Leto LXV PoSfnfns plačana » gotovini V Ljubljani, v Četrtek, dne 18. novembra 1937 otev. 265 a Cena f.50 Din Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loietno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi nL6/UI SLOVENEC Telefoni oredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana it. 10.650 iu 10.54«) za inserate; Sarajevo Stv. 7565, Zagreb Stv. 39.011. Pragn-Dunaj 24.7V" Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Slovenska daljnovidnost Slovensko kulltirno ali politično življenje je bilo vedno živahno. Zlasti pa je narastla ta živahnost v zadnji dobi, ko se ima kje pokazati. Cim bolj je pri nas vse organizirano, tem več »dela« je. Časopisje, domovi, predavalnice, sestanki, zborovanja, tečaji — vse to omogoča, da se pred najširšimi plastmi rešujejo »problemi«; in ker tako delajo vse skupine, vsi tabori, daje celoten pogled sliko mravljišča, ki je vedno v nekem razburjenju, kjer vse dela, kjer se vsak s čini »peča«. Podoba je, da se vsa svetovna vprašanja pri nas stekajo, mi se jih pa kratko in malo lotimo zares, kakor da imamo vse vajeti v rokah. Drugi narodi se pečajo vsak s svojim vprašanjem in izključno samo s svojim, mi pa z vsemi. Ta naša nastrojenost skozi desetletja nam je sicer dala razgled po vsem svetli, da smo o vsakem vprašanju kolikor toliko poučeni, toda lasten svet se nam izmika pod nogami, ker smo preveč daljnovidni in večkrat ne vidimo, da so v bližini odločil-nejši dogodki. To naše zanimanje za ves svet je prišlo že tako daleč, da se v vsak pojav zagrizemo, kakor da se je pogodil na domačem dvorišču. Španija je povod za ustanovitev dveh taborov ali pa za poglobitev prepada med njima, če sta bila že prej ustanovljena. Zdaj se je še na Kitajskem nekaj zgodilo in mi smo to pogledali, kakor da je mejnik naše zgodovine. Nekateri nas ženejo, češ, da moramo zavzeti stališče proti japonski hegemoniji, da se ne bo še z nami kdaj kaj takega zgodilo, kakor da bi mogli s simpatijami za Kitajce odgnati lujega hegeinonista. Dragi narodi se za vprašanja izven njih zanimajo le toliko, kolikor se to tiče njihove trgovine, njihove ekspanzije in njihovega izseljeništva. Če se pojav teli vprašanj ne dotika, se o njem samo pomenijo in o njem berejo kakor o tolikih drugih dogodkih pod naslovom »po širnem svetu«. Pri nas pa gredo ta vprašanja na ostrino in po njih se zbirajo »pristaši« in »nasprotniki-:. Tako vprašanje iz slovenskega svetovljanstva je tudi vprašanje o demokraciji in fašizmu. Nekdo hoče ta vprašanja proglasiti za tako važna, kakor da nam ob njih gre za naš biti ali ne biti, kakor da bi bil kak zagovornik demokracije na svetu toliko demokratičen, da bi nam želel dolg naroden obstoj in napredek, kakor da bi bil kak fašist na svetu toliko zaverovan v svojo totalitar-nost, da bi bil pripravljen iz svestobe do svoje ideologije napravili nas za velik narod. Nikdar nismo živeli ne od demokracije, ne od fašizma, ampak zgolj iz lastne. odpornosti, ki pa v svetu še ninia posebnega imena, ker pač ne morento sprožiti svetovnega pojava. In obstoj slovenskega naroda vse doslej sredi takih tujih navalov je svetoven pojav, saj so nas vse skozi skušali odpihniti s tega sveta, zdaj ped krinko demokracije, zdaj pod krinko lakega ali takega fašizma, dušili bi nas tudi v senci komunizma. Vsakemu, ki odloča o tem, katera ideologija bo zmagala v svetu, smo mi v napotje in prej ali slej bi se niti zdelo za malo, če bi se mu posrečilo vsiliti nam zakone iz svoje ideoolgije, upirali bi se pa njegovi kulturi, njegovemu jeziku, njegovi »asimilaciji«. In vendar nekdo pri nas ta vprašanja žene na tako ostrino in samo o tem govori, kakor da bomo samo mi odločali o tem, ali bodo Nemci tajno volili, ali pa bodo z dvignjeno desnico vpili »Heil«. Sili nas, da bi se poglobili v vprašanje, ali je za Francoze bolje, da se pozdravljajo z dvignjeno pestjo ali pa da vpijejo »La France aux Fran^ais« (Francijo Francozom). Sicer niso ta vprašanja brez pomena, tudi dajejo dovolj gradiva za akademska razpravljanja, toda naša niso in naš obstoj in napredek ne zavisi od njih. In vendar nekdo po teh vprašanjih po našem narodu zbira »pristaše« in vrta za »nasprotniki«. Ni važno, kaj sodiš o revščini v Halozah, ampak - ali se ti smilijo sirote v Španiji in na Kitajskem, dasi se prvo vprašanje tiče Slovenca, drugo pa človeka. Tudi ni važno, kaj sodiš o agrarnem vprašanju Prekmurja in koliko ga poznaš, ampak — agrarno vprašanje v Španiji, to je ločnica, po katerem se sodi, ali spadaš med demokrat«-ali med »fašiste«. Nekdo ta vprašanja peha naprej in jih sili v naše narodno telo in zdi se, da je ta »nekdo« tisti večni »oče laži«, ki je v zadnjih desetletjih dobil organizirano obliko in ki povsod hoče izzvali razdor, da bi poteni razbite ude naroda zbral v svojo židovsko bisago. Vprašanja teh svetovnih mer so mogla priti v tako našo bližino, ker je že nekaj desetletij vsa naša izobrazba po tem umerjena. Da si med Slovenci izobražen, ni treba vedeti, koliko je nemških kolonij v Sloveniji, koliko zemlje so pokupili in kaj Nemci hočejo doseči, vedeti pa moraš, kako se z Angleži pogajajo za kolonije ob svetovnih morjih. Ce poznaš svetovno židovstvo in si proiiiknil v vse njegove niti, se bodo vsi čudili tvojemu »horizontu«, nihče se pa še nt potrudil, da bi nam Žide v Ljubljani ali Mariboru naštel, pokazal njihova podjetja in povedal, koliko slovenske zemlje so že pokupili. Znamenje »razglednostic je. če ves, kako hlepenje po rudnikih in bogastvih zemlje vodi svetovno politiko, kako pa se je v našo zemlio tujec zaril in kako r. njo vodi Vsa Evropa pozorna na razgovore v Berlina Lord Halifax v Berlinu Berlin, 17. nov. b. Nekaj minut pred deveto uro je prispel redni brzovlak iz Callaisa v Berlin. S tem vlakom se je pripeljal lord llalilax, katerega sta na postaji pričakovala angleški poslanik sir Henderson in šef protokola nemškega državnega ministrstva za zunanje zadeve von Biilovv. Lord Halifax se je z avtomobilom odpeljal na angleško poslaništvo, kjer bo stanoval za časa svojega obiska v Berlinu. Lord Halifax se bo danes popoldne prvič sestal s pruskim ministrskim predsednikom generalom Goringoni. — V teku dopoldneva je Ilali-fax ostal v angleškem poslaništvu, kjer ga je poslanik Henderson poučil o položaju v Nemčiji in o metodi, po kateri se bodo vodila pogajanja. Lord Halifax se bo vrnil na Angleško prihodnji torek ali sredo. Danes si je ogledni mednarodno lovsko razstavo. Jutri bo z letalom odpotoval v Berchtesgaden ter obiskal nemškega državnega kanclerja Hitlerja. Vrači lo kolonij — za povrateh v ZN Po informacijah «Tribune> (Rim), ho lord Ilalifa* na sestanku s Hitlerjem podal glavne smernice angleške zunanje politike ter pri tem sprožil tudi vprašanje povratka bivših nemških kolonij, nad katerimi izvaja sedaj mandat Velika Britanija in druge države, ki so sodelovale pri razdelitvi kolonialnih posestev Nemčijo v Ver-saillesu. I^ord Halifax bo Hitlerju sporočil, da obstoja upanje ta vrnitev njenih bivših kolonij. Povrnitev kolonij Nemčiji pn hi so po mnenju Belgije lahko izvršila le na podlagi širokega sporazuma, v zvezi s katerim bi bilo treba rešiti tudi vsa druga pereča politična vprašanja v Evropi. Tako hi se Nemčija la povratok kolonij morala prej vrniti v Zvezo narodov in prenehati s svojo politiko gospodarske osamosvojitve. Epoque* _(Pariz) piše, da Anglija iz prejšnjih izkušenj že ve, da vsako popuščanje napram Nemčiji pomeni samo to, da postajajo nato nemške zahteve še večje. Računati moramo z dvojim. Prvič ni niti govora o tem, da hi bilo mogoče oslabili os Rim-Berlin. Angleška izjava, da se pogajanja z Italijo ne morejo začeti prej, preden ni rešeno špansko vprašanje, je izzvala v Italiji ne-razpoloženje. Drugo dejstvo pa je, da so odnošaji med Francijo in Anglijo prisrčni. Zato smo lahko mirni zaradi potovanja lorda Halifnxa v Berlin. V zvezi s potovanjem belgijskega kralja v London? Pariški listi priobčujejo kombinacije o potovanju belgijskega kralja v London in o obisku lorda Ilalifaxa v Berlinu. ^Oeuvre- je mnenja, da se londonski razgovori belgijskega kralja nanašajo na kolonialna vprašanje in na stanje v Na Daljnem vzhodu Po preselitvi kitajske vlade Sanghaj, 17 nov. b. Iz Nankingn poročajo, da v tamkajšnjih kitajskih krogih ni bil nihče iznenaden, ko se je razširila vest o pohodu Japoncev na Nanking in o preselitvi kitajske vlade iz svojega glavnega mesta. Vsakomur je jasno, da vlada ne more delati in pravilno opravljati svoje težavne naloge, če jo bodo vsak dan nadlegovala japonska letalu, ki se vedno pogosteje pojavljajo nad Nankingom. V Nankingu bo ostal samo maršal Čangkajšek s svojo ženo, ki je položil vse ostale funkcije v vladi samo zato, da se lahko popolnoma posveti vojnim vprašanjem in organizaciji kitajskega odpora proti japonski invaziji. Ker se je bojišče preneslo sedaj že precej daleč od Šanghaja, ne prihajajo nobene vesli o vojnih operacijah. Politični in vojaški krogi pa sodijo, da se vodijo nekoliko bolj južno velike borbe, ker v tisto smer neprestano letijo bombna in lovska letala. Japonci nujno urejajo zavzete kitajske dele mesta v šanghaju. ki so bili po večini uničeni od požarov. Od Japoncev imenovani novi mestni župan je izdal proglas, v katerem poziva Kitajce, ki so se skrili v mednarodno cono, naj se takoj vrnejo, ker se jim ne bo nič zgodlio. Vse kitajske čete, ki so se borile nn šanghaj-skem bojišču, so odpoklicane, na njihovo mesto so pa odšle nove čete, ki so zdaj zavzele frontno črto, dolgo 1-10 km, ki se razteza od Pukava do Cakua Najnovejša ojačenja, ki so prispela v Nanking, znašajo 150.000 mož iz pokrajine Sečue.n. Zdi se, da sinje zdaj Japonci pred problemom, ali naj prodirajo z velikansko vojsko do Nankingn, kjer vsekako ne bodo našli kitajske vlade, ali naj pa opnslc nadaljnje operacije. Druga možnost :a zdaj paf ne pride v poštev, ker bi Japonci doživeli tudi v političnem pogledu velik neuspeh, c vojaškega stališča jim jc pa prodiranje v osrčje Kitajske silno težavno. Japonska zahteva od Franci je, naj ne podpira Kitajske Kakor poročajo iz japonskih poučenih krogov, je Japonska poslala francoski vladi spomenico zaradi vojaških dobav Kilajslci. Japonska prosi francosko vlado, naj ustavi nadaljnje prevoze orožja na Kitajska V političnih krogih izjavljajo v tej sveži, da ie Francija že ugodila podobnim zahtevam, ki jih je slavila japonska vlada v oktobru, da pa jc navzlic temu sklenila, da bo že sklenjena naročila izvršila Japonsko pomorsko poveljstvo zahteva sedaj, naj tudi te dobave preprečijo, ker bi mogle Japonski resno škodovati. V teh krogih prevladuje mnenje, da Francija ne želi nobene spre- membe v svojih stikih z Japonsko. Japonski korak smatra, da je ultimalivnega značaja. Francija jc zahtevala in ludi sprejela od Japonske zadovoljiva potrdila, da bo varovala status quo glede otoka Hajnan. Za koristi Avstraliie Avstralski listi pišejo, da bodo bližnja pogajanja o obnovi ottasvskega dogovora na jvečjega pomena in da ne bo Šlo samo za ureditev trgovskih vprašanj. Po angleško-ameriških pogajanjih bodo sledila poga janja tudi o skupnem stališču Velike Britanije in Amerike v primeru resnega spopada. Zato bodo pri tej priliki morali govoriti tudi o avstralskih koristih zaradi sedanjih dogodkov na Daljnem vzhodu. Moshva pomnožuie svoje vojne sile [z, Hnbarovska poročajo, da sc je tam pod vodstvom maršala Bliicherja sestal veliki vojni svet, ki je obširno proučil položaj sovjetske Rusije nn Dnljnem vzhodu. Sklenjeno je bilo, da se nujno zgradijo nova skladišču za hrano vojaštvu in razni vojni material, istočasno pa da se zgradijo nove komunikacije. Sklenjeno je bilo tudi. da se od sovjetske vlade zahteva večje število letal, tako da bodo sedanje letalske sile nn Daljnem vzhodu podvojene. Končno je bilo sklenjeno, da se nujno zgradi še nekaj važnih železniških prog. srednji Evropi. ,lotir» smatra, da je londonski obisk kralja Leopolda v zvezi s poročili o premirju v Španiji. cJournob pa trdi, da se ho Nemčija hranila vsakega nadaljnjega razgovora, če ho opazila tudi najmanjšo spletko zoper os med Rimom in Berlinom ali proti trikotu med Kimoni. Berlinom in Tokiom. Zunanji minister Krof ta: Zunanji minister Krofta je včeraj v senatu v odboru za zunanje zadeve podal obširnejše poročilo o mednarodnem položaju. Krofla je rekel, da niso resnične vesti, ki se širijo v zvezi s potovanjem lorda Ilalifaxa v Berlin. Napačno je misliti, da hi bila Anglija pripravljena pustiti Nemčiji popolno svobodo v Srednji Evropi. Tudi ni res, d« Nemčija zahteva avtonomijo za sudetske Nemce. O protikomunističneni paktu je Krofta rekel, da ne mara o njem govoriti ne zato, ker je zunanji minister, ampak zato, ker so taki pakti zelo podobni paktom kot jo bil četvorni pakt leta 1033. V ponedeljek in torek je liil na lovu v Jedli-hovičah na Maravskein tudi angleški veleposlanik v Berlinu sir Nevillo Henderson. Teinti lovu pripisujejo velik pomen, kor so jc veleposlanik mudil v CSR tik pred prihodom lorda Halifaxn v Berlin. ,Nemčije ni treba preiskovati Berlin. 17. nov. A A. (DNB.) O angleških poročilih o obisku lorda llalifa.\a piše narodno-socialistična strankarska korespondenca med drugim: Po novi angleški verziji se zdi. da prihaja lord Halifav kot znanstvenik-raziskovalec, ki naj v Nemčiji izsledi doslej neznane elemente. Iz tega bi se inoglo sklepati, da se je lord Ilnli-fa\ minula leta mnogo zanimal za nemško politiko. bolj kakor pisci člankov, ki spremljajo njegovo potovanje s prerokbami. Zato ne ho potrebno dajati lordu Ilnlifuxu pojasnil o nemški politiki. Morda ni nikoli noben državnik nn svetu tako jasno in odkrilo pred očmi vsega sveta vodil zunanjo politiko svojega naroda kakor Adolf Hitler. Ženevske intrige so prav tako tuje naši nemški politiki, kakor nam je tuje besedičenje na raznih konferencah zn zaprtimi vrati. Nobene »preiskave« ni treba, dn l>i raziskovala, kar je javno in vsemu svetu znano. Nemčiji Adolfn Hitlerja ni potrebna raziskava. Ekspedicije naj rajši pošiljajo v džunglo lastne angleške politike, kjer se zdi, dn je več materiala za »raziskovanje*. Takšna ekspedicija hi mogla celo izsledili vir sedanje zapletenosti evropske politike in ne-vnruu.sti na celini. Avstrijski finančni minister potuje v London Dunaj. 17. nov. AA. Korhiro poroča, da bo fin. minister Neumaycr konec prihodnjega ledna jio-tovol v London, da bi se 7. vodilnimi osebnostmi angleških financ pogajal o avstrijskih finančnih transakcijah. Njegovo potovanje jo torej čisto poslovno in ne sloni na nikakih političnih podmenah. Potovanje se mora vršili ravno v tem času zaradi tega, ker se v Ix>ndonii že mudi predsednik avstrijske Narodne banke Kienbdck. Velika zarotniška organizacija v Franciji Pariz, 17. nov. b. Francoska državna policija in sodišča seinskegn okraja so vsa zavzeta s preiskavo proti tajinstveni teroristični organizaciji, ki je bila pod vodstvom ugledne desničarske osebnosti, katere imena policija v interesu preiskave doslej še noče izdati. Policijo jo izvedla številne aretacije v Pari/u in bližnji okolici. Veliko število političnih voditeljev je pod policijskim nadzorstvom, dokler preiskava nc bo toliko dozorela, da se bodo proti njim lahko podvzeli odločni koraki. Navzlic rezervi-ranosti policije in sodnih oblasti je javnosti prišlo na uho, da se v vsej Franciji vodi tre- svojo politiko, to pa je prepuščeno »preprostemu ljudstvu . Preprosto ljudstvo naj se ustavlja gospodarskim in kulturnim napadom tujca, izobraženstvo ima večji »delokrog;'. Sicer je treba vedeti oboje, razmere v svetu in razmere pri nas, toda mi smo le preveč ostro zagledani nekam ven in premalo sami v sebe in tuja vprašanja obravnavamo s takim ognjem, kakor da bi bila naša. Za tem boleha tudi vsa naša ljudska prosveta. Imamo cele zbirke skioptičnih slik, kako se prideluje bombaž, nimamo jih pa o tem, kako se prideluje cviček in hmelj. Ce hočeš spoznati hoiandsko pokrajino z njenimi mlini na veter, ti je treba iti samo k takemu predavanju, če pa hočeš vedeti, kakšni so klopotei po štajerskih vinogradih, moraš pa iti na Štajersko. Predava so o poljsko-nemških trenjih v Gdanskn, manj ali nič pa o slovensko-nemških trenjih v Kočevju. Ni čuda, da smo se ob tej daljnovidnosti naših oči tudi komunizmu, temu našemu organiziranemu in zavednemu nasprotniku, uprli s tako širokimi kretnjami. Le malo jih je, ki bi vodili borbo proti njemu 7. domačih tal. Drugi narodi se mu upirajo kot svojemu sovražniku, kol sovražniku njihove kulture in njihove vere. mi pa smo se 11111 uprli nekako v imenu sveta. Poznamo njegove centralo po Evropi in vemo, kdo jih vodi, manj pa poznamo središča in način dela pri nas: vemo, kod hodi in kaj plete Dimitrov, manj pa je znano — vsaj na splošno — kdo pri nas hrani te zaloge strupa in kod in kako jih