neuvrščeni in nevtralci utemeljeno trdijo, da tudi to (in takšna vprašanja) v duhu ustanovne listine Združenih narodov o enakopravnosti velikih in malih ter Helsinkov, ne bi smelo zadevati le velesil, pač pa tudi druge evropske dežele, ki so z nemškim problemom imele opraviti v preteklosti, so pa z Nemčijama kajpak v stiku tudi danes. Zato bodo, kakor se sliši, prejkoslej predlagali, naj na bližnjem zasedanju o nemški združitvi ne bi sedeli samo Ševardnadze in Baker ter predstavniki štirih sil, zmagovalk v drugi svetovni vojni, marveč tudi zastopniki drugih evropskih dežel. Podoben predlog je že dala Poljska. Evropski neuvrščeni in nevtralni imajo kar javno pripombo na račun tega, da niso bili povabljeni na nedavni sestanek v Ottawi, kjer so bili navzoči samo predstavniki blokov. Glasniki dežel, katerih predstavniki se bodo sešli na Malti, svarijo, da se reševanje problemov samo skozi blokovsko prizmo v prihodnje lahko po nepotrebnem zaplete. Tako bodo na Malti, kakor kaže, sprejeli in poslali priporočila, da bi neuvrščeni in nevtralci ne le sodelovali na prihodnjih evropskih pogovorih o razoroževanju, Nemčijah in drugih problemih, marveč da bi jim pri marsičem priznali tudi »avtorsko« vlogo. Neuvrščeni in nevtralci so tako - rekoč jamstvo pozitivnega izida. Omeniti pa se splača še tole: prl Malti, ki je pobudnica tudi tega sestanka, je vsebolj očitna težnja kajpak za nadaljnjo aktivnost v gibanja neuvrščenih, toda skozi evropske poglede, premike in razvoj. Skratka, težnja za zbližanje s Severom, ah pa, bi lahko dejali, da bi se neuvrščeni pričeli odpovedovati oznaki »tretjega sveta«. Kar velja, ali bi moralo navsezadnje veljati, tudi za Jugoslavijo. MIRO KOCJAN