raznaša. Na take široke ploskve nas je razlila naša preteklost. Na sebi nosimo pečat, da nikdar nismo živeli po naših zakonih, ampak sn nam jih drugi dajali, da nikdar ni bilo važno, kakšna bo »naša« politika, ker so jo vodili dragi, brez ozira na nas, da nikdar nismo mogli odločati, kakšna bo valuta denarja, katerega se mi poslužujemo. Narodu, ki ga nikdar nihče ni vprašal, za kaj se zanima in kaj ima rad in česa ne mara, se more pripetiti, da se za vse pojave doma^ 111 na tujem enako zanima, na vse ima približno enak vpliv, da ima vse pojave doma in na tujem enako rad in ne-rad, ker jih sme samo opazovati, ne pa jih voditi. In spoznanje te lastnosti je znamenje napredka. Po spoznanju bo prišel čas, ko se bo narod vrnil sam k sebi, da bo pozoren in bister, pa hladnokrven opazovalec lujega sveta in sposoben gospodar svojega. nutno velika preiskava, du se najdejo voditelji ekstremistične tajne organizacije. Tu ne gre /d posameznika, temveč za vojaško organizirano tajno zvezo, ki šteje 10.000 članov, ki so dobro oboroženi in pripravljeni. Vprav rezervironost sodišč je najboljši dokaz, da ima tn stvar zelo resao ozadje. Po razpustu jirotisemitskih fron-kistov so se li združili v Parizu iu pokrajini s člani »Solidurietč Franc,-niše« in /. nekaterimi člani ■>Action Frontjnisc«. Te skupine so okrepljene še z nekaterimi drugimi, na primer / roja-listično skupino pod vodstvom ugledne osebnosti. ki uživa zlasti velik ugled v vojaških krogih. Prav ta osebnost je namreč glavni organizator desničarske tajne revolucionarno organizacije Namen te tajne organizacije je bil uvesti v Franciji nov režim na osebno-političnih temeljih. Če bi se stvar posrečila, bi Francija takoj pristopila k protikomunističnemu pakln. Francosko socialistična stranka v afero ni vmešana, vsaj tako poroča *l.'Oeuvre<. Policija že nekaj dni intenzivno preiskuje pariška predmestju, zlasti Boulogne in pa druga pokrajinska mesta, med njimi Diepe, kjer je našla pod zemljo be-tonirana skladiša, ki so bila polna orožja in municije. Takšnih municijskih skladišč je našlo v pokrajini še mnogo več kakor v Parizu. Na temelju teli najdb je takoj izvršila številne aretacije ter lxi preiskava brez dvoma v najkrajšem času točno ugotovilo, kakšne namere in cilje je imela desničarska revolucionarna organizacija. I/ nekega vojaškega skladišča so izginile večje množine orožja in municije. Zaradi teh odkritij pripravlja več narodnih poslancev interpelacije ua notranjega ministra Dermoya. Dunajska vremenska napoved: Sneg. Zagrebška vremenska napoved: Poslabšanje vremena s porastom temperature. Zemuvskn vremenska naporni za 18. november: Pričakovati jr večje pooblnčrtve. Deževni vol bo objel večji dt I zapodile polovice države. Ms planinah in v severnih predelih utegne snežiti. Toploto se bo dvignilo. istrau ^ »LOVhN.EC*, dne 18. novembra 19J/. SUjv, 265. Izjava generala Franca Salamancn, 17. novmbra. AA. (Havas) General Franco ie izjavil poročevalcem listov: >Mi branimo krščansko cerkev, vero in civilizacijo. Zato mora ves katoliški svet podpreti gibanje nacionalistične Španije. Mi smo popolnoma zvesti težnjam za socialno pravico in se v tem pogledu držimo naukov katoliške cerkve, ki pravi: Cirft manj bogatinov, pa tudi čim manj siromakov. Nova španska država bo resnična demokracija, v kateri bodo vsi državljani sodelovali pri izvolitvi vlade.« Dalje je general Franco dodal, da bo nova španska država ukinila vse zakone, ki so prepo; vedali razne verske ustanove in verski pouk in ki so zaplenili cerkvena imetja ter prepovedali jezuitski red na Španskem Tudi je general izjavil, dn bo nova vlada vrnila cerkvi vsa njena posestva in da bo duhovščina mogla svobodno razpolagati z imetji, ki 6o ji potrebna za izvrševanje duhovnega poslanstva. Dodal je, da bo vlada poskrbela, dn se nn vseh vseučiliščih uvede višji verski pouk. Inozemske sile v Španiji Italijanski tisk je snoči začel z objavami senzacionalnih vesti o prevozu orožja in prostovoljcev za madridsko vlado. Ti prevozi so se izvršili v čn6u med 20. oktobrom in 10. npvembrom. večinoma po suhem in po morju čez Francijo in ob francoski obali. Dovažali so vse to iz Francije in sovjetske Rusije. Te vesti pravi io tudi, da je do 26. oktobra prišlo v Pariz nad 5000 sovjetskih in češkoslovaških prostovoljcev večinoma mehanikov, radiotelegrafistov in strokovnjakov za težke topo-w>. Po krajšem bivanju v Parizu so jih vse nato v manjših skupinah poslali čez Marseille v Španijo. Med 25. oktobrom in 10. novembrom ie prišlo v Španijo nad 40 parnikov, ki so pritihotapili orožje in hrano za republikansko vlado. Parniki so pluli pod angleško in francosko zastavo. Od -teh parnikov jih ie 23 krenilo iz francoskih, 12 iz sovjetskih in 4 iz drugih pristanišč. Ruski parniki so pripeliali večinoma orožje in bencin, francoski parniki pa so vozili živež. 1'imes« priobčuje poročilo svojega posebnega dopisnika na otoku Mallorci o italijanskem vojaštvu, ki brani otok Mallorco. Poročilo navaja. da so glede no načrte generala Franca in Mussoliniju italijanske sile na tem otoku precej -labše od španskih nacionalnih sil. Kdor se Ministrski predsednik ČSR o prekopu med Odro in Donavo Praga. 17. nov. Predsednik vlade dr. Milan liodž.i jc. podal danes obširno poročilo pred pro računskim odborom v parlamentu. Največ je govoril o ugodnem gospodarskem razvoju CSR. Tako je rekel, da jc češkoslovaška devalvacija v polnem obsegu dosegla svoj namen. Splošno gospodarsko stanje se boljša i/, dneva v dan in tudi nemški del republike čuti zboljšanje. Od lanskega oktobra je brezposelnost padla za 40% in je zdaj dosegla stanje iz leta 1031. , Na mednarodnem polju jc cilj češkoslovaške mednarodne politike, da se doseže v Podonavju modus vivendi«. V tej smeri se je doseglo že mnogo in izkazalo se je. da se bo lahko med podonavskimi državami vpostavilo sodelovanje na temelju enakopravnosti in zaupanja. Tudi v dobrih odnošajih med Nemčijo in CSR v zadnjih dneh ni bilo motenj. Dr. Hodža je zaključil svoj govor s slavo-spevom ntod-erni češkoslovaški tehniki in omenil. <1 a bi bila zdaj na dnevnem redu zgraditev prekopa med Odro iu Donavo, ki bi sel skozi ČSR. Pri tem delu bi se Nemčija in CSR lahko znašli na isti |K>ti v prospeh civilizacije in srečnejše usode nemškega in češkosovaškega gospodarstva. zanima /a italijanski nastop v Španiji, pravi dopisnik dalje, nuj gre k ustju Ebre, kjer bo prejel v tem oziru mnogo boljše informacije kakor pu v Palmi de Mallorci. Dopisnik je videl več italijanskih pešcev po ulicah navedenega mesta, vendar pripadajo vsi oddelkom, ki se borijo v sumi Španiji. Večinoma gre /a vojake, ki so na dopustu Protiletalske baterije imajo sumo špansko posadko. Tujci opravljajo večinoma službo mehanikov in pilotov. Njihov poveljnik je Ru-mon Kranco. Teh tujcev je 200 do "00. od teh priimda ena tretjina Italijanom, špansko po- j sadko nn Mallorci tvorijo sami Španci. Posadka j šteje 13 bjituljonov pehote, ki je dobro opremljena. in 40 baterij. Madiarsha v stihih z generalom Francom Mudžarski dopisni urad poroča: Danes je zunanji minister Kanvn odgovoril v parlamentu na ]>ismeno interpelacijo o priznanju nacionalistične španske vlade. Kanvn je rekel: Madžarska vlada je sklenila dejanske stike z. grofom Carlosom Bailonom, zastopnikom gen. Franca v Budimpešti, mcscca septembra. Po poročilih i/. Barcelone je prišlo v notranjem ministrstvu republikanske vlade do velikih sprememb Mnogo višjih uradnikov so odstavili, ker se jim zde nezanesljivi, iu jih nadomestili i novimi, »zanesljivimi«. Poveljnik Pariza odhaja v pokoj Pariz, 17. novembra. AA. (Havas.) Danes do-jioldno se je v Invalidskem domu vršila revija čet. Pri tej priložnosti se je vojaški guverner Pariza general Gourand poslovil od pariške garnizijc. General Michel, načelnik štaba pariškega vojaškega guvernerja je prečital dnevno zapoved, v kateri se poslavlja od dosedanjega šefa in izreka priznanje pariške garnizijc in vse francoske vojske velikemu šefu in slavnemu junaku iz svetovne vojne. Nato je godba zaigrala marseljezo, general Gourand je po poljubil zastavo. Belgijski kralj v Londonu London, 17. nov. b. Snoči je na svečanem banketu v buckingliamski palači, ki se ga je udeležilo nekaj tisoč gostov, med njimi tudi člani angleškega kraljevskega doma in angleške vlade z izjemo Edemi, ki je bolan. Najbolj slovesen trenutek na banketu je bil, ko je angleški kralj izrekel svojemu visokemu gostu sledečo zdr-uvico: >Ozko prijateljstvo, ki jo združilo oba naša naroda, naj vedno ostane poil znakom srečnih iu simpatičnih odnosov, ki obstojajo med obema narodoma.« Ko se je angleški kralj dotaknil preteklosti v vojni, jo nadaljeval: Prepričan sem, da ima bodočnast v sebi najdragocenejše jamstvo za mir. ki gn želijo tudi vsi ostali narodi na svetu, iu ta mir je odvisen od skupne usode naših držav in od pravične rešitve vseh mednarodnih problemov.« Kralj je nato ojiozoril na velik vpliv, ki ga ima Anglija po vsem svetu ler povdaril potrebo, da se odstranijo vse politične in gospodarske težave. Belgijski kralj Leopold je daues dopoldne sprejel v salonu bucklnghamskegft gradiča člane diplomatskega zbora. Z ministrske šefe Belgrad. 17. nov. m. Včeraj in dane« je bila seja ministrskega gospodarskega odbora, kateri so prisostvovali finančni, kmetijski, trgovinski, socialni minister, minister zn gozdove in rudnike, pravosodni minister ter ministra brez jx>rtfe]ja dr. Krek in Voja Djordjevič. Na soji so sprejeli predlog uredbe o organizaciji nacionalnega instituta za gorivo in rude. Na predlog trgovinskega ministra so sklenili, kakor je ■•Slovenec« že poročal, dn se do 23. februarja prihodnjega leta podaljša rok. v katerem morajo zadrugo in denarni zavodi prositi za zaščito. Na predlog socialnega ministra so sprejeli uredbe o razširitvi pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence, kakor je zdaj izvedeno na področju Pokojnin, zavoda v Ljubljani, za ostalo državno ozemlje. Organizacijo bo izvedel Pokojninski zavod v Ljubljani. Sklenili so novelo o preskrbi iti pomoči nezaposlenim delavcem, na podlagi katerih so bodo v delavskih središčih dajala sredstva za zidanje delavskih stanovanj. Sprejeli so tudi predlog o ureditvi pokojnin naših državljanov, ki so bili civilni uslužbenci v bivši avstro-ogr-ski vojski. Ta sklep se tiče pred vsem uslužbencev stnodnišnico v Kamniku. Poleg tega jo gospodarski odbor pretresal še več drugih predlogov in uredb, glede katerih pa ni še ničesar dokončnega sklenil. Predložili jih bodo ministrskemu «vetu. Školie v Belgradu Belgrad, 17. nov. m. Katoliški škofje dr. Stepi-nar, ltonolačič In Njarndv so bili sprejeti danes popoldne pri pravosodnem, vojnem, trgovinskem, socialnem ministru in ministru za telesno vzgojo. Nocoj i.o bili sprejeti pri notranjem ministru dr. Korošcu. S|>rejel jih je tudi Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavlo in kr. namestnik dr. Perovič. Delegate škofovske konferenco bo sprejel tudi predsednik kr. vlado dr. Stojadinovič. Pri vseh ministrih »o posredovali v raznih cerkvcnih zadevah. Pri prosvetnem ministru so posredovali, da so iz Ani--kili knjig odstranijo vse stvari, ki bi na kakršenkoli način žalile kakršnokoli vero. Dalje so posredovali, da se mariborskemu in splitskemu bogoslovju prizna stopnja višje strokovno šole in da sc profesorji teh bogoslovij smatrajo za profesorje višjih strokovnih šol in ne po zakonu o srednjih šolali. Pravosodnega ministra so prosili, da bi v novem proračunu določil večjo postavko za vzdrževanje onih katoliških ccrkva, ki so inonumcntal-nega značaja. Pismo škofa dr, Srebrntča soholskemu društvu Krški škof dr. Josip Srebrnič je ob neki nemoralni sliki v >Sokolskem glasniku« poslal so-kolskemu društvu na Rabu sledeče pisuio: vSokolsko društvo Rab« na Rabn. Daljni Vzhod in Evropa Bruseljska konferenca, ki naj bi rešila spor mod Japonsko in Kitajsko na Daljnem vzhodu, so razhaja s tako skromnim zaključkom, da ni mogla nili napadalca ugotoviti... Med tem pa se nadaljuje pohod japonskih armad vodno globljo v kitajsko ozemlje. Japonci so zasedli žo dosedaj lako veliko ozemlje, da je večjo kakor Nemčija. Francija in Italija skupaj. Na tem ogromnem kitajskem ozemlju živi blizu 100 milijonov ljudi. Vse se sprašuje: Kakšni so vendar načrti Japonske? Z zavzetjem Mandžurijo, ki mori nad 1 milijon kvadratnih kilometrov s 33 milijoni prebivalcev, se zdi, da so bilo Japonske gospodarsko in kolo nialne potrebe nasičene. Kajti Mandžurija je tako izredno bogata na rudninah, losu, bogastvu plodne zemlje in nudi tako veliko možnosti zn naselitev, da bi ludi lako velikemu narodu kakor jo japonski, lahko služila desetletja kot kolonija neslutonih gospodarjih možnosti. Zemljepisna loga Mandžurije (večina mod 40° in 50° sov. širine) jo razen tega vsaj tako ugodna kakor jo ima večina Evrope. Toda z vojaškega stališča jo japonska armada bila mnenja, da dežele ne bo mogočo braniti, zlasti čo bi Kitajska, od katero je bila Mandžurija od- Drobne domače in tuje Pet novih kardinalov Vatikansko mesto, 17. nov. c. Sredi decembra ho >v. oro iinol najprej tajni nnto še javni konsi--torij. V toni konsistoriju bo imenovanih pot novih kardinalov, iu sicer bodo imenovani za kardinale: nadškof Pellogrinetti. sedanji nuncij v Belgradu; partiarh v Benetkah: nadškof in državni podtaj-nik Pizzardo; nadškof (Jerlier v Lvonu in nadškof v Wcstminstru. Vzrohi zamud v prometu Belgrad. 17. nov. AA. Glavno ravnateljstvo drž. železnic je danes dopoldne izdalo tole sporočilo: Uprava državnih železnic si je prizadevala in k; prizadeva, d<> v vseh jmglodih ustreže vsem jx>-trebam prebivalstva, tako pri odpremi potnikov kakor pri prevozu blaga; glede nekaterih primerov zamude brzih. potniških in brzotovornih vlakov. j»a pojasnjuje obcinslvu njihove vzroke. Takoj j ki ] »opuščanju zelo živahne jesenske sezono so se na mnogih progah jugoslovanskih državnih železnic začela obsežna tehnična dela, ki sc naglo končujejo pred nastopom zimo; zato so so uvedle mnogo počasnejšo vožnje nu vsem področju državnih železnic, posebno pa na progi Belgrad-Zagreb-.losonice. Zaradi mnogih elementarnih nesreč, ki so ravno lotos zadelo naše kraje, jo bilo treba po-jM)lnoma obnoviti podrte ali poškodovano dole proe, katerih dolžina znaša ponekod po več kilometrov. Zaradi velikega števila udeležencev raznih prireditev, kakor belgrnjskega volesejma, proslav na jugu itd., je bil« gostota potniškega prometa prevelika in železniški promel čez moro obremenjen, Nesreča na Celovšhi cesti Ljubljana, 17. novembra. Okoli 7. ure se je na Celovški cesti pripetila prometna nesreča. Nek tovorni avto so jo z vso silo zaletel v tramvaj, ki jo oral sneg n plugom. Trnm-vai io vozil g. Biletic l\uu iz Podgore. vozovni mojster pri MaloželozniSki družbi, kateremu jo zmečkalo roko in so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico. Stalina zalezujejo Stockholm. 17. nov. b Po vesteh iz Moskvo je uradno potrjena vest. da je bil dosedanji poslanik v Berlinu Jurenjev aretiran. Obtožen je, da jo vzdrževal zvezo z narodnimi socialisti, ne da bi o tem obvestil Moskvo. Poslanik v Turčiji, Turški, je bil aretiran zaradi sabotaže in izdaje. Aretiran jc bil nadalje tudi osebni fotograf Stalina Nišen, ki je hotel namenoma pozabiti polog Stalina svoj fotoaparat, v katerem jc bil montiran peklenski stroj. Dalje sta bila aretirana dosedanji šot' za tisk Talej in pa sovjetski poslanik v Varšavi, Po-iloiski. Šah Amsterdam. 17. nov. AA. 18. partijo za svetovno prvenstvo mod Euvvejein in Aljehinom, ki sla jo začela igrati enoči v Haagu, sta |h> 10. potezi prekinila. Romunska vlada Bukarešta, 17. nov. c Tataresoii je sestavil svojo volivno vlado. Najvažnejše pa ie to. da Vaj-da Voievod še ni vstopil v vlado, pač pa se poudarja." da bo takoj po volitvah Vajda Voievod prevzel zunanje ministrstvo. Vajda Vojevod je tudi sklenil volivni sporazum s Tatarescom. Vajda Vojevod je disident kmečke stranke, ki jo vodi Maniu in ki odhaja v zelo ostro opozicijo proti vladi. Po izstopu i/, kmečk estranke je Vajda Vojevod ustanovil ^romunsko fronto«, ki zagovarja lesno sodelovanje med Romunijo in državami s totalitarnimi režimi. Lista novo vlade izkazuje lele spremembo nasproti dosedanji Tatnrescovl vladi: G. Inculos, ki jo bil podpredsednik v prejšnji vladi, jo v novi vladi prevzel resor prometnega ministra, namesto Franusovica, ki jo v novi vladi notranji minister Namesto prejšnjega kmetijskega ministrstva sta zdaj dve ločeni ministrstvi, in sicer ministrstvo za industrializacijo kmetijstva in ministrstvo za kmetijstvo Prvi resor je dobil Mano-j lescu Strungi, ki Je bil član prej&njn Talarescovo J vlado, drugo ministrstvo jo pa prevzel Jonosco Siseti. Za ministra industrije je imenovan inž. Buzolju, bivši industrijski minister. Valor Polraim je imenovan za ministra brez portfolja, dr. Stopa, član .lorgove stranke, jo pa Imenovan zn generalnega podtajnika v delovnem ministrstvu. Predsednik vlado Totnrescu je dal poročevalcem listov lolo izjavo: V današnji avdienci sem predložil poročilo kralju o rezultatih svojega prizadevanja za izvršitev mandata za sestavo novo vlado. Z nacionalistično demokratsko stranko, ki ji predseduje Jorga, sem dosegel sporazum. Tudi som sklenil volivni dogovor s stranko romunske fronto, ki ji liačelujo Vajda Vojevod. Po tem sporazumu ostane vsaka izmed strank na svojem programskem stn-1 išču, ne da bi so čemu odrekla pri svojem |iro-grnmu, ker jo sporazum izključno volivnegn značaja. Drevi ob 10 bo nova vlada prisegla jired kraljem. trgana, in pa Rusija, ki čuti, da jo Japonci odrivajo od morja, skupaj nastopali. Zaradi tega so Japonci žc pred dvema letoma svojo mandžursko posest »zaokrožili- z zasedbo Zehola, deželo, ki mori približno toliko kot Jugoslavija in ki spada prav za prav žo k mongolskemu ozemlju. Z Žeho-iom jo japonska celinska posest zadobila naravne gorske incje proti zapadu in jugu. Toda tudi za to naravno oviro so Japonci niso čutili varne. Prod vsem Kitajska ni nikdar pravno priznala Japoncem Mandžurijo. In potom so sovjeti vedno bolj na gosto pletli svojo mreže okrog Mandžurijo, obenem pa utrjevali svoj položaj na Kitajskem. Japonci so čutili, da so zbirajo proti njim velike silo na azijskem kontinentu, ki bodo nekega dne, ko bodo dovolj organizirane in so čutile dovolj močno, hotelo zopet postaviti svojo moje ob Japonskem in Rumenem morju. Ta udarec so Japonci hoteli prehiteti s protisunkoin, ki ima dvojni namen: razdreti zavezništvo med Kitajsko in sovjetsko Rusijo in drugič pripraviti Kitajce do tega, da bodo priznali :samostojno<: Mandžurijo in odprli svoje ogromno ozemlje japonskemu blagu in japonski trgovini. Pod ničevo pretvezo so zato pričeli prodiranje v pravo Kitajsko in na soveru dosegli veletok Iloanglio, obenem pa so v Srednji Kitajski udarili z morske strani na glavno kitajsko pristanišče Snngliaj iu ga prod kratkim tudi zasedli. Japonci so računali, da bo s padcem fiunghaja Kitajska toliko jjretresena, da bo pripravljena na mir za vsako ceno. Vojska je zlasti od japonske strani neusmiljeno brezobzirna in krvava. Njihova letala obmetavajo s plinskimi bombami odprta kitajska mestu, kar povzroča strahotne izgube med civilnim prebivalstvom. Računajo, da je dosedanja vojna slala Kitajce do 800.000 človeških žrtev. Toda vojna, ki ni bila nikdar napovedana, se nadaljuje Kitajci se umikajo dalje v notranjost in so baje pripravljeni, da izpraznijo tudi Nanking, sedanjo svojo prestolnico ob veliki reki Jangce. S leni pa postaja vojna za Japonce vedno dražja in vedno bolj nevarna. Gotovo je ta vojska bila Kitajcem vsiljena in sedaj riskirajo vse. Dobro se zavedajo, da Japonci, čeprav so mogočen narod, no bodo mogli podvreči vseh Kitajcev, ki jih štejejo blizu 500 milijonov. Dolgo vojno stanje bo izčrpalo žo itak m preveč polne japonske blagajne in utrudilo prebivalstvo. V prvi vrsti pa računajo Kitajci, da jim bodo priskočile na pomoč evropske velesile iu Amerika. Iti ta kitajski račun bo najbrž precej pravilen. Kajti čim dalje bo vojna trajala, toni več bodo ostalo velesile dobilo priliko, dn so vmešajo. Tega ni nili mislili, da bi so Anglija in Amerika hoteli odreči Japoncem nn ljubo oksploataciji kitajskih naravnih bogastev, kakor sla delali do sedaj. Polagoma sc tudi odkriva, da Angleži neko akcijo v resnici pripravljajo, du zavarujejo svojo interese, s tem jih zaščitijo tudi Kitajsko, toda prej morajo imeli čisto račune v Evropi, zlasti v Sredozemlju. Istočasno z bruseljsko konferenco naj bi lekli razgovori med Anglijo in Italijo. Angleži bojda pri teh pogajanjih zahtevajo italijanske garancije za neomejeno angleško plovbo po Sredozemskem morju ter varnost in mir na egipčanskih mejah, za plačilo pa bi Anglija priznala italijansko posest Abcsmijo in dovolila Italiji večje posojilo. Iz loga jo razvidno, da usoda Kitajske v precejšnji meri zavisi od spravo med Anglijo in Italijo. še težavnejšo bo vprašanje s Sovjetijo. Zdi so, da Japonci njo smatrajo za svojega glavnega nasprotnika in ne Kitajske. Zalo že sedaj odločno zahtevajo, da Nanking jiretrga vse zveze z Moskvo in da sklene prijateljsko zvezo /. — Japonci. Kajpada bi v loj zvezi vloga premagane Kitajske ne bila preveč bleščeča. Toda očividno hočejo Japonci prav lo zvezo doseči. Da bj pokazali videz dobrohotnosti, izjavljajo že sedaj, da no nameravajo obdržati nili pedi kitajske zemlje, ki so jo zadnjo mesece dosegli, razen da bo Mongolija postala samostojna država |>od njihovim protekto-ralom. To pravijo, da jim v teritorialnem oziru zadostuje, zlasti ker bo novu mongolska država učinkovit jez med Kitajsko in Sovjetijo. Nasprotno pa Japonci obljubljajo, dn hodo Kitajcem pomagali do zopetno posesti pokrajine Sin-Kiang, kjer so io v zadnjih letih ustanovila komunistični! uprava. Zadnja številka >Sokolskega glasnika« objavlja sliko pod naslovom >NarasČajnice sokolskega društva Rab«. Slika je kakor vse podobne, ki jih >Sokolski glasnik« v novejši dobi vedno jiogostejo objavlja, po svoji nagoti pravo izzivanje za vsakega, ki mu je kaj za krščansko nravnost v javnosti, zlasti pa za krščansko vzgojo naše dobre žensko mladine. Ker je na sliki j>odana mladina z Raba v krški škofiji, kjer jc domače prebivalstvo vedno visoko spoštovalo in še danes visoko spoštuje svoje lepe krščanske običaje v obnašanju, noši in nastopu, smatram za svojo sveto dolžnost, da najodločnejn protestirali) proti temu pogubnemu načinu, ki ga >Sokolsko društvo Rab« za vzgojo ženske mladino skuša uvesti ua svojem področju. Ta način kruto žali in izpodkopujo krščansko sramežljivost, ki je edon izmed temeljnih pogojev za čistost duše in srca; dosledno odpira vrata do prežalostnih pojavov v versko-nravnera življenju sedanjo dobe, zlasti v zakonskem življenju, kjer večkrat vlada prezir do otrok, do medsebojne zvestobe in požrtvovalnosti, lo pa je propad naroda in domovine. Tisočo načinov je, da se gledo na telesno vzgojo ludi ženski mladini da ono, kar zahtevajo in svetujejo opravičeni oziri na zdravje in higieno in ni prav nič potrebno, da se pri tem prekorači dostojnost ženske sramežljivosti. Slika vNarašča.i-nice Sokolskega društva Rab« pa pred vso javnostjo razkriva tiste načine nastopov, ki so v popolnem nasprotju s krščanskim naukom, jx> katerem jo človekovo telo določeno za hram božji in nosilca božjega. Te načine iz vse duše obsojam in bom vso primerno ukrenil, da bodo v našem katoliškem narodu proglašeni kot nekulturni in sramotni. Niso nič drugega kot uvoz brezvernega tiljstva in so samo del tistih vzgojnih sistemov, ki bodisi v celoti, bodisi v poedinostih ne spoštujejo božjega in krščanskega zakona. V te vzgojne sisteme izrecno .štejemo tudi metode, ki zavestno ali nezavestno podirajo In rušijo dekliško sramežljivost, to najodličnejšo krepost krščanskih deklet v našem narodu! Kulturi nagote pa našo preziranje In boi, pa naj se pojavi kjerkoli! Josip ilr. Srebrni* I. r., škof krški. Na Krku, 4. novembra 1937. Program srbskega kluba Srbski kulturni klub v Belgradu je dobil nove prostore v Izvozni banki. Na prvem sestanku v novih prostorih je govoril tudi predsednik kluba Slobodnn Jovanovič. Dejal je, da je sprejet predlog sarajevske prosvete, da se ustanovi »Zveza srbskih kulturnih in prosvetnih društev«. Za njim je govoril podpredsednik kluba Nikolaj Stojanovič. ki je med drugim tudi dejal, da je resnici najbližja ona teorija o jugoslovcnstvu, ki smatra jugo-6lovenstvo za sintezo srbstva, hrvatstva in slovenstva. Nato pa je nadaljeval: »Za nas Srbe je Jugoslavija praktično in neposredno jugoslove-nstvo. Zato vse ostale teorije o jugoslovenstvu, o treh plemenih, o troinienem narodu poslušamo kot zanimivo kramljanje. Mi nagonsko čutimo, da je zavestno srbstvo prvi pogoj pravega jugoslovenstva. Srbi tvorijo polovico prebivalstva in 60 naseljeni po glavnih pokrajinah jugoslovanskih, od Timoka in Vardarja do jadranskega morja. Srbi imajo državotvorno miselnost in vojaške ambicije, eo praktični in vztrajni. Mislimo, da je dolžnost vsakega Jugoslovana, da pomaga razviti dobre srh ske lastnosti do skrajnih meja možnosti, ker je zavestno in močno 6rbstvo najvarnejša bramba Jugoslavije. Prepričani smo, da niti Hrvati, niti Slovenci ue bodo zaostali. Ta okrepitev srbstva pa bo omogočena samo s kulturno akcijo večjega razmaha, ki je osnovana na starih 6rb6kih tradicijah. Zgodovina ie Srbom zaupala vlogo, da bodo tie samo glavni borci za Jugoslavijo, ampak tudi njena glavna opora za dolge čase. Ni potrebno naglašati. da mora Beltrrad biti prvak med Srbi, v Belgradu pa njegova izbrana družba (elita). Kot kulturni delavci postavljamo vprašanje, ali je možen srbsko-hrvatski sporazum? Mi trdno verjamemo. da je.« IVooo združen:e odlihovancev V Belgradu so uelanovili Združenje nosilcev reda Belega orla r meči«. Za predsednika društva je bil izvoljen general Spa6oje Tesič. za tajnika pa kapitan Živaljevič. Pravila pravijo, da je glavni namen društva krepiti domovinska čustva do kralja in domovine in obenem postavljajo kot načrt društva zahtevo, da se pri merodajnih činiteljili vse ukrene, da bi bili tudi nosilci odlikovanja reda Belega orla deležni raznih ugodnosti po j^odobnem zakonu, kakor je bil pred kratkim izdan v prilog nosilcem Karadjordjeve zvezde z meči. Osebne vesti Belgrad. 17. novembra. AA. Imenovana sta pri prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani: za inšpektorja s pravicami uradnika v 4-1 Marko Bn-juk, prof. na I. realni drž. gimnaziji v Ljubljani, in za banskega šol. nadzornika s pravicami uradnika v f>. skupini Milko Jeglič, prot. na učiteljišču v Ljubljani. Upokojen je na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva načelnik Frančišek DelarSič. Avtomatična telefonska centrala bo povečana za 1000 novih številk Ljubljana, 17. novembra. Poročali smo že, da bo prihodnje leto dobila glavna pošta v Ljubljani tretje nadstropje, s čemer bo vsaj začasno odpravljena huda 6ti6Ka, v kateri je glavna pošta zaradi pomanjkanja prostorov že mnogo let. Dozidava tretjega nadstropja je preračunana na 1,500.000 din. V zvezi 6 temi zidarskimi deli bodo tudi popravili zunanjost poštne palače, kar bo stalo okrog 200.000 din, ne pa 2 mi- Pogled skozi dve vrsti, v katerih stoje v skupinah avtomati telefonske centrale. Velika dvorana je napolnjena s takimi ogrodji, v katerih so razvrščeni avtomati lijcma din, kakor nam je to številko zmedel v »Slo-venčevem« poročilu nagajivi tiskarski škrat, kar je bilo itak jasno vsakomur, ki se le količkaj zanima za gradbene posle. Poleg teh sredstev pa bo treba se dobiti 300.000 din za notranje preureditve prostorov v poštnem poslopju. Dočim se za to veliko in leno preureditev, ki bo popolnoma spremenila dosedanje in zelo otežkočeno poslovanje glavne pošte, pripravljajo podrobni načrti pri tehničnem oddelku ban6ke uprave, izvršuje že 6edaj poštna uprava važno modernizacijo avtomatične telefonske centrale. Pred 10 leti... Ljubljana je dobila avtomafično telefonsko centralo ieta 1927. Tedaj je dobila prvih 1000 številk in je bila urejena tako, da jo je bilo lahko povečati na 2000 številk. V teku 10 let so postajo dvakrat povečali ter 60 ji dali vsakokrat po 500 novih številk. Oto desetletnici ofc6toja pa je bilo že 6koraj vseh 2000 številk oddanih ter je bila avtomatična telefonska centrala preobremenjena tako, da niso bili zadovoljni ne številni telefonski naročniki in tudi ne poštna uprava, ki je zaradi preobremenitve centrale redno trpela občutno škodo. Zato 60 letos na jesen začeli povečavati avtomatično telefonsko centralo in je to delo prevzela tvrdka Siemens, ki in opravila tudi 6vojčas prvotne instalacije. 10G0 novih številk Najvažnejša pridobitev povečane telefonske centrale bo brez dvoma ta, da bo pridobila 1000 novih številk. Dočim je bilo do6lej na razpolago telefonskim naročnikom 2000 številk in 6icer od številke 2000 do 3999, bo v bodoče na razpolago še novih 1000 številk od 4000—4999. Ker pa bodo 6 povečanjem avtomatične telefonske centrale povečane tudi v6e druge, centrali pripadajoče naprave, bo odpadlo zlasti v zadnjih časih tako pogosto opaženo čakanje zveze. Obstoječa avtomatična telefonska centrala z 2000 številkami, je bila namreč urejena tako, da 6e je istočasno moglo preko nje pogovarjati 100 parov naročnikov. Pri sedanjem velikem številu telefonskih naročnikov je število istočasnih telefonskih pogovorov zlasti v dopoldanskih in opoldanskih urah. nekako od pol 11 do 1, skoraj redno izrabilo vseh 100 pogovornih možnosti. Preobremenitev - vzrok motenj Zato je marsikdo v tem času doživel primer, da je dvignil slušalko, pa je zaslišal znani nizki ton, da ie telefon zaseden, kar mu je bilo seveda nerazumljivo Telefonska centrala je namreč 6 tem avtomatično javila, da že govori 100 parov na: ročnikov in da naslednji, ki kliče, ne more dobiti zveze in da naj počaka. To istočasno iskanje zvez je zlasti v ojroldanskih urah pri fiopolncmia zasedeni telefonski centrali naraščalo tako močno, da se je električni tok. ki naj bi dal znak naročniku, da je centrala zasedena, razdelil na toliko naročnikov, da je postal zaradi slabotnosti električnega toka znak 6koraj neslišen. In ker marsikak naroč; nik ni niti pomislil na to možnost, je začel klicali ono številko, s katero je pač hotel govoriti. Seveda mu je prav tako tudi 6edaj javila centrala: zasedeno. Pri tem pa se je zmoti! in seveda mislil, da telefonski naročnik, s katerim hoče priti v zvezo, govori sam v telefon. Pa je vztrajno v kratkih presledkih klical in recimo imel smolo, da je ves čas naletel na popolnoma zasedeno centralo ter 6 tem mislil, da tisti, ki ga išče. še ves čas govori v telefon. Ko ga ie končno priklical, ga ie 6eveda vpra šal, kaj da dela. ko govori toliko časa r>o telefonu Po! ure da ga je klical, pa ga ni mogel dobiti. Po nedolžnem ošteti je v večini primerov seveda zatrjeval da že najmanj celo uro ni imel telefonske slušalke v roki. In posledica: telefonski naročnik je bil prepričan, da je njegov telefon pokvarjen in že je bila obveščena po nepotrebnem poštna uprava. Vež istočasnih zvez S povečavo avtomatične telefonske centrale se bo povečalo seveda tudi število govornih možno6ti in sicer bo namesto 100 parov moglo govoriti kar 164 parov naročnikov istočasno. S tem bodo odpadle neljube motnje, prav tako primeri, ko je nekdo med tem, ko je klical po telefonu zaželjeno številko, zašel med pogovor dveh drugih naročnikov. Tudi vzrok za to leži le v preobremenjenosti centrale. Števci pogovorov S povečavo avtomatične telefonske centrale bo preurejena in modernizirana tudi obsloječa centrala ter bo v svojem električnem delu modernizirana po najnovejših izkustvih. Kot posebno novost moramo omeniti, da bo z modernizacijo dobil vsak telefonski naročnik poseben števec, ki bo štel telefonske pogovore. Vsi števci bodo seveda plombirani, slično kot 60 plombirani števci za električni tok, tako da ne bo mogoče v nobenem primeru spreminjati števila v resnici opravljenih pogovorov. Priključeni števec pa bo tudi nadvse pravičen in nikakor ne bo dovoljeval, da bi se nekomu šteli pogovori, ki jih ni opravil. Tako se ne bo štelo za fKjgovor, če telefonski naročnik kliče, pa 6e mu klicani ne oglasi. Prav tako ne bo všteto, če je klicana telefonska številka 6lučajno zasedena. Kot govor števec ne bo štel pogovora, pri katerem je bil naročnik prekinjen od medkraievne centrale, ki mu je hotela dati zvezo za medkrajevni piogovor. Kot govor 6e tudi ne šteje, če kliče telefonski naročnik številke 8. 9 in 0, torej urade avtomatične telefonske centrale, ki služijo za informacijo naročnikom. Osnova za novo tarifo Vključeni števci telefonskih pogovorov za sedaj še ne bodo igrali vidnejše vloge, ker se število telefonskih jx>govorov za 6edaj pri določanju naročnine ne jemlje v obzir. Pač pa bo poštna uprava rezultate, ki jih bodo dali števci, porabila za osnovo pri pripravljanju nove in bolj pravične telefonske tarife. Z upoštevanjem štetja pogovorov bo namreč možna pravilna kategorizacija naročnikov, kar bo marsikdaj in marsikomu všeč. Saj je zelo verjetno, da marsikdo plača več, kakor bi 6icer; če bi 6e šteli pogovori. Ker bo pa v bodočnosti gotovo stopila v veljavo tarifa, osnovana na številu pogovorov, bo prav, če naročniki že 6edaj začno paziti, da ne opravljajo nepotrebnih pogovorov, ki bi jim morda povzročili višjo naročnino v bodočnosti. Sto »dvojčkov« S preureditvami v avtomatični telefonski centrali bo Ljubljana pridobila tudi takozvane »dvojčke«. To so telefonski priključki dveh naročnikov, ki imata oba en 6am lelefonski vod. Radi tega ne bosta mogla nikdar oba i6toča6no govoriti, niti klicati drug drugega. Prav tako ne bo mogoče priklicati na telefon enega, če slučajno ob i6tem času že govori drugi. Takih dvojnih priključkov bo 6edaj 100 in so nujno potrebni zaradi pomanjkanja kabla in neizgrajene kabelske mreže. Dvojni priključki pridejo 6eveda v pošlev le za zasebnike ali manjše obrate, ki nimajo velikega števila jx>govo-rov na dan in za pare naročnikov, ki stanujejo v istih hišah ali pa v veliki bližini. — Tudi bo 6 preureditvijo centrale poenostavljena zveza z med- Kljub pomanjkanju prostora opravlja mnogoštevilno osebje modernizacijo centrale v istem prostoru. To je tudi potrebno, ker mora centrala ostati v obratu krajevno centralo, kjer bodo klicali zaželjene telefonske naročnike s slično izbirno ploščo, kakor je pri navadnih telefonih S tem bodo prihranili na osebju in preprečili eventualne napačne zveze. Podcentrala v Št. Vidu št. Vid nad Ljubljano pa bo dobil avtomatično centralo za 100 številk, ki bodo od 700 do 799. itavba za jxxkentralo v Št. Vidu se že gradi, obratovati pa bo začela šele potem, ko bo fioložen za zvezo potrebni kabel od Št. Vida do glavne pošle vr Ljubljani. Nov znak Preurejanje stare centrale se jx)zna že sedaj pri številnih naročnikih. Modernizirana avtomatična centrala bo namreč nekoliko izpremenila enega izmed svojih slišnih znakov. Ce je kdo klical telefonskega naročnika in se ta ni odzval, je čul v shtišalki v presledkih od 10 sekund visok čist glas. Pri modernizirani centrali pa bo ta glas nekoliko nižji in hreščeč. Vsi ostali znaki pa bodo ostali isti. Ker se modernizacija centrale opravlja že dalj časa. je marsikdo gotovo že opazil vsaj pri nekaterih telefonskih naročnikih ta izpremenjeni znak, kar dokazuje, da je priključek tega naročnika žc moderniziran. Težko delo S tem pa je tudi pojasnjena vsa težavnost dela modernizacije centrale. Vse delo je treba namreč opraviti tako. da telefonski promet ne trpi. To seveda ni mogoče vedno kljub temu da najvažnejše izpremembe opravlja osebje v nočnih urah, ko ni toliko telefonskih pogovorov. Odtod izvirajo prav sedaj tudi številne motnje, saj morajo delavci vsak modernizirani priključek vsestransko preizkusiti med obratom, kar večkrat povzroča neprilike drugim naročnikom. Olede prisluškovanja pa omenjamo le to, da je misel na prisluškovanje v avtoma tični telefonski centrali vprav nezntiselna, saj v normalnem obratu opravlja 6lužbo za vso centralo 6kozi 24 ur en sam dežurni uradnik, ki ima brez dvoma dovolj drugega dela, kakor prisluškovati. Odlične čajanke v družinskih ali v širših društvenih krogih in na večernih prireditvah zahtevajo predvsem najboljše čajne mešanice, prvovrstni rum in — kar da čajankam posebno odliko — KOEST-liNO VE, po finem okusu neprekos-ijive kekse in biskvite. Za odlične čajanke dobite vse v delikatesni trgovini V. A. Janeš, na Aleksandrovi c. pri Operi, te/ef. 34-55. Poleg tega pa je jasno, da mu je po službeni dolžnosti strogo prejx>vedatio vsako prisluškovanje. Povečanje kabelskega omrežja Tvrdka Siemens je za modernizacijo centrale poslala v Ljubljano 9 izvežbanih delavnih moči, v Ljubljani pa je najela še 10 domačinov, ki pomagajo pri delu. Poštna uprava je tudi dodelila nekaj osebja, ki pomaga pri modernizaciji, katera bo dokončana okrog srede decembra. Takrat bo priključenih centrali 1000 novih številk in bo nekaj sedanjih naročnikov preklopljenih na novi oddelek, s čemer bo ves telefonski promet v Ljubljani jx>-polnoma razbremenjen. Novih naročnikov seveda poštna uprava za sedaj ne bo mogla mnogo sprejeti, ker ji manjka za to potrebnih telefonskih linij v kablovodih, ki 60 že 6koraj poj>olnoma zasedeni. Seveda pa poštna uprava tudi ni pozabila na to ter je poskrbela, da bo v prihodnjem letu lahko povečala telefonsko kabelsko omrežje, ki je v Ljubljani res majhno in slaboino. Licitacije za nabavo novega kabla so že razpiane ler je pri tem upoštevano tudi dejstvo, da potrebujemo v Ljubljani zlasti novih, še ne obstoječih kablov, ki bi vodili daleč iz središča mesta. Dočim je sedanja kabelska mreža v najboljšem primeru le za 2000 naročnikov, bo povečano kabelslco omrežje omogočilo priključek še novih 2500 naročnikov, s čemer je zavarovana možnost za še nadalno povečanje avtomatične telefonske centrale. Povečanje kabelskega omrežja bo opravljeno prihodnje leto in takrat bodo odpadli tudi zadnji nedostatki, ki bi jih mogli očitati naši telefonski centrali. Strojne tovarne in livarne v poravnavi Ljubljana, 17. novembra. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 16. novembra uvedlo poravnalno postopanje v zadevi dolžnice Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani. Za poravnalnega sodnika je imenovan s o. s. g. dr. Fran Kotnik, za poravnalnega upravnika pa odvetnik dr. Anton Mojzer v Ljubljani. Prijava terjatev do 28. januarja. Poravnalni narok jc določen za 27. Januarja 1938 ob 9 dopoldne na okrožnem sodišču. Strojne tovarne in livarne ponujajo 40% kvoto na terjatve, plačljivo v enem letu po pravo-močnosti poravnave. V letih gospodarske prosperitete po končani vojni so bile Strojne tovarne in livarne eno najbolj cvetočih podjetij, ki so zajioslile do 1000 kvalificiranih delavcev. Tovarne so bile ustanovljene iz treh starih ljubljanskih podjetij in sicer so se združila podjetja Gustav Tii-nies na Dunajski cesti, ki je imel veliko stavbno podjetje in velike kamnolome na Nabrežini, dalje Avg. Žabkar, ki je slovel po svojih železnih mostovnih konstrukcijah in ki je delal mostove celo v Mali Aziji, ter naposled livarna Samassa, ki je slovela po svojih zvonovih daleč naokrog. Tovarne so bile ustanovljene po prevratu in vpisane v trgovinski register 8. oktobra 1919. Prvotni kapital je znašal 6 milj. kron, fia se je 9. marca 1921 zvišal na 10 milj. din. zdanih je bilo 25.000 delnic po 4sIovale rnzne kvalificirane delavce. Vsekakor je potrebno, da bi se to podjetje na kak način saniralo, kajti ob kruh bo sto in sto dobrih delavcev. Elektrifikacija Novega mesta Vprašanje elektrifikacije Novega mesta jc tnko rekoč že popolnoma rešeno, urediti je treba le še nekatere formalnosti, pa se bo z delom In li ko takoj pričelo Z banovino je že sklenjen dogovor glede cene električnega toku, pruv tako je že tudi urejena zadolžnica občin, ki reflekti-rujo na banovinsko elektriko. Tudi vse drugo ovire, ki so delo zuvirale, so odstranjene, Za najetje posojilu pri Hipotekami banki ni no-benih ovir več. Na seji dne 2. novembra t. I. jo občinski odbor pooblastil upravni odbor za najetje posojila za elektrifikacijo pri omenjenem zavodu Ker bo občina sama oddajala tok odjemalcem, se bo ustanovilo elektrifikaciisko podjetje v okviru mestne občine. Zgradbo transformatorske postaje, ki bo stala za poštnim poslopjem, je občina oddala najnižjemu domačemu ponudniku, tvrdki llataj iz Novega mesta, ki se je obvezala postaviti postajo za 19.000 din. Huda nesreča v mlinu Brežice, 17. novembra. Danes okrog 9 do|>oldne so je zgodila v mlinu posestnika in mlinarja Hotko Mihe v Rikoncah, občina Dobova pri Brežicah, huda nesreča, katere žrtev je postal 35 letni dninarski komočnik .lerje-vič Jože, ki mu je transmisijski jermen zlomil desno nogo pod kolenom in je malo upanja, da bi mu jo zdravniki ohranili. Jerjevič .lože je že več let zaposlen kot dninarski pomočnik pri Ilotku, ki ima ol) reki Sotli na turbinski pogon žago in mlin. Nesreča je hotela, da je Jerjeviča danes jermen, ki ga je hotel sneti, zagrabil in potegnil pod kolo. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnišnico v Brežicah. Ponesrečenec je oče štirih nepreskrbljenih otrok. f P. dr. Regafal Čebuli »Ilad bi šel domov... k materi...« to so bile poslednje izmed Vaših besed. »Mamu me čaka...« O čakala Vas ni samo mama — ne — ne — čakala Vas je ogromna vrsta svetnikov in svetnic božjih, čakal Vas ie Vaš blaženi oče Frančišek — čakal in sprejel Vas je Vaš Gospod Jezus s svojo deviško Materjo, du Vam podeli večno plučilo. Kar ver jeti ne morem, da ste zares odšli od nas. Vaš čudoviti nekrolog, ki ste ga napisali v zadnjih treh številkah »Cvetja« rajnemu nadškofu Jegliču v sjiomin, je odsev vse Vaše plemenite duše, Vašega v močni veri izglnjenega značaja, pu tudi skromen izraz spoštljive hvaležnosti. Sami ste napisali besede: »Vemo, da je hvuležna ljubezen bogastvo plemenitih src.« Vi ste imeli to hvaležno ljubezen. Kako ste sc zahvaljevali za vsako, šc tako majhno uslužnost. Ko so Vas v Vaši hudi bolezni kar trumomu obiskovali Vaši prijatelji, ste z veliko težavo potožili: »Kako hudo mi je, ker se nc morem vsakemu posebej zahvaliti.« Božja previdnost Vos je dvignila zelo visoko: skoraj 9 let ste vodili kot vrhovni predstojnik slovensko frančiškansko provincijo, pa sle živeli pri tem do-slovno tako, kakor hoče sv. Frančišek v svoji ojKiroki: » . naj bodo predstojniki služabniki vseh bratov« Vi ste bili Inki: skromni, ponižni, proseči, dobri — predobri. (*'e ste morali izreči ostro besedo, ste jo prej zavili v bombnž, dn bi ja koga ne ranili. Vedno ste imeli zagovor pripravljen, tudi o takih, ki tega niso zaslužili in ki so Vam v življenju prizadejali težke in grenke dni. >Lepa duša---Poštenjak skozi in skozi — — — Neomadeževanega življenja ---« te besede so bile plašč, ki ste i. njimi pokrivali razgaljena mesta svojega bližnjega. — Dobro vemo: ponižnost je temelj duhovnega življenju. Na tu temelj ste zgradili stavbo redovne jiopolnosti: močno vero, tiho upanje, sveto ljubezen. Vaše telesce je bilo skromno in majhno, Vaša duša pu močna in velika. S Pavlovo ljubeznijo ste ljubili Gospodu. Vaša edina sreča je bila. da ste smeli v »Vaši« kapeli svetega Pashala pred tubernakl jem i/.liti svojo bol v Vaši dolgotrajni bolezni. Lvharistični Kristus Vam je bil vse. Marija pa jc bila Kraljica Vašega srca. Kolikokrat se Vam je izvil prav iz dna duše pobožen vzdih: >0 Marija!«, ki je bil znak Vaše velike ljubezni do Brezmadežne, štiri kongre-gacije so bili štirje cvetovi, ki sle jih gojili z vso vnemo svoje svetniške duše Mariji v slavo. Vse ste na svetu lahko zapustili, le ob spominu nu kongregacijc ste mi zašepctali: »Ko bi vi vedeli, kako težko jih pustim —--seniore, akademike, akademičarke in liste gospodične, ki jih vodim že skoraj 27 let « Odšli ste---- kongregacijc pu ne bodo osirotele, ker boste Vi zanje molili in jih blagoslavljali iz nebes. VisokoČastiti i*. e.ksministcr! Žgoče solze, mi padajo v dušo. ko mislim na Vas. ki ste tako skromno in tiho odšli, pa zopet solze tihe radosti. če mislim na Vašo krono. Rad sem se včasih pošalil z Vami, kar jirerad. Žilica mi ni dnin miru. Saj se spomnite, kako sem govoril o svoji lahki papirnati kroni in o Vaši le/ki zlali, tako težki, da Vam 1k> glava klonila Zdaj ste ovenčani z njo — pn glava Vain ne klone: vsa je v nebeški gloriji. P Regnltti! Dan na dnn bomo molili, naj Ivi Vaš razum ves ukovan v lxi/jo llesnico in vsa Vaša volja zajela v božjo Ljubezen! Ni tole nekrolog — ampak samo izliv ljubečega srca in skromen izraz spoštljive hvaležnosti. * P. dr. Rogalat Ccbul.j se je rodil b. novembra 1875 v Kamniku. Pri krstu je dobil ime sv. Frančiška Ksaverija. V red je stopil 25. VIII. 1893 in je dobil redovno ime sv. Petru Reguluta. ki je bil simbol njegovega asketičnegn življenju. 5 (X. 1894 je napravil ncslovcsne redovne obljube, It IX. 1897 pu slovesne. V mašnika je bil posvečen 23. VII 1898. Deloval je v Nazuretu, zatem pa 22 let kot kalcliet na Vrtači. Leta 1910 je ustanovil Marijino kongreguci jo gospodičen, pri nas prvo te vrste, ki jo ie vodil 27 let. —« Opravljal je redovne službe kot gvardijan, de-finitor, magister, kustos in provicial. — Napravil je izpit zu lektorja in pozneje tudi zu doktorja bogoslovju. Doktorska disertacija ruz-pruvlja o jun/.cni/.nm. — Vodil je tudi kongregacijc seniorov, akademikov in akademičark. Bil je najvzornejši voditelj duhovnih vaj duhovnikov, bogoslovcev, redovnikov in redovnic. — Umrl je 16. novembru ob tri četrt na t |M> dolgotrajni težki bolezni, ki jo jc prenašal s svetniško potrpežljivost jo. * Pogrebne svečanosti za rajnim g. Regala-tom bodo danes, 18 novembru, v sledečem redu: ob 8 prenesemo truplo pokojnega eksministra med molitvami v cerkev, nukar bodo sobratje peli |ired velikim oltarjem »Jutrnnjice« in »Hvalnice« za rajnega. Ob 9 bo imel slovesno zadušnico provincial g. p. dr. Gracijan Ileric. Po sveti maši bo rajnega blagoslovil prevzvišeni vlndika g dr. Grogorij Rozman, nukar se razvije sprevod na pokopališče k Sv. Križu. P. Kr, I Ti>I/a nit^nl Vsakomur naj bo VJITffl* M*W AlTEfTAT A Opozarjano vse, da je vodstvo Elitnega kina Matice skenilo dati danes tri in H I N O I in BI SI ■ ■ IBfl flVV omogočeno videti Ifll I B IBbI «B l/l jutri dve predstave po globoko ziumIH pavialnlh cenah. Po Din 850 in 5-50 M »Tir A I IU11V |lj |fl Uli ZOLAJEV film VLJI iLVlLjI lil bodo danes predstave ob 16., 19.15 in 21*15 uri. Jutri pa ob 16. in 19.15 uri 1*11124 Prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo Poslanik Hristic izjavlja Rim. 17. novembra. AA. Po izročitvi akredi-livnih pisem italijanskemu kralju 16. t. m. je naš poslanik v Rimu Boško Hri6tič dal poročevalcem italijanskih listov tole izjavo: »Ko 6em imel veliko ča6t izročiti svoje pove-rilnice vašemu vzvišenemu vladarju, kralju in cesarju Emanuelu Viktorju III., 6em srečen, da morem danes stopiti v stik z italijanskim tiskom po zaslugi vašega posredovanja. Predvsem smatram za prvo dolžnost, da se zahvalim za prisrčni in naklonjeni sprejem, ki sem ga doživel v vaši lepi državi, ki je v tem kratkem ča6u pod vodstvom vašega voditelja, predsednika Mimsolinija doživela napredek, vreden vsega občudovanja v vseh smereh človeškega ustvarjanja. Prav tako sem silno presenečen nad razvojem in polepšanjem vaše slavne prestolnice. Tem boli lahko to ugotovim, ker ne prihajam prvič v Italijo. Po6lednjič 6em bil v Rimu leta 19(24 pri podpisu prijateljskega pakta med našima državama. Kakor vam je znano, je z belgrajskim dogovorom iz meseca marca nastala nova in srečna doba soseščine zaupanja in prijateljstva med našima državama, doba medsebojnega razmerja ki je ne 6amo v skladu z interesi obeh držav, temveč tudi z interesi miru 6ploh. Dogovor, ki 6ta ga jx>dpisala v Belgradu vaš ugledni zunanji minister grof Ciano in naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič. pomeni dragoceno nadaljevanje tiste politike, ki 6ta jo začela pred 13 leti naša velika in slavna državnika Benito Mus- K I N O Na splošno željo podaljšamo, SLOGA samo še danes AMONA — Obsojen kopališki vlomilec Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani ie bil včeraj sojen Tržačan Magajna Dominik - Nedeljko po_pok!icu zasebni uradnik, ki je lelos pribezal iz Treta v Jugoslavijo ter je vžival od raznih emigrantskih društev primerno podporo, sam pa je vlamljal v kabine raznih kopališč, tako v Ljubljani v mestno kopališče, na Bledu v grajsko kopališče in v Mariboru na otoku Mnogim kopalcem je pobral razne dragocenosti, gotovino, obleko, perilo, obutev. Do 10 kopalcev je oškodoval za približno 20.000 din. Kradel je tudi razne ključe. Neki trgovec Komauer ie imel 6rečo, da mu ni odnesel iz mariborskega Kopališča na otoku 40 000 din in da ni šel na njegov dom. kjer bi lahko s ključem odprl blagajno in odnesel 89.000 din Magajna je pred malim senatom zanikal vsako krivdo in tajil, da bi bil on vlomilec v kopalne kabine. Dne 28. julija ga je bil namreč v mestnem kopališču na Ljubljanici zalotil policijski agent A. Poljane, ko je ravno odpiral razne kabine in 6tikal po denarju. Mali kazenski senat ga je obsodil na 1 leto iu 8 mesecev 6trogega zapora, v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta iu po prestani kazni bo izgnan iz Jugoslavije za vedno. Magajna je sodbo 6prejel. — Staro /.lato kupujem po dobrih cenah O Kiffiuann. Ljubljana, Mestni trg 6. — Naša doba se smatra za nervozno dobo. Ni čudno, ako so živci generacije, ki je preživela vojno in preživlja težko socialno in gospodarsko krizo, oslabeli. Čiin bolj se moramo boriti z večjimi skrbmi, tem bolj potrebujemo dobre živce, samozatajevanja in vztrajnosti. Za prehrano in za varovanje živcev jc najenostavnejše in najsigurnejše sredstvo 2 do 3 inalc žličice Ovomaltine za zajtrk in južino. Ta koncentracija hranilne vrednosti in vitaminov najbolje zagotovi zdravo prehrano in nemoteno delovanje živcev. — Pozor! Darmol, sredstvo za odvajanje, jc pogosto ponarejen. Pazite zaradi tega pri nakupu, da je na vsaki tableti vtisnjeno ime Darmol in da ima tableta zarezo v obliki črke T. Zahtevajte zaradi lega izrecno Darmol. — Ogl. reg. S. Br. 7006/1936. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne '.Franz-Josel grenčice«. Ljubljana dne 18. novembra 1937. Gledališke Drama: Četrtek 1R. novembra: Julij Cezar. Red Četrtek. — Petek, 19. novembra: Pesem s ceste Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. — Sobota, 20. novembra: Firma. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Opera: Četrtek. 18. novembra: Linda di Cha-niounix. Red B — Petek. 19. novembra: Zaprto. — Sobota, 20. novembra: Gorenjski slavček. Slavnostna predstava. Proslava 100 letnice rojstvo skladatelja A Koersterja. Zvišane operue cene. Prireditve in zabave »S v Toplicahr no Rokodelskem odru. V nedeljo, 21. t. m., ob 8. zvečer bo Rokodelski oder uprizoril veleznbivno veseloigro »Stric v Toplicah« Da bo smeha in veselja polno, bo poskrbel g. Janko Novak, ki igro režira in v njej tudi sam sodeluje. Zato naj nihče ne zamudi te lepe prilike in naj vsakdo pride v nedeljo zvečer v Rokodelski dom. Predavanja Odbor Sempetrskega fantovskega odseka vabi na jiredavanje. ki ga bo imel g. pisatelj Narto Velikonja dne 18. novembra ob 8. zvečer. Trgovshim in zasebnim nameščencem Drevi ob 8 bo v beli dvorani hotela Union važno predavanje ravnatelja Pokojninskega zavoda g. dr Vrančiča »o pokojninskem zavarovanju trgovskih nameščencev«. Vabimo vse trgovske in zasebne nameščence, da se tega predavanja polnoštevilno udeleže. — Vstop prost. Blago za damske plašče na/novejši vzorci in odlično kvaliteto, kupite prav poceni pri BRATA VLAJ, Wolfova uL5 1 Kriianski moški kongreganisti ee vljudno vabijo, da se v čim večjem številu udeleže danes pogreba častnega člana križanske moške kongre-gacije preč. go.sp. p.dr. Kegalata Čehulja. Zbirališče pri zastavi pred frančiškansko cerkvijo. 1 Kongregacija gg. seniorjev pri oo frančiškanih vljudno vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba našega predragega voditelja g. p. dr. Regalata Čebul ja, ki so je tudi v svoji dolgotrajni bolezni z vso vnemo in ljubeznijo žrtvoval za naše duhovno življenje Zberemo se danes ob 9 v frančiškanski cerkvi k sv. maši zadušnici in ga spremimo na pokopališče kot posebna skupina v pogrebnem sprevodu. — Tajnik. 1 Stolna kongregacija gospa vabi svoje članice, da se jutri, v petek, dne 19. t. m. ob 6 zjutraj udeleže skupne sv. maše, skupnega obhajila, sprejema novih članic in jiosvetitve novega odbora. — Udeležba obvezna. Popoldanski sestanek odpade. 1 Odbor fjtov. kat. akad. starešinstva vabi vse p. n. gg. člane, ki niso zadržani, da se udeleže danes ob 9 dopoldne pogreba g. p. dr. Regalata Cebulja. I Namesto venca na grob g. p. Regalata je daroval g. župnik Nikolaj 2 u g e 1 j 50 din za »Sern-finski kolegij«. 1 Karitativna zveza v Ljubljani vljudno vabi na četrto karitalivno pobožnost (zadnjo v tekočem letu), ki bo drevi, na predvečer godu sv. Elizabete, 18. novembra, zvečer v frančiškanski cerkvi. Db 6 bo sv. rožni venec, ob 'A 7 govor, nato lita-nije. Govoril bo prior p. Valerian Učak o delu sv. Elizabeto. Člani karitativnih organizacij in prijatelji karitativnega gibanja iskreno vabljeni! 1 VII. prosvetni večer, ki bo v petek 19. nov. ob 8 v beli dvorani hotela Union bo gotovo zadovoljil cenj. občinstvo. Malo 6e je pisalo, šc manj govorilo o pogorju, ki meji Španijo od Francije t. j. o Pirenejih. Znano je, dn je to pogorje silno težko prehodno in so le redki gorski prelazi, ki vodijo iz Francije čez Pireneje v Španijo. Lurd je zlasti zadnje leto zopet zaslovel po številnih čudežih, je pač skrivna želja in cilj marsikaterega vernika. O obojem j>redmetu bo predaval g. prof. Janko Mlakar, ki zna poleg zanimivosti pridejati še kaj hudomušnosti. Opozarjamo na predprodajo vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva e. 7. Sedeži 3 din, stojišča 2 din. za dijake 1 din. 1 Korošci-Korošice. Umrl je naš dolgoletni član, koroški rojak g. Franc Žirovnik, hišni posestnik v Ljubljani. K večnemu počitku ga spremimo danes, v četrtek ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. — Klub koroških Slovencev. I Vsem društvom in organizacijam v Ljubljani. Mestno poglavarstvo v Ljubljani sklicuje so-stanek glede proslave državnega praznika i. dec. Sestanek bo v soboto, dno 20. t. m. ob 17 v veliki magistralni dvorani. Na sestanek sc vabijo zastopniki vseh narodnih, prosvetnih, telesno-vzgojnlh in gasilskih društev. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Zimsko perilo. Karnifnik. Nebotičnik. solini m pokojni Nikola Pašič. Takšna politika prijateljstva in sodelovanja, polna medsebojnega zaupanja, je rodila že vidne sadove na vseh področjih našega medsebojnega razmerja. Želim vas prepričati da bodo vsa moja skromna prizadevanja stremela za tem, da se utrdi in razvije prijateljstvo in koristno sodelovanje med obema mejašema. Za dosego tega cilja se zelo zanesem na podporo, k: mi jo bo, prepričan 6em, izkazal italijanski tisk, kar bo v mnogočem pripomoglo k vse boljšemu spoznavanju in iskrenemu zbližanju med našima dvema narodoma.« Mednarodna tihotapca z va uto Dunaj, 17. nov AA. DNB: Policija je včera| izvedla hišno preiskavo pri židovskih bančnikih Mtlnichu in Mendlu. Našla je mnogo gradiva, ki dokazuje, da sta imela oba v rokah pravo centralo za tihotapstvo z valutami. Poslovne zveze 6ta imela z vsemi evropskimi državami in še celo z nekaterimi ameriškimi državami. Švedska : Jugoslavija 313 Stockholm. 17 nov. AA. (DNB) Mednarodna teniška tekma med Jugoslavijo in Švedsko se je končala 3:3. Drobne Koledar četrtek. 18. novembra: Odon, opat; Roman. muČeuec Ščip ob 9.10. — llerschel napoveduje spremenljivo vreme. Petek, 19. novembra: Elizabeta, kraljica; Pon-cijan, papež. Novi grobovi ■f" V Ljubljani je umrla gosjiodična Franja Snoj. Pokopali jo bodo v petek ob 2 jiopoldne. — V 6redo zjutraj je mirno v Gospodu zaspala gospa Faneta Vlachova, soproga ravnatelja Ljubljanske kreditne banke v p. Pogreb bo v petek ob pol 4 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožal je I Skladi za preskrbo starih in onemoglih delavcev V posameznih obratih obstojajo skladi za preskrbo starih in onemoglih delavcev. Ob uvedbi (starostnega zavarovanja delavcev so ponekod začeli razpravljati o tem, ali je umestno, da taki skladi še v bodoče obstoje in ali naj delavci iu delodajalci še v bodoče prispevajo poleg prispevkov za starostno zavarovanje tudi še za te sklade. Glede tega se je pojavilo naziranje, da je najboljše, če se zbrana sredstva teh skladov raz-dele. Tisti, ki hočejo to doseči, zatrjujejo, da bi bilo nevarno pustiti in zbirati te sklade še naprej, ker jih bo gotovo porabil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Zato smatramo, da moramo jx>sebej poudariti, da je vsaka taka trditev neresnična in so taka trditev razširja samo zato, da se razbijejo skladi, Ui so se s težavami zbrali. Sredstva takih skladov •morajo služiti le onim, ki so ta sredstva zbrali. Pripominjamo, da bo v kratkem stopil v veljavo Pravilnik o prostovoljnem višjem zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti, ki bo za delavce na zelo primeren način reši! to vprašanje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom ie naravna oFranz-Joselova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Jožeiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, o vrbu tega tudj v zastarelih slučajih ne odreče. Ost. res- 8. br. SM74/3S, — Najvišje jiokroviteljstvo Ljubljanskega vele-sejma. — Tudi prihodnje letne prireditve Ljubljanskega velesejma ki bodo od 4. do 13. junija in od 1. do 12 septembra 1938 bodo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., kakor je obvestila pisarna Nj. Vel. kralja predsedstvo velesejma. — Občinsko volitve za občini Ljutomer in Mozirje bodo v nedeljo, dne 19. decembra t. 1. — Nova občina Ljutomer e sedežem v Ljutomeru je bila j ustanovljena s spojitvijo občin Ljutomer-mesto in Ljutomer-okolica ter delov občin Veržej in Ceza-njevci. Z istim ukazom je bila s spojitvijo občin Mozirje-trg in Mozirje-okolica ustanovljena nova občina Mozirje s sedežem v Mozirju. — Odbor Slovenske Matice sjioroča, da je na rtvoji seji dne 9. novembra t. 1. pregledal in potrdil obračun glede postavitve Tavčarjevega kipa v Poljanah nad škofjo Loko. Sjiomonik je sedaj last poljanske občine, ki ga lahko postavi tudi na drug prostor, ko se občani zedinijo glede tega. — Praktični učiteljski izpiti na državnem učiteljišču v Ljubljani se po zadnji odredbi ministrstva vrše po starem pravilniku pred dosedanjo iz-]>raševalno komisijo. Kandidati, ki so vložili svoje prošnje za pripustitev k izpitu pred izprašcvalno komisijo v Ljubljani, naj sc javijo k izpitu 25. t. m. ob po! 8 v ravnateljevi pisarni državnega učiteljišča v Ljubljani. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. — Ravnateljstvo. — Odškodnina za transfuzijo krvi. Ministrstvo socialne politike b narodnega zdravja v Belgradu je za splošno bolnišnico v Ljubljani odobrila cenik, po katerem se bodo odslej zaračunavale poleg običajnih oskrbnih stroškov tudi pristojbine za kri. ki jo bodo zdravniki med zdravljenjem ordinirali posameznim bolnikom. Oproščeni so teh pristojbin vsi državni, samoupravni in banovinski uslužbenci ter siromašni državljani. Zasebnikom z lastnim imetjem se bodo zaračunavale pristojbine po višini predpisanega jim letnega davka, upoštevajoč tudi dejstvo, kolikokrat je bila dotičnemu bolniku oddana kri v loku iste bolezni. Uprava obče drž. bolnišnice v Ljubljani. — Županslvo občine Gomilsko pri Celju poroča, da je rok za vlaganje prošenj za službo občinskega tajnika in služitelja določen za 30 in ne «*amo za 20 dni od dneva objave razpisa v »Slovencu« ozir. v »Službenem listu«. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. t. m. je objavljena »Uredba o notranjem ustroju Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije«, dalje »Odločba o razporeditvi zvanja nadzornika konjušnice«, »Konvencija o ureditvi vzajemne pomoči jiri opravljanju postopka v civilnih in trgovinskih stvareh, sklenjena med kraljevino Jugoslavijo in zedinjeno kraljevino Veliko Britanijo in Severno Irsko — razširitev na škotsko«, »Prislop Dansko h konvenciji pariške unije za zaščito industrijske svojine« in »Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v lotu 193T-38 v občini Begunje«. _ Malomarnost. Prvi letošnji sneg, ki je napravil toliko zmede, je odrezal tudi prebivalce v Vikrčah pod Šmarno goro od električnega toka, ki ga dobavlja Majdičeva elektrarna iz Krania. Ker v sosednih Pirnečah elektrovod ni bil prekinjen, je vsekakor velika malomarnost, da so ostale Vikrče ves teden v temi. Pa tudi sicer so motnje v tem eleklrovodu preccj pogoste, bodisi da luč nevšečno migota ali pa sploh odpove. Prosimo vodstvo elektrarne, da te neprilike temeljito odpravi. — Prizadeti odjemalci _ Nova skladba: Trnbndurka. za moški zbor na besedilo t Milana Preglja, uglnsbil Zor-Vo Prelovcc Izdnlo Bežigrajsko pevsko društvo, Ljubljana. Tvrševn c. 71 Naročila tja. dobi pa naročilu njenega sina prepeljal v neki ljubljanski sanatorij. Zdravniki upajo, da njeno 6tanje ni nevarno. Nevarnost zaradi mesa bolne krave Ljubljana, 17. novembra. Pred nekaj dnevi je mestni tržni in veterinarski urad v Ljuljani ugotovil, da so v Mostah pri nekem posestniku zaklali kravo, ki je imela vra-nični prisad. Ponovni primer je isti urad odkril včeraj. Mestni tržni urad je uvedel 6am preiskavo, ki jo vodi tržni ravnatelj vet. nadsvetmk Rigler, obenem pa je obveščena tudi policija. Do sedaj ee namreč ui posrečilo ugotoviti, kam je bilo to meso prodano Uživanje mesa od govedi, ki je zbolelo za vraničnim prisadom je namreč za človeško življenje v nekaterih okoliščinah smrtno nevarno. — Meso krave se more pod gotovimi pogoji razdeliti tudi na 300—600 oseb. Če je to me6o prišlo na trg, je približno toliko oseb resno ogroženih. Na ljubljanskem živilskem trgu je bila danes stroga kontrola, 'oda ni se posrečilo ugotoviti onih mesarjev, ki bi tako pokvarjeno meso prodajali. m v« v TrZtC Zanimiva razstava ienskik ročnih del v vseb tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih ■/. MEZ predivom za ročna dela v Tržiču, Hotel Pošta. Odprta od srede. 17. novembra 1937 do vključno petka. 19 novembra 1937 dnevno od 10. do 18. nepretrgoma. Vstop prost! Ne prodaja sel Jugoslovanska kn Jiparna v l|ubllanl priporoča cerkvenim zhoroni za advent sledečo skladbe: Adamič K.: V svitu zarjo. Zbirka advent-nih pesmi za mešani zbor. Part. 24 din. glasovi po Gdin. — Grum A.: Adventne pesmi za mešani zbor. Part 10 din. glasovi po 4 din. — Priložnostne pesmi za mešani zbor. 20 din. Zbirka obsega tudi primerno pesem za Miklavžev večer. — Foerster A : 12 cerkv. pesmi za mešani zbor. 12 din. — Cantica saera III. del. Za moški in ženski zbor. 30din. — Premrl St.: Cerkvena ljudska pcsmarica za eno in dvoglusno petje z orglami (nova izdaja). Part. 50 din. glasovi po 24 din. — Cerkveni moški zbor. 40 din — Vodopivec V : Štiri ndventne pesmi in mešani zbor. 3 din. — Božji spevi. Pesmi cerkv. letu za mešani zbor Obsega več adventnili pesmi. — Zoleznik M.: Vi oblaki ga rušile. Deset pesmi za adventni čas. Pari. 20 din. Kreditna politika Narodne banke Tudi ▼ zapadnih velikih kapitalističnih državah 3e dolgo po ustanovitvi in v teku že desetletnega obstoja emisijskih bank ni bilo pravega pojma o eskontni politiki emisijskih bank. Eskontna politika emisijskih bank se je držala prav primitivnih oblik ln Je tako n. pr. obrestna mera ostajala leta in leta neizpremenjena, šla pa je za edinim ciljem doseči čim večji poslovni uspeh za emisijsko banko. Toda sčasoma je postala eskontna politika bistvenega pomena za obrestno mero vseh vrst ka-pitalov, ker si je emisijska banka pridobila bistven vpliv na trg kratkoročnih kapitalov, kasneje tudi na tako zvani kapitalni trg in je s tem emisijska banka posredno prav za prav odločilno sodelovala pri poteku konjunkture in gospodarskega življenja sploh. Tndi v naši državi smo hodili v eskontni politiki pota. na katerih emisijska banka ni imela onega vpliva na kreditni trg, kakor je bil to primer pri emisijskih bankah drugod po svetu. Bili so sicer nekateri poizkusi preiti na drug način dela, toda ti poizkusi so ostali brez pravih uspehov. Da eskontna politika ni imela pravega uspeha, se je zlasti videlo v letih krize, ko so marsikateri krediti postali namesto trimesečni kar enoletni in še dalj. Pa še več: marsikateri kredit je opešal in odtod tudi veliki odpisi terjatev emisijske ustanove v letih krize Vse to je povzročilo, da je bila vedno bolj glasna kritika eskontne politike emisijske banke, pri čemer pa je žalibog prišlo dostikrat tudi do take kritike, ki ni bila umestna in ki je zasledovala druge cilje kot je bilo z ozirom na njo samo pričakovati. Eskontna politika emisijskih bank ima pred vsem namen regulirati trg kratkoročnih kapitalov ali denarni trg. To tudi jasno pove zakon o Narodni banki, ki pravi, da je cilj Narodne banke odobravati in kontrolirati kratkoročne kredite, potrebne za gospodarsko življenje v državi. To dosega s svojo eskontno politiko, pri čemer je pojem eskontiranja razumeti tako, da je eskont nakup papirja z gotovim rokom z odbitkom eskonta. To je točna definicija eskontnega posla, ki pa ima v eskontni politiki pri nas še druga obeležja, ki mu marsikdaj vzamejo tako velik del bistva, da se skoraj ne more več govoriti o eskontiranju v zgoraj navedenem smislu V tem smislu pojmuje tudi g. dr. Vladeta Vnksanovič v svoji študiji >0 ineničnom eskontu Narodne banke«, o kateri smo že poročali, da je izšla v Belgradu, eskontno politiko emisijskih ustanov, ki je v tem, da emisijska banka zavestno postopa po gotovih načelih pri sprejemanju vrednot v eskont. Pisec je s to razpravo, ki se odlikuje po jasnosti pojmov, pokazal, da je, če gre za dva načina eskontne politike, prvič za kontingentiranje kreditov ir. drugič za prosti nakup menic, gotovo v prvi vrsti protežirani drugi sistem: t j. prosti nakup menic. V čem obstojata ta dva sistema? Prosti nakup menic je samo navadno eskontiranje, torej samo operacija med eskontistom in eskonterjem, dočim pomeni drugi sistem kontingentiranja tudi določitev drugih odnosov med eskontistom in eskonterjem, pred vsem o ugotovitvi kreditnega posla. Če bi hoteli to razliko še bolj poudariti, je pri sistemu prostega nakupa merodajna samo menica, dočim je pri sistemu kontingentiranja merodajno v prvi vrsti dejstvo, da odobri emisijska banka kredit v okvirju, katerega lahko koristnik predlaga banki menice v eskont. Sedanji sistem naše emisijske banke je pred vsem kontingentiranje z gotovimi primesmi, ti kažejo željo i same emisijske ustanove, da bi prešla na drug sistem: prosti nakup menic. Kajti drugi sistem: prosti nakup menic garantira emisijski ustanovi v največji meri likvidnost njenega meničnega portlelja, kar mora biti poleg varnosti glavni cilj vsega poslovanja emisijske banke Zaradi tega tudi avtor najprej analizira kreditno službo in sistem meničnega eskonta emisijske banke, nato menični eskont Narodne banke do vseh podrobnosti, slednjič pa predlaga nov način za eskont Narodne banke. Sevala je treba pomisliti na naše splošne gospodarske in kreditne prilike in je treba vedeti, da bi popolna izprememba sistema eskontne politike emisijske banke bila združena z največjimi težkočami. V naših razmerah ni čudno, če se dobe tudi resni predlogi, naj bi emisijska banka uvedla sistem kreditranja v tekočih računih, kot to delajo druge zasebne banke z večjim ali manjšim uspehom. Pri težavah prehoda v sistem prostega nakupa je treba upoštevati tudi dejstvo, da je za ta sistem sposobnih meničnih papirjev pri nas zelo malo Potrebno bi bilo torej v prvi vrsti ustvariti tudi predpogoje za uspešno funkcioniranje sistema prostega nakupa, kar tudi ni lahko in takoj uspešno delo. Zaradi tega tudi avtor zagovarja pravilno stališče, naj bi se uvedel mešan sistem eskontne politike. Favorizira naj tvorbo poslovnih menic in naj te menice pri eskontu tudi favorizira. V zvezi s tem bi bilo potrebno, da se za take menice odredi tudi posebna obrestna mera. ker drugače emisijski ustanovi ni mogoče konkurirati z drugimi ustanovami, ki se za ta posel zanimajo. Potrebne so po mnenju pisca tudi iz-premembe v naši taksni politiki, ki le preveč favorizira tekoče račune na škodo meničnega prometa, za kar so nam dobri zgledi iz drugih držav. Pisec predlaga naslednji mešani sistem: 1 Uvesti je treba tehnično podlago za svobodni nakup menic, nato pa prosti nakup prvorazrednih in resnično kratkoročnih menic brez ozira na to, če 60 predlagatelji takih menic /e dolžniki Narodne banke iz meničnih posojil. 2 Uvedba dveh stopenj obrestne mere za razlikovanje prvovrstnih od drugih menic. 3. Uvedba cenzorskih kreditov za vsa gospodarstva tvrdke, ki na stalni način ne predlagajo menic v eskont. 4. Zavarovanje elnstičnejše manipulacije z menicami. Študija g. Vuksanoviča, o kateri smo obširneje spregovorili, zasluži vso pozornost, ker odkriva i sami emisijski banki pot, kako preiti v drug sistem eskontne politike, ki bo pokazala boljše nspehe i za vse naše gospodarstvo i za emisijsko banko samo. P. do 13.875, za konec januarja 13.69—13.89, za sredo februarja 13.70—13.90, za konec februarja 13.66 do 13.86. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,123.623 dinarjev, v Belgradu 6,594.000 dinarjev. Efektni promet je dosegel v Belgradu 209.000 din Zagrebške banke v L1936 Iz poslovnih poročil zagrebških baJik za 1936 je,razvidno, da je imelo od 27 obstoječih zagrebških bank 23 bank glavnico 372.5 milij., vlog na knjižice 2.168, tek. računov 893.3, eskonta 445.8 iu 115.0 milij. din dolgoročnih obveznosti. Glavne postavke aktiv so bile naslednje: menice 903.4, tek. računi 1.618.7, hipot. posojila 159.0, lombard 46.1, ostala aktiva 168, skupno 2.895.7 milij. din. Gotovine so imele zagrebške banke v blagajnah 188.4, pri Narodni banki in Drž. hipot. banki 79.6, pri ostalih denarnih zavodih 46.5, skupno torej 3538, vrednostnih papirjev 138.7 milij. din. Od 23 bank jih je izkazalo dobiček 18, izgubo 5, dobiček znaša 26.4, izguba 0.5 milij. din. * Elektrifikacija. Elektrarna Vinko Majdič v Kranju jc zaprosila za odobritev zgradbe elektro-voda visoke napetosti 20.000 V od elektrarne v Kranju do transformatorske postaje KDE t Pol'« teT transformatorske postaje pri hitrocentrali. Komisijski ogled bo 24. novembra. Nadalje je zaprosila za odobritev, da sme preložiti traso elektro-voda visoke napetosti od Medvod do Kranja, k. o. Preska, blizu tovame Medič-Zankl, d. z o. z. Komisijski ogled bo 24. novembra. Potrjena poravnava: Hojnik Franc, trgovec v Mariboru. . . Odprava konknrras Feldman Aduard, brrii trgovec v Buchensteimu, p. Meža. Osjek dobi posojilo pri Drž. hipot. banld. Mesto Osje,k je zaključilo pri Drž. hipotekami banki posojilo v znesku 8 milij. din, katerega donos bo porabilo za zgradbo klavnice, ljudske šole ter povečanje kaoacitete elektrarne. Angleški kapitalisti hočejo zgraditi tovarno celuloze. Iz Belgrada poročajo, da »e je ena največjih svetovnih tvrdk za celulozo Kelnner in Partinkton iz Londona ponudila naši državi za odkup tovarne celuloze v Drvarju. Če noče naSa država te tovarne prodati, so Angleži pripravljeni zgTaditi novo tvornico celuloze ▼ Bosni, ki bi letno predelala 200.000 kubičnih metrov celuloznega lesa. Nova tvomica pločevine. Iz Belgrada poročajo, da je začela Prometna banka v Belgradu graditi tvor*"Vo za pločevino, in sicer v Zemunu na cesti proti Batajnici. Tvornica bo izdelovala črno in pocinkano pločevino, kasneje eventualno tudi belo pločevino. Kapaciteta tovame znaša 7,200 ton letno, za kar je bilo investiranih 12 milij. din. Tvornica bo začela delati maja ali junija 1938. Ljubljana — tečaji s Amsterdam 100 h. gold . . . Berlin 100 mark .... s . Bruselj 100 belg . i i . * . Curih 100 frankov ..... Londoji 1 fuint ....... Newyork 100 dolarjev . a » . Pariz 100 frankov ...... Praga 100 kron ...... Trst 100 lir........ primom : 2386 66—2401.26 1738.02—1751.90 733.20— 738.27 996 45—1003.52 214.73— 216.78 4266 00—4302.32 115.66— 147 09 151.33— 152.43 225.69— 228.78 Curih: Belgrad 10, Pariz 14.67, London 21.63, Newyork 431, Bruselj 73.625, Milan 22.725, Amsterdam 239 45, Berlin 174.50, Dunaj 79 45 (81.80), Stockholm 111.50, Oslo 108.70, Kopenhagen 96.55, Praga 15 19, Varšava 82.—, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfore 9.565, Buenos-Aires 127.75. Vrednostni panirii Ljubljana: 7% invest. pos. 96.50—93, agr. 53 do 54.50, vojna škoda promptna 419—420.50, begi. obvez. 78—79, 4% sev, agT. 51—53, 8% Bler. pos. 94.50—96, 7% Bler. pos. 84—85.50, 7% pos. DHB 100—101, Trboveljska 220—230. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 97 den., agr 54—55, vojna škoda promptna 418—419, begi. obv. 78 den., dalm. agr. 76 50 den., 4% sev. agr. 53.50 den., 8% Bler. pos. 94—95.50, 7% Bler. pos. 85 12—86 7% pos. DHB 100—100.75. Delnice: Nar. banka 7500 den., Priv. agr. banka 210 do 213, Gutmann 45—50, Danica 60 denar, Oej. sladk. tov. 170—185, Dubrovačka 406—420, Jadranska plovba 400—420, Oceania 275 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. pos. 98 blago, agr. 54.50—55, vojna škoda promptna 419 do 419.50 (419.50) za konec januarja 413 25 denar, begi. obv. 78.50—79.50, dalm. agr. 76.50—76.75, 4% eev. agr. 54 denar, 8% Bler. pos. 94 25—94.50. 1% Bler. pos. 85—85.50 (85.25), 7% pos. DHB 110 50 denar. Delnice: Narodna banka 7550—7580 (7550) Priv. agrarna banka 214—215 (214.50, 214). Dunaj. Poslovanje je bilo tudi danes zelo mirno, vendar je bilo opaziti, da je tendenca nekoliko čvrstejša in je večje število delnic naraslo. V kulisi jc proti koncu notiralo te 5 papirjev, znatneje je popustil le Steg. Tudi v zagradi so bili tečaji pretežno nižji, čvrste so bile le pivovareke delnice. Beležili so: Donavskosavskojadranska obligacije 61.20, avstrijske stavbne srečke iz leta 1926 18.38, delnice: Credilanstalt-Bankvercin 262.75, Narodna banka 165.50, Steg 27.50, Stevveag 28.50, Magnesit 86.20, Alpine 45, Steyr-Daimler-Puch 231, Semperit 8-1.95. Članom zadruge »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani Redni občni zbor bo v četrtek, dne 25. novembra 1937 ob pol 5 pop. v posvetovalnici Jugoslov. tiskarne. Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka ln bilance. 4. Volitev tretjine načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. NaBel StVO. Živina Ljubljanski živinski sejem 17. novembra. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 133 (28) konj, 56 (12) volov 58 (12) krav, 20 (15) telet, 21 (6) pršutarjev in 356 (172) prašičkov za rejo. Od konj je bilo prodanih 12 klavnih konj za Dunaj. Cene so ostale neizpremenjene kot na prejšnjem sejmu in sicer naslednje: vodi I. 5.50—6, II. 4.75—5.25, III. 4—4.50. krave debele 4—5.50, ktobasarice 2.50-3.50, teleta 7—8, prašiči 5.50 do 7 dinarjev za kg žive teže, prašički za rejo 100—200 dinarjev za kos in konji 400—3.500 dinarjev kos. Žitni trjf Novi Sad: Vse neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji. Rečica ob Savinji Požar Ni še preteklo 14 dni, ko je v Lačjl vasi naenkrat pogorelo 5 kozolcev, že je v sredo okrog poldneva zopet začel goreti kozolec posestnika Lomška Janeza, pd. Hudalesa, v Zgornjih Pobrežjah Mirnemu vremenu in takojšnji pomoči domačinov se je zahvaliti, da ni pogorela tudi blizu stoječa stanovanjska hiša in drugi kozolci, ki so v bližini. Nastanek požara je popolnoma podoben onemu v Lačji vasi. Tudi tam jo začelo goreti okrog poldne in tudi tam so videli ljudje, kako je naenkrat švignil plamen iz slamo v kozolcu, toda nobenega človeka ni bilo v bližini. Kaj če niso ti požari dobro premišljeni in organizirani? Upamo, da se bo orožnikom posrečilo za-gonetko kmalu rešiti. Posestnik ima 12.000 din škode, ki je komaj za polovico krita z zavarovalnino. Pred občnim zborom igostov. lahkoatletske zveze Borza Dne 17, novembra Denar V zasebnem kliringu je angleški funt ostal ne-izpremenjen na naših borzah: 238 denar. Avstrijski šiling jc v Ljubljani ostal neizpre-menjen na 8,67—8.77, v Zagrebu jc beležil 8.66 do 8.76, v Belgradu 8.6483—8.7483. Griki boni eo beležili v Zagrebu 28.795 do 29.495, v Belgradu 28.40—29.10. NemSki čeki so ostali neizpremenjeni na 1390 do 14.10, nada1je so v Zagrebu beležili za konec novembra 13.98—14,09, za sredo januarja 13.675 5. decembra bo v Zagrebu redni letni^ občni zbor jugoslovanske lahkoatletske zveze še živo je v spominu vsem delegatom zadnji občni zbor, pri katerem se je vršila velika borba med opozicijo in vladno skupino in pri katerem se je vršilo obojestransko prerekanje od jutra do pojioldanskih ur —torej vse dotlej dokler ni opozicija zapustila prostorov, kjer je zboroval najvišji forum jugoslovanskega lahkoatletskega športa. Ne bomo danes ponovno pogrevali teh neprijetnih in za naš lahkoatletski šjiort skrajno škodljivih pojavov, ampak smo mnenja ne glede na eno ali drugo stran — in ne očitajoč kaj je kdo zagrešil in kaj dobrega napravil — da je treba dosedanjemu delovanju zadnjih dveh let napraviti konec in naš lahkoalletski šport speljati v druge vode. Pri tem občnem zboru se bo vrtila vsa debata zopet okrog nove upravo, okrog financ, okrog sedeža zveze in končno okrog mesta, ki naj prevzame prihodnjo balkaniado, ki bo — kakor jo znano — v Jugoslaviji. No da bi nam Slovencem kdo očital lokalni patriotizem, ker mi takoj odkritosrčno priznamo — četudi smo kvalitativno in kvantitativno najmočnejši v tej športni panogi — da tudi pri nas ni vse tako kakor bi moralo biti, smo vendar prepričani, da nam pripada v tej športni panogi več kakor smo doslej iineli. Koliko več novih lahkoatlelskih kluliov bi lahko osnovali v naši ožji domovini, če bi bile prilike v jugoslovanskem lahkoatletskem športu vsaj nekoliko boljše, kako bi se dvignili naši reprezen-tativci, če bi bilo malo drugače. Upajmo, da bo letošnji občni zbor posvetil temu vprašanju primerno pažnjo in da bo končno vendar rešil stvar tako, da bo imel korist od nje celokupni jugoslovanski lahkoatletski šport. Nam gre slejkoprej le za stvar in smo bili vedno izredno veseli vsakega uspeha, pa naj je bil dosežen kjerkoli v državi. Pri tem nikakor ne bomo ozkosrčni in seveda isto zahtevamo od drugih š|>ortnih tovarišev-lahkoatletov. Na tem občnem zboru se bo morda načelo vprašanje prenosa zveze. Kakor smo trdno prepričani, da je delo v taki zvezi kakor je lahko-atletska zelo težko in odgovorno in zlasti tedaj, čo ni na razjiolago vsaj najnujnejših denarnih sredstev, lano smo tudi prepričani, da bi se kje drugje že tudi našli ljudje, ki bi bili zmožni voditi jugoslovansko lahkoailetsko zvezo. Sicer bodo pa o tem odločali delegatje — seveda, če bodo smatrali to za umestno. Zaradi prihodnje balkaniade se ho brez-dvomno vršila velika debata. Kolikor je doslej znano, se zanjo potegujejo vsa tri središča: Ljulv-ljana, Zagreb in Belgrad. Izven vsakega dvoma je, da mora Zagreb takoj izpasti iz te kombinacije, saj je bila tam pred tremi leti taka prireditev. Ostaneta torej še Ljubljana in Belgrad. Sedaj nastane vprašanje: ali v Ljubljani ali v Belgradu? Prepričani smo in povsem upravičeno, da govori več razlogov v prilog Ljubljane. Prvič Stadion, ki je edinstvena tovrstna športna naprava ne samo na Balkanu, ampak daleč na okrog izven mej naše države. Dalje Ljubljana, ki kol najmočnejšo lahkoatlotsko središče v državi še nikdar ni imela lahkoatletske prireditve takega značaja, Tretji« bodo tvorili ravno slovenski lahkoatleti večino naše državne reprezentance, in končno pridejo v poštev še primerni organizatorji, ki jih bomo ravno v Ljubljani najprej dobili. Upajmo, da bodo imeli vsi delegatje na letošnjem občnem zboru pred očmi samo športne cilje, in če »e bo to zgodilo, bo ves jugoslovanski lahkoatletski šport sto pil v lepšo bodočnost. Kal turni obzornik Puškin v jumoslovanskih kn iževnosiih Pred nekaj dnevi je rzšel »Belgradski puškin-ski zbornik«, ki so ga večinoma napisali rusko ruski emigranti pod uredništvom prof. Aničkova, s predgovorom prof. Beliča (na 414 straneh). Trije članki in sicer: 1. Vsevolod Prokoljev In Dimitrij Atrjaskin: K vprašanju odnosov srbskih pesnikov XIX. st k. Puškinn (Kj voprosu otnošenij serb-skihj poetovj XIX vjeka kj Puškinu (sir. 1—2«), 2. Konstantin Rimarič-Volinskij: Puškin t hrvatski literaturi (Puškin vj horvatskoj literaturje (str. 27—46) ter 8. Nikola Preobralenski: Puškin pn Hloveacih (Puškin u Slovencevj) (str. 47—76) so izšli tudi posebej v brošuri, ki nosi skupen naslov: Puškin t jugoslovanski literaturi (Puškin v Jugo-slavjanjskoj literaturje) ter predstavljajo zanimiv donesek k letošnjim Puškinovim proslavam. Ob stoletnici Puškinovega rojstva (1899) je irila podobna knjiga, ki je imela namen pokazati ruskemu občinstvu vpliv Puškinn na jugoslovanske književnosti (Jagičev zbornik: Puškin u jugsl. lit. 1902), ▼ katerem Je slovenski del ocenil pok. prof. Prijatelj (eno prvih njegovih deli). »rtfki del pa sploh ni našel svojega ocenjevalca. Med tem časom pa so Srbi dobili že dvodelno bogato hibliografijo vseh prevodov iz ruščine sploh (l"o-goilin: Rusko srpeka bibliografija) ln Hrvatje nekak pregled v Srepeljevem uvodu T lzbrane HuS-kinove spise pri Matici. Za zadnji jubilej stoletnice smrti pa ie Srbom napisal novejšo Puškinovo bibliografijo Mitropan (Puškin kod Srba), Hrvatom pa Badalič (Puškin u hrvalskoi Knjlievno6tij, dočim ee Slovenci nismo zgenili. Sicer pa tudi »puškiniana« pri nas niso toliko napredovala, kot bi si kdo mislil, ter more veljati Prijateljeva razprava z malimi spremembami še vedno za temeljno in dobro informacijo. Toda prav letošnje leto je zopet razvnelo pri nas Puškinovo tradicijo z raznimi prevodi in celo celotnimi izdajami knjig (Župančič, Klopčič), ki pa zopet niso v tej brošuri vzete v poštev, kajti napisana je bila že pred aprilom, dasi je šele zdaj izšla. Toda evropskemu in zlasti ruskemu bralcu nudijo te razprave izvrstne preglede Puškinovega vpliva v jugoslovanskih književnostih ter ima — zlasti razprava o Slovencih — svoj velik pomen. Razprava o srbskih prevodih in vplivih Puškinove tvornosti prikazuje, kako so se razmeroma zgodaj začeli Srbi zanimati za Puškina in se zlasti v štiridesetih letih zanimali za njegovo junaško pesem, ki je bila kakorkoli v zvezi z srbsko heroično dobo ustaje. V šestdesetih letih pa jih je prevzel drugi tečaj Puškinove poezije, namreč by-ronizem velikega pesnika, dočim so se v osemdesetih letih, glavno po zaslugi Iliča, učili pri Puškinu čiste poezije, nekakega artizma, ki je srbsko poezijo privedel na prag moderne dobe in pretrgal z vsakim utilitarizniom. Dočim so sc v zgodnjih letih navduševali nad drugovrstnimi pesmimi, je v tem času prišla do veljave Puškinova najvišja pesem (zlasti Onjegin). Zlasti to zadnje razdobje realizma sla pisatelja podrobneje obdelala. Hrvatska književnost pa nasprotno kaže že od početka nekako nezadovoljstvo s Puškinovo poezijo, ki se ji zdi vse preveč aristokratska, dočim so se Hrvati zavzemali za narod, torej za listo »tolpo«, ki jo je Puškin (nepravilno razumljen) preziral. Volinjskij skuša psihološko analizirali to družbo ter poudari vzgojni in domovinski značaj te dobe, ki je iz Puškina jemala le domovinsko noto. Prve prevode Hrvatom je dal nas rojak Stanko Vraz. Pisec jih ob tej priliki enako kot preje že Badalič v posebni brošuri, ki tu n citirana (Vraz i Puškin) podvrže kritiki. Pisatelj zasleduje direktne vplive pri važnejših pesnikih do najnovejšega časa (do Nazorja), potem pa prevode. Mimogrede se dotakne tudi Prešerna. Za nas najvažnejša je razprava dr. Prcobra-ženskega. Od začetka — služeč se seveda Prijateljeve temeljne razprave, pa do aprila letošnjega leta — zasleduje stopinje Puškina med Slovence ter odkriva — tudi s pomočjo svojih svetovalcev, ki jih imenuje — zanimive in nove stvari. Najprej se loti vprašanja, v koliko je Puškin poznal Slovence. Omenja dopisovanje Puškinovega načelnika gen. Inzova o Puškinu, državnemu tajnemu grofu Kapodistriju v Ljubljano (1821). ko se je le-ta mudil na kongresu v Ljubljani. O Ljubljani je Puškin Iphko hral v listih, pa tudi zvedel po osebnih zvezah t, udeleženci kongresa (Ilitrova). Sicer pa je bil zaradi sklepov kongresa v Ljubljani razburjen, ker so zatirali tedanjo revolucionarno mišljenje, h kateremu je pripadal in zaradi katerega je bival tedaj v pregnanstvu. Imel je v svoji knjižnici tudi tri slovenske knjige (Murkov nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar in gramatiko), odkoder je tudi prepisal edini slovenski stavek v svojih sni: sih: »Kar gosp6da stori krivo, kmeti mbrjo pla-zhat shivo«, ki ga je svoj čas odkril prof. Prijatelj. Tudi je poznal roman Nodiera »Jean Sbogar«, ki se godi v naših krajih. Drugo vprašanje pa Je, kako so poznali slovenski sodobniki Puškina? O Prešernu je zelo dvonino, če je sploh kaj slišni o njem. Sicer sta bila s Puškinom sodobnika, v njihovi poeziji se dobe podobni motivi (Apel, Siln-gersklhnge). isti prevodi iz istega pesnika (Mic-kievviez, KSrner, Byron) ter zelo sorodna usoda — toda dokaza, da bi se po imenu poznala. nI. Nasprotno pa je Čop imel v svoji knjižnici pet Puškinovih del ter je vendar čudno, da bi ga Prešernu ne omenjal. Prvi prevod je šele iz I. 1853 v Miklošičevi hrestomntiji in sicer pravljica »Ribar in riba«, katere prevajalec pa jc neznan. In od tu dalie Preobraženski še enkrat kritično pretresa vse prevode od Žaklja dalje ter skuša tudi poiskati vzroke globokejšemu poznanju ruskega jezika v 70 in 80 letih ter pri moderni. Prvikrat tu natisne Hribarjev prevod »Klevetnikom Rusije«, ki je bil recitiran na letošnji proslavi Puškina na naši univerzi. Kljub temu, da je njegova razprava zelo marljivo in vestno delo, se sam nekako opravičuje, da prevodov i z zadnjih let ni mogel natančno razbrati, ker so raztreseni jx> raznih listih (tako ne imenuje mojega prevoda tieočverzne pravljice o Saltanu v Mladiki, niti pesmi »Zimska cesta« prav tam)? Župančičev prevod Saltana, Klojičičev zbornik pesmi, prevodi v Domu in svetu. Mladiki in dr. niso prišli Se v poštev, ker eo izšli po aprilu 1937, ki jo termin te razprave. Brez dvoma je ta zadnja razprava Izmed vseh v knjigi najbolj tehtno pisana ter prina"a največ novega in novo gledanega gradiva. Zato je škoda, da jc tako malomarno tiskana. Ne samo, da je občutno skrajšana, kot pravi pripomba, temveč jo naravnost nedopustno lomlicna, saj se celo številko citatov v razpravi in bibliografiji zadaj niti no njemnjo (zmeda že pri št. 15, kjer so štiri opombe, katerih tekst, ki naj ga dokumentirajo, je v razpravi izpuščen: in od Iu dalje do št. 38 se številko ne ujemajo). In potem še na več mestih (37, 58, 59 itd.; številk 79. 91 sploh nI, dasi m v razpravi!). Ta malomarno«! in napake v slovenskem tekstu so nov dokaz, kako mačehovsko tiskajo tlijo knjigo na našem jugu. Morda bi se dala razprava dopolniti ter kako izdati v pravi podobi in v slovenščini v kaki naši znanstveni založbi? Toda tedaj bo moral popravili trditev, da je Slovence stoletnica smrti našla ludi »izven zanimanja za Puškina«. Prof. Preobraženski je tako storil Slovencem dobro delo: opravil je naloeo. ki bi Jo ob stoletnici Puškinove smrti morali obdelati mi sami. Lepo pa je, dn se je uredništvo »pomnilo v pripombi tudi smrti prof. Prijatelja, našega prvega Puškino-grafa in najuspešnejšega njegovega jirovajalca. td. Novi Tarcizij Slike iz rdeče Španiji Ukradeni dragulji v poštnem nabiralniku Na Angleškem so dali v promet novo letalo, katero je tako narejeno, da bo v njem imelo prostora 42 razvajenih popotnikov. Letalo bo svoje popotnike v 2 dneh preneslo iz Anglije v Indijo. Vsa vojvodska rodbina zgorela v zraku Iz Bruslja je včeraj prišlo poročilo, da se je 16. t. m. pri Ostende ponesrečilo belgijsko potniško letalo, v katerem je bilo ubitih 11 ljudi. Letalo je vozilo na zračni progi Monakovo—Bruselj —London. Med potjo bi se bilo moralo ustaviti tudi v Frankfurtu. Toda ker je bilo silno slabo vreme, je bilo nevarno tako pristajanje, zaradi česar je letalo letelo dalje proti Ostende Ostende ima svoje letališče v predmestju Steene. Ko se je torej to letalo hotelo spustiti v Steene na tla, je zadelo v tovarniški dimnik. Zaradi tega sunka je letalu takoj odletelo eno krilo. Nato je letalo padlo na tla in se pri priči razbilo. V tistem hipu pa se je vnel bencin, nakar so razbitine nesrečnega letala začele goreti in so zgorele z vsemi potniki in vso posadko vred Na krovu so bili trije možje posadke, namreč pilot Lambotte, radijski telegrafist Coutois in mehanik Lansmans. Poleg teb treh se je vozila v letalu skoraj vsa še živeča rodovina velikega vojvode Ilessenskega. Pri tej nesreči so mrtvi skoraj vsi člani to vojvodske rodovine. Mrtev je dedni veliki vojvoda Jurij Hessenski, njegova žena Irena z dvema otrokoma, dalje brat velikega vojvode princ Ludvik Hessenski, kakor tudi vdova prejšnjega velikega vojvode velika vojvodinja-vdova Eleonora Hes-senska, kakor tudi princ Aleksander. Z njim vred stva mrtva koinornik baron Eisenbach ter osebna strežnica. Pri vsej stvari je najbolj žalostno to, da je ta rodovina sedaj žalovala za svojim pred 6 tedni umrlim vel. vojvodom Ernestom Ludvikom. Letalo je bilo belgijsko delo. Nesreča se jo zgodila zgolj po naključju. Nanking v pričakovanju japonskih napadov Zadnja poročila vele, da se Japonci naglo bližajo glavnemu mestu Kitajske Nankingu Časnikarski poročevalec je evropskim listom meseca oktobra poslal tole poročilo iz Nankinga, ki priča, kako ti ljudje vzamejo vojno in njene grozote. Takrat je bil sovražnik sicer še daleč, vendar je z letali že ogrožal Nanking in zahteval tam svoje smrtne žrtve. Če človek hodi po Nankingu, skoraj ne more verjeti, da je v deželi vojna. Ljudje mirno hodijo po svojih opravkih, krošnjarji razklicujejo svojo robo, kmetje na trgu prodajajo svojo zelenjavo, jajca in kure, študentje in visokošolci pa se zbirajo v gručah, ker se je zimski semester pravkar začel. Nad vsem tem pa se boči sveže modro jesensko nebo. Če nad mestom slučajno ne brne sovražna letala, bi človek sploh ne vedel, da je vojna. Narobe, vsa mirnost kmečke Kitajske je menda zapopadena v tem glavnem mestu. Če seveda natančneje gledaš, boš videl, da je velik del trgovin zaprt, da je v mestu le malo avtomobilov in omnibusov, in da se je prebivalstvo za čuda skrčilo. Od enega milijona ljudi, jih je najmanj nekaj stotisoč odšlo. Glavno mesto vsakega drugega naroda na svetu bi pokazalo čisto drugačno delavnost, vznemirjenost, navdušenje. Nanking pa je miren, za čuda miren ter živi, kakor bi se sploh nič ne bilo zgodilo. Ni nobenih slavnosti, nobenih slovesnosti ob zmagah, nobenih zborovanj, nobenih oklicev. Kakor da bi ljudje o vojni nič ne vedeli. Res je, da so sovražne letalske bombe razdejale več poslopij, elektrarn itd., tudi ceste je raz-oralo in telefone raztrgalo. Toda komaj je bila škoda storjena, so že prišle cele kolone delavcev in začele popravljati. Nekaj ur kasneje gre že zopet vse svojo staro pot. Le nekaj kadečih se razvalin priča, da je tukaj sovražnik napadal. V teh ljudeh živi čudovita življenjska zavest. Samo tam, kjer so padle bombe in še to samo prvi hip vidiš prestrašene obraze, ki so navadno kar togi in negibni. Toda že čez nekaj ur se vrne vanje življenjska sila. Najprvo se približajo razvalinam nekaui obotavljaje se. nato pa odločno začno razmetavati razvaline ter se naselijo v njih. Škode so japonska letala za sedaj le malo napravila. Spočetka so japonska letala nizko letela. Zato je bilo precej japonskih letal sestreljenih. Pozneje so Japonci postali bolj previdni ter so leteli vedno le 3svetil v svojem stanovanju, in mu velel, kam naj jih f>onese. Mali Jose Aja je torej tekal po mestnih ulicah z Najsvetejšim v rokah, in to vkljub rdečini stražam, katere so jx> ulicah nadzorovale ljudi in jih preiskovale Srečno je utekel vsaki nevarnosti. Vedno se mu je mudilo, ker je moral zdaj hiteti k smrtni postelji kakega umirajočega ali h kakemu bolniku. Vkljub vsem nevarnostim je Jose svojo nalogo vsakokrat dobro opravil. Ko je prišel v sobo in stopil k postelji, je z največjim spoštovanjem položil malo srebrno škatlico, v kateri je bila shranjena hostija, na mizo, nekaj trenotkov jx>božno pomolil, nakar je vse pripravil za sv. obhajilo. Tako je ta mali fantek v teku čaka, ko so v tem kraju vladali rdeči, razdelil nad 1500 obhajil na domovih. Sirotni deček še živi v La Reinosi v hiši svojega strica ter ga časte vsi tisti, ki so preživeli strahote rdečega terorja. Apostolski delegat pri Francovi vladi je v zadevi vojnih ujetnikov pisal angleškemu nadškofu v VVestminstru Arturju Ilinsleyju. V tem pismu med drugim jx>roča: »Takoj ko so beli zavzeli mesto Sanlander, sem jiohitel tjakaj. Sam sem se lahko prepričal, kakšna škoda je bila narejena v tem mestu. Videl sem kipe Srca Jezusovega, katerim so odbili glave. Videl sem uničene svetniške f>odobe in cerkve, katere so bile spremenjene v klube, municijska skladišča, garaže in celo plesišča. V mestu Sant-ander je bilo umorjenih kakih 70 duhovnikov. Več kakor 3000 prepričanih meščanov-katoličanovj najboljših v mestu, so pometali v morje z vrha skale, na kateri stoji svetilnik.« Nagrajenci z Nobelovo nagrado Iz Stockholina poročajo, da so bili tamkaj z Nobelovo nagrado nagrajeni tile znanstveniki: Nobelovo nagrado za kemijo si delita v enakih delih angleški prof. Valter Norman Hauworth iz Birminghama ter prof. Pavel Karrer iz Curiha. — Nobelovo nagrado iz fizike si v enakih delih delita ameriški elektrofizik dr. Clinton I. Davis-son iz Newyorka ter augleški prof. G. P. Thomson iz Londona. Pavel Karrer je velik fiziološki kemik zadnjega časa. Dovršil je celo vrsto znamenitih del, zlasti o rastlinskem škrobu. V svojih delih o barvilih cvetja in listja se mu je posrečilo natačno dognati, kako je sestavljen tako zvani »carotin«, barvilo rumene pese. To je velevažno delo, ker je s tem dognal, da je »carotin« prav za prav bistvena snov vitamina A, ki je jx>treben v vsaki hrani. Če ga ni, dobi človek razne kožne bolezni. Karrer je dognal, da človeku ni treba kar uživati vitamina A, ki je nagromaden v jetrih rib ali v ribjem olju, ampak da človek sam »carotin« more predelati v vitamin A. Samo tako hrano je treba uživati, v kateri je dovolj »carotina«. Drugi nagrajenec Hauworth je f>osebno zaslužen v kemiji o ogljikovih hidratih. On je prvi dognal vezavo sladkornih molekulov. On je bil prvi, ki je prav sjtoznal, kako je sestavljen vitamin C ter je tako omogočil, da je ta vitamin mogoče tudi umetno delati kot zdravilo zoper skorbut. Davisson in Thomson pa sta fizika, ki sta dokazala tisto, kar so znanstveniki že dolgo slutili: da elektroni izžarevajo v valovih. Največje letališče na svetu Na pariškem letališču Le Bourget so pretekli teden slovesno odprli velikansko poslopje, ki bo največja letalska postaja na svetu. V tem poslopju, ki je najmoderneje urejeno, bodo vsi potniki, ki se vozijo z letali, imeli ves komfort in vse udob- nosti. V slavnostnem govoru je letalski minister omenil, da Francozi delajo načrt za mnogo večje letališče zraven Pariza. Na tem velikanskem letališču bo zveza vseh letalskih zvez nad suho zemljo in nad morjem Tri leta stara angleška deklica France Maestie sama potuje v Ameriko, kjer hoče v Newyorku obiskati svojega očeta. Deklica ima na svojem potovanju edino spremljevalko, katere nosi v ■aročjn. Čemu je solnce? Jakec mami: »Zakaj pa je solnce na svetu?« Mama: »Zaradi svetlobe in gorkote.« Jakec: »Saj to ni potrebno!« Mama: >Zakaj neki bi ne bilo potrebno?« Jakec: »Po dnevu je itak svetlo in gorko. po noči pa sije luna.< Pogled n. kitajsko glavno mesto Nanking: na levi morje hiš, na desni vhod v vojno ministrstvo. 8000 m visoko izgubil propeler Iz Kopenhagna poročajo o čudni dogodivščini vojaškega letalca, ki se je hotel dvigniti rekordno visoko. Brez težav se je povzpel 8000 metrov vi-sokov. Naenkrat pa je v motorju zaslišal nekake šume, ki so kazali, da v motorju nekaj ni v redu. Istočasno pa je začutil, da se je pokvarila maska na obrazu, katero je imel, da mu je dovajala v tistih višinah potrebni kisik, da je laže dihal. Zaradi tega, da ne bi bil v zadregi zaradi zraka, je sklenil, ne več leteti kvišku. Pač pa se je takoj začel spuščati navzdol. Izklopil je motor ter se brez motorja spuščal na tla. Ta manever se mu je sijajno posrečil in je gladko pristal. Opazovalci j>a so med poletom z avtomobili hiteli za njim. Ko je pristajal, so mu že hiteli nasproti. Kako veliko pa je bilo njihovo začudenje, ko so zapazili, da je letalec v zraku izgubil propeler ter da je brez propelerja gladko in srečno pristal. Tehniki so nato dognali, da je letalo izgubilo propeler res 8000 metrov visoko in da je tisti šum začutil tudi letalec, ne da bi se bil seveda zavedal, kaj se je zgodilo. Ker je istočasno bila pokvarjena tudi maska, se je zaradi tega vrnil in ni več silil kvišku. To je bila zanj tudi edina rešitev. Ce bi bil brez propelerja hotel še leteti kvišku, bi ga bila zadela smrtna nesreča in živa duša bi mu ne bila mogla pomagati. Tako pa je imel še velikansko srečo, da sf je mogel brez propelerja spustiti na tla, in to, ne da bi vedel, kakšno je letalo. Gledališče in koncerti Koncert Glasbene Matice: Anton Foerster V vrsto jubilejnih glasbenih prireditev se je uvrstil tudi koncert ljubljanske Glasbene Matice, ki je skladatelja Antona Foersterja osvetlil ko tvorca klavirskih in zborskili skladb, samospevov ter kuntnt. Pisani spored so izvedli: pianist Marijan Lipovšek, Hltistka ga. Golobovu, basist Tone Petrovčič, /.bor Glasbene Matice in operni orkester. Izvajalske skupine je vodil dirigent Mirko Polič. Tako je zopet zaživela pred nami Foersterjeva tvorna moč ln njena raznostrana znu-čilnost Iz vseh podanih skladb je bilo možno spoznati, da je bil Foerster v svoji umetniški stroki mojster, ki je znal obvladati izrazna sredstva, ne samo na sploh, temveč tudi posebej r. ozirom na izvajalski značaj. Tako ie, kot smo imeli priliko spoznati, pisal klavirske skladbe res pianistično, samospeve res solističnemu petju primerno. Nedvomno najbolje pa mu je uspevala zborska tehnika, kajti postave tovrstnega izvajanja je poznal dokončno in se je v obilni praksi v njih tudi najbolj spoznal — ne glede na to pa se je izrazito brusil ob vzorih, med katerimi je stal v ospredju Palestrinn — mojster vokalne glasbe. Razumljivo postane tedaj, da ima prctežnost zborskega skladanja in Poglobitev v to vrsto glasbene umetnosti za oersterjev osebni stil izrazit in prevažen pomen in da brez te svojstvene zborske tehnike ni mogoče računati niti celotne Foerste.rjcve izrazne smeri. In res se ona posebna, homotona stilna smer stare rimske šole tako močno odraža iz vsega ustvarjanja, da daje Foersterju, v osnovi romantiki! beethovenijanske, z vvagner-janstvom in smetanovstvom križane smeri tipične poteze, ki izrazito rišejo skladateljev osebni stilni obraz. In tc poteze segajo celo preko vokalnih skladb v instrumentalne in ee javljajo v klavirskih, orgelskih in drugih instrumentalnih delih — torej tudi v orkestralnem oblikovanju. Tu bi pripomnil, da se prav iz navedenega jasno razkrije, da se izvedeni instrumentalni del kantate »Turki na Slcvici« ne sklada s Foersterjevim osebnim slogom, temveč da je celo i njim v opreki. Izrazito je namreč naturalističen, vplivan po raznih naturalistih poslednjega časa, a ne malo tudi po VVagnerju in B. Straiissu. (kot slišimo, je originalno spremljavo nanovo instrumentiral in dopolnil dirigent Polič.) Kako zelo je ta smer, ki je. naperjena izrazito na čutne vtise, v nasprotju s Foer-steriem, se kaže že iz dejstva, da je ravno boj proti tej smeri Foerster jevega življenja glavui motto, zaradi katerega je skladtelj tudi največ prestal. Ne glede na to pa je bilo iz podane skladbe same čutiti, kako je nupram (nedotaknjenimi vzdržnim zborskim partijam, k' skušajo čini bolj izraziti duševno ozadje, nezadrzano vpil orkestr del. ki se je čim bolj mogoče opri-jp-mul le slikanja zunanjih, čutno zaznavnih vtisov S stilno kritičnega stališča jc ta mesa-liansa nepravična. Toda z druge sirani je vendar treba priznati, da je imel ravnatelj ro-lič s tem delom ogromno truda tn da je doprinesel žrtve, ki mu jih pač ne bo nihče poplačal. Izvedba se je z ozirom na pravo vrednost jribitla v vifugi in je v glavnem doseela lepo VjJtilro: — Zbor Glasbene Matice se zdi, dn je riekolikn osvežen, kar je privlačno, še zlasti, Vfcf se" skuša io mlade sile bol j vzpeti k nravciuu 'lirrietnistvu Od mešanih n "eappella zborov je bilu najbolje podana J.jubica«. ki je dosegla relativno višek zborske reprodukcije. V njej je zaživelo iskreno duševno razpoloženje, ki je narekovalo tudi zunanjo podobo in sc z njo lepo zlilo v enoto V kautati pa se je zbor preveč utapljal v bučnem orkestru (seveda ne po lasuu krivdi), pri čemer je bil toliko zamegljen (tudi v besedah), dn ni mogel vzbuditi pravega učinka Pač pa je bil v članu orkester, ki je posredoval liopate čutne p-etresr in zvesto sledil oliri-gentu, ki je v tej smeri zlasti našel možnost lastnega umetniškega izživljanja. Pianist Lipovšek pa je obrulno svoje podajanje celo objektiviral. Dve skladbi (Zagorska, Po jezeru), ki sta ustvarjeni po ponnrodelih Vilharjevih motivih, je podal z veliko tehnično popolnostjo in jc obenem lepo oživljal skladateljev tvorni obraz — Ga. Golobova je s svojim poznano lepim, polnim altom pomagala nekaj Foersterjevim samospevom do dobrega učinka, ko jih je izoblikovala morda ne toliko po občutenjskili sestavinah, kot po estetskih postavah, katerim so zvesti že tudi sami napevi. — Basist Petrovčič .jc enako, kot solisti iz zbora, ugodno podal svoj del. Koncert se je vršil v veliki Filharmoničm dvorani. U. Celje proslavilo jubhei g. Levarja Že ves teder so se Celjani veselili torkovega večera, ko je spet prišla gostovat v celjsko gledališče. vedno zaželjena ljubljanska drama. V torek pa so Celjani s tem večjim veseljem prihiteli v gledališče ln proslavili jubilej 25 letnega umetniškega dela g Ivana Levarja. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Ko se je dvignil zastor, je spregovoril celjski župan g Mihelčič: Cenjeni jubilanti Spoštovan;) gospoda! Preteklo je '25 let, 25 let na polju gledališke umetnosti, trdega in klasično vrednega dela umetnika Ivana Levarja. Današnja predstava pa je namenjena proslavi 25 letnega umetniškega udejstvovanja. G. Levar je, kakor veliko naših slavnostnih mož in nič manj umetnikov, sin slovenske kmečke hiše, kot tak rastel in doživljal prve utripe svoje značilne otroške dobe. Študiranje na gimnaziji je izpopolnjevalo njegovo bogalo duš^vnost; njegov lop glas pa je vzbudil veliko pozornost pri poslušalcih in obrnil pozornost pokojnega mojstra solopetja Mateja llu-bada, pri katerem si je potem uril svoj glas in po njegovem nasvetu odšel v inozemstvo, kjer se je izoblikoval v myčan in zvočen bariton. Takoj po dovršenih študijah je dobil augažinan v raznih svetovnih mestih. Ob ustanovitvi našega narodnega gledališča je prišel v Ljubljano in je bil kot pevec s krasnim baritonom in igralec, v operi prav dobrodošel. Kmalu je stopil k drami. Tu je nadaljeval svoje delo in se z vnemo in veliko delavnostjo lotil ustvarjanja človeških likov v tej ali oni drami in nam tako ustvaril dela klasične vrednosti. Trdo je to delo, a le umetnik, ves prežet v to tvornost.no silo, je kos, da kljub vsem nasprotnim težnjam sledi vzvišeni namen. Tako je postal kot prej v operi, nato v drami trdna opora našemu gledališču in ga dvigal z dano inu umetniško potezo ter tako pripomogel k uspelemu napredku naše odrske umetnosti Dvema, ki jih že davno krije hladna zemlja: Ignaciju Borštniku in Antonu Ve-rovšku je sledil tretji, v marsičem popolnejši mojster današnji jubilant. G. Ivan Levar jc v svojem delu mojster, mož mečue gledališke osebnosti, umetnik dvojne smeri: operne in dramske, mož čudovite tvornostne sile izoblikovan in nad vse resen v vsem svojem umetniškem podajanju. Gospod jubilant! Tudi Celjanom ste dobro poznani. Vedno smo Vas z veseljem sprejeli in z vnemo sprejemali vase duhovne vrednosti Vaše stvaritelj-ske sile. Še z večjim veseljem Vas sprejemamo danes, ko slavite svoj 25 letni jubilej in Vam k temu izrekam v svojem, kakor v imenu mosta Celja prav tople čestitke z željo, da naš še večkrat obiščete in nam daste preživeti dve ali tri vesele, duhovno bogate ure. Zato naj nam Bog ohrani zdravega in čilega umetnika Ivana Levarja!« Jubilant se je zahvalil g. županu: vGospod župan! Slovesno je mesto Celje proslavilo moj 25 letni jubilej in tudi delo gledališča za slovenski narod. Iskreno se Vam zahvaljujem. Posebno pa se zahvaljujem Vam, ki ste prihiteli sem v gledališče. Slovensko gledališče in slovenski gledališki igralci imajo nalogo gojiti živo besedo slovenskega jezika njega "lepoto. Ljubite in gojite naš iezik in njega lepoto, spoštujte slovensko gledališče. Hvala Vam! Hvala! Kratke, zelo pomembne besede so našle med občinstvom ognja navdušenja, da je ploskalo in klicalo jubilantu: Živio. živio! In žh je bil jubilant obdan od ljubkih oirok, ki so jih tako lepo naučile čč. šolske sestre. Z lavorikami v rokah, ki so jih dvignili jubilantu v pozdrav in iz mladih prs se je i zlil slavnostni: Živio jubilant! Med presrČ-nim pogovorom z mladim muzikantom Fazarincem Zvonkom, ki je zaigrai koračnico je učenka Sadar Vanda jubilanta prav ljubko pozdravila in mu poklonila krasen šopek rdečih nageljnov. Slavtjenei .ie bil ves ganjen Poljubil jo je na čelo, solze so mu zaigrale v očeh, samo: Hvala, hvala, presrčna hvala, mu je bilo na ustnih. O drami -.Gospodična Juliia-, v kateri so z vso dovršenostjo in umetnostjo odlično nastopili jubilant. cdč. Sever jeva in Gabri jelčičeva, še drugič. Sk. SI. ...dokler ni vzel na rame Jernejčka, katerega maii pere z Radionom! ludi če ste le enkrat videli, kako lepo belo Radion pere, ne boste nikoli več zadovoljni z navadnim pralnim sredstvom. V primeri z »Radionovo belino« izgleda vsaka druga belina sivkasta. Njegova skrivnost je v tem, da vsebuje Radion posebno dobro, s kisikom prepojeno Schichtovo milo. Kisikovi mehurčki pronicajo pri kuhanju skozi celotno tkanino in se ne izognejo nobenemu vlaknu Radion $chjchtov odstrani temeljito tudi nesnago, ki se z navadnim pranjem ne da odpraviti. Kupite še danes Radion za prihodnje pranje. 'SchieM" RADION pere sam; ADION pere sam ■nua S. K- Ljubljana. Starešinski odbor. Danes občni zbor vseh starešin ob 20 v posebni sobi hotela /-Štrukelj« s sledečim dnevnim redom: 1. Komemoracija za pok. ravn. Voliom. 2. Volitev novega predsednika starešinskega odbora. 3. Slučajnosti. — Vljudno vas vabimo, da se gornjega sestanka zanesljivo udeležite, ker je potrebno poiskati naslednika, da bo naša starešinska akcija tudi v bodoče napredovala v procvit kluba in ugled vsega slovenskega nogometnega športa. Istotain dobrodošli novi starešinski člani. — Upravni odbor S. K. Ljubljane. * Srce francoskih Alp — Dauphineja. Planinci in sicer najodličnejši med njimi, tisti, ki so jim številni gorski pristopi v najrazličnejših alpskih in drugih predelih prav posebno zbistrili pogled in estetični čut, vsi ti govore o Dauphineji, tej osred- Razgtas Glavne uprave inženirskih zbornic V smislu t. 1. § 122 zakona o pooblaščenih inženjerjih, ki je stopil v veljavo dne 13. oktobra 1937, razglaša Glavna uprava inzenierskih zbornic: 1. vsi pooblaščeni inženjerji, ki svojih po-oblaščenj niso dobili preko inženjorskih^ zbornic, morajo v smislu § 123 zakona o pooblaščenih inženjerjih v roku 3 mesecev od dne, ko je stopil zakon v veljavo, svoja pooblaščen ja predložti pristojni inženjerski zbornici v registracijo, sicer se bodo njihova pooblaščenja smatrala za neveljavna. 2. Vsi inženjerji, ki izvršujejo privatno inže-njersko prakso bodisi samostojno ali kot poslovodje v smislu § 17 obrtnega zakona, ali pa kol tehnični upravitelji v smislu t. 3. § 16 zakona o pooblaščenih inženjerjih. so dolžni dobili pooblaščenja v roku 3 mesecev, oziroma morajo v smislu g 123 svoja pooblaščenja registrirati in vpisati se pri pristojni inženjerski zbornici. 3. Vsi inženjerji — profesorji, docenti in asistenti univerz kakor tudi profesorji drugih tehničnih šol, ki izvršujejo privatno inženjersko prakso po t. 1 in 2 § 16 zakona o pooblaščenih inženjerjih, no v smislu § 5 dolžni dobili v roku 3 mesecev pooblaščenje, oziroma morajo v smislu § 123 svoja pooblaščenja registrirati in vpisati se pri pristojni inženjerski zbornici. 4. Vsi inženjerji — tuii državljani, ki opravljajo dela iz izključno pooblaščenim inženjerjem pridržanega delokroga po § 16 zakona o pooblaščenih Inženjerjih. in to bodisi samostojno ali kot poslovodje ali kot tehnični upravitelji, so v smislu <> in 3. odst. ti 18 zakona o pooblaščenih inženjerjih dolžni preko pristoine inženjerske zbornice do- biti odobritev od za njih stroko pristojnega ministrstva. . Vsi drugi inženjerji — tuji državljani, ki so zaposleni v tehnični službi izven pooblaščenim inženjerjem pridržanega delokroga, so dolžni priglasiti se preko pristojne inženjerske zbornice ministrstvu za gradbe v evidenco, ker jim bo sicer odvzeta pravica do zaposlitve v kraljevini -Jugoslaviji. 5. Geodeti, ki so dobili od ministrstva za finance pooblaščenja po uredbi 1100-198*2 in so pooblaščeni tudi za izvrševanje komasacij, morajo svoja pooblaščenja registrirali in vpisali se pri pristojni inženjerski zbornici. Geodeti, ki so ab-solvirali geodetski tečaj na visokih šolah, morejo preko pristojne inženjerske zbornice dobiti pooblaščenje za izvrševanje privatne inženjerske prakse v geodetski stroki s pravico do izvrševanja komasacij. 6. Inženjerji, katerih pooblaščenja niso veljavna za ozemlje vse kraljevino, morajo v smislu § 123 zakona o pooblaščenih inženjerjih svoja pooblaščenja prilagoditi predpisom zakona ter se morajo zaradi tega obrnili do pristojnih inženirskih zbornic. 7. Vsi inženjerji v privatnih službah na neodgovornih mestih, ki še nimajo pogojev za pridobitev pooblaščenja po § 3 zakona o pooblaščenih inženjerjih, so dolžni v smislu S priglasili se pristojni inženjerski zbornici, da jih vpiše kot pripravnike za pooblaščeno inženjerje. Ako sc v roku 3 mesecev ne bi prijavili, se jim ne bo priznavala praksa, ki Je potrebna za pridobitev pooblaščenja. Iz Glavne uprave inženjorskih zbornic v Belgradu, št. 163. z dne 0. novembra 1937. Ljubljanska inžrnjerska zbornica. nji skupini francoskih Alp s prav posebno ljubeznijo in spoštovanjem. Navajamo samo besede dr. Julija Kugyja, planinca-pesnika, iz njegove knjige — >lz življenja gorohodcac, ki je kot planinsko — umetniško delo splošno priznano in prištevano med prve. .Mi gorohodci vidimo zmeraj gore. la jih ljubimo. Tako stojo vsak dati pred menoj dau-phinejske gore, daleč tam na južnozahodnem obzorju. Vidim njihove visoke, črne grebene nad visečimi ledeniki in njihovo brezdanje ioline vse lazrušene in razdrte... Nov svet je to! Dauphi-neje si ne moremo predstavljati, treba jo je videti. In kdor jo je kdaj videl, la je zapadel njenim čarom in pride spet..' V (o gorsko pokrajino popelje Slovensko planinsko društvo s predavanji, ki se bodo vršila v četrtek, dne 18., lega meseca ob 20 v dvorani Delavske Zbornice. Predavanje bo spremljalo okoli 100 diapozitivov, lako, da bo vsak slušalec lahko dobil od nje kur mogoče popoln vtis. * Urninovu knia pod Črno Prt/jo je urejeno tudi za zimsko bivanje V pritličju to postojanke je kurljl-vo skupno ležišče ter še dve sobi. SmuSki tereni v okolici koče so izborni. Prostrani pašniki nudijo smu-earju najlepši razmah. Za božične praznike nuj so sinuSarji-planiiici odločijo zn bivanje v loj koči Oskrbnica. je pripravljena oskrbovati Orožnovo koeo za božične praznike ako se prijavi nekaj interesentov, ki morajo sporočiti svoj obvezen poset najkasneje do 10. decembra t. pisarni SPI), Ljubljana. Aleksandrova cesta 4. I. nadstr. ...... , n. .■lihi/lil »In,tiskih glih bo izdalo Slovensko planinsko društvo prve dni meseca decembra t. 1. 50 izbranih posnetkov, ki so .iili napravili naši najboljši fotonmaterji bo objavljenih v tej zbirki, ki bo sluzi,a v okras vsaki planinski družini in ki bo razveselila slehernemu l.iubltolja naSe planinske prirode Mike bodo tisku lic na prvovrstnimi umetniškem papirju formatu 21X:i(l -mi ler bodo vezane v ličen album. Album Plnniskili slik. ki prikazuje lepoto nn«lb >x»r" v polotnem in zimskem času. ie najprimernejše darilu Planinskim prilnteljcm zn Miklavža. lložie in Novo leto. V Hubsktlhei.il. ki train te do 1. decembru t. ]., le eena nižin od kasnejše prodnjne eene. Ljubitelji lepe planinski nrivode hitite naročilom albuma pri Sin-venskem planinskem društvu Ljubljana, Ale-ksomlrova costu 4. L nudstv. Smiit/trnki khilt LJubljana. \ >c dame, ki obiskujejo eimiinstičnc večere, obveščamo. d:i .ie ziinje rezerviran četrtek namesto Vietki. Tekmovalci pa imajo odslej tremnsre: imiedoljok. sredo tn net,.;- % telovadnici i.I v nedelio v nnriivi. Llllhl innskn .imukn-Sportiia i>ndivr;a. (Službeno.) Seja uprnvne/rn ortborn sc vrši danes ob uuo v posebni sobi kavarni- Union. IMeleJbn obvezna »Slovenčeva* podružnico MiibHana. rgrseva cesta i nalač.M 1'oštn lom Članom zadruge »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani Redni občni zbor bo v četrtek, dne 25. novembra 193? ob 4 popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka in bilancL-. 4. Volitev tretjine načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. NaČelStVO. Radio Programi Radio Llublfanat Četrtek, i». nov.: Ruske pesmi (plošče) — 12.45 Vre me, poročila — 1,1 f.as, spored, obvestila — 18.15 Opoldanski koneett liadijskega orkestru - 14 Vrotnc, bor Z,-1 _ is O palčkih in škruteljčkih (igra Ttadijski rr-kester) — ls.til Slovenščina zn Slovence (tr. dr. Hud. Kolurič) - Iti ( as, vreme, poročila, spore i, obvestila — u.M Nac. ura: Sokulsko predavanje — 10.50 Deset, minut zabave — -'» Vesele pesmi, pojo Akademski pevski kvintet — 20 tj ti. Charpentier: Vtisi iz Italije (plošče) — J) Rondo (r. SSročko Koporo predava, i;u. Maria Ostorc-Vnljnla"lfc'ra nn klavirju) — 22 <")us, vreme., poročilu, spored — 22.15 Iz domačih lopov (koncert itndijskegii orkostru. Orugi programi t Četrtek. JS. novembra: Betijrad-Zagreb: 20 Simfonični koneort, 21.30 Narodne pesmi — Dunaj; 10.HO Valčki družine Struussov. 21.10 Spevi, 22..'10 Plesna frl. — Budimpešta: 10.15 Narodne pesmi, 31.15 Sonatni koneort, 22,(l.i Vojaška trodbu, 23.15 .Jazz - Trst-Milan: 17.1", Vokalni koncert, 21 Operu MefistofeleK- — Rim Bari: 21 Itrtn, 22.15 Violončelo — Praga: 19.25 Dledn llSkl prenos. 22.35 Nočni koncert t'ariava: 20 Dunaj, 22 V ocenil koni-erl - tierlin: lO.ln Operna kIhsIi.i, ji.io Plesni večer - Kiinigiberg: 10 80 Struussov koncert \'rati*tara: 10.10 Beethovnov koneort — h'8l M: 20.!• 'thiek Wai?niirjev večer -- Stuttfiarf: 10.15 Verdi Ho«-sinl. 20 16 Pe,«lrn ura. 31.13 Ilaydn Ki-hubert - Stra*-hoitrg: 21.so Poster večer Bukarešta: 10 1-atvijsku. Rlasba, 10.35 Vokalni koncert, 20.10 Simfonični Vone. - - - - ^ntanaaamMnBMnm Razpis Občina Zreče, okraj Konjice, razpisuje meslo občinskega služilelja. Pogoji za sprejem: pismenost In odsluženi kad.ovski rok. Prošnje, oproun-pntrebnimi dokazili, je vložili Ho 'i(V le-1937. Uprava občine Zreče, dne IG. novembra !f>"7. ljene cetnbru MALI OGLASI V malih oglasih velja «*aka beseda Din 1'—; ienllovanjskl oglasi Din 3 —. Najmanjii znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri ■aročdu. — Pri ogloafh reklamnega cnaCaJa se račona enokolonska S mm tiaoka petitna vršilca po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba prtloilH znamko. pari:M »i Pilanant Slm francoske nmetnostl La Bandera izamava) V glavni Vlogi ANKA BELL A HIMNI'HIIT^Ii l m^m Ma splošno Jeljo podaljšamo film MUamon a" Prekrasna nubavna epopela FIlm r naravnih barvan. — Kimali dialog IKSaSfFJE! HoCemo, cl« vidi vsa Ljubljana naft 111 m mi ČLOVLŠIVA - Emile Zola Zato danes predstave po aniSanin cenuu Din 3 50 la 6-60. Natakarica mlada, poštena, zmožna dela, išče službo. - Miroslava Mlheltčeva, Vinica, Črnomelj. (a) II« Močno jekleno lopato Ka 10 din dobite samo v železnini Fr. Stuplca, Ljubljana, Gosposvetska 1 Velika železna blagajna fabrlkat Polzer, \Vien, velika 137 X f>4 X 50 cm. -Kolo primerna za občine, notarje, advokate — naprodaj. Na ogled pri skladiščniku. Maribor, MelJ-»V;a cesta 29. (I) Boljše dekle vajeno tudi kuhe, želi dobiti službo v boljši kršč. hiši. Naslov : D. J. »Kot-larka«, Kolodvorska ul. 23, LJubljana. (a) Pletilec veič na razne motorno stroje Raschel, Jaquard. Kopu ln Flach ter razne ročne stroje, kakor tudi love - Išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1817D. (a) Dekle išče službo, najraje v gostilni. - Naslov: Franjo Kosi, Sv. Jakob v Slov. goricah. (a) ilužbodobe Čevljarskega pomočnika sposobnega za šivana dela, sprejmem za takoj. -Mchle Konrad Tržič, (b) Mlajšo služkinjo za hišna in poljska dela, sprejme dvočlanska družina. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca«, b Zobozdravnika (-co) ali med. unlv., s pravico zobno prakse, sprejmemo kot sodelavca (-ko) v moderno opremljeno ordinacijo. Nobenih denarnih obveznosti. Nastop takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« v Ljubljani pod »Uspeh« št. 18531. (b) 3 čevljarske pomočnike sprejme takoj A. Ješe, Tržič. (b) Instruktorico tščom za dijakinjo Drž. dvorazredne trg. šolo. — Ponudbo v upravo »-S1.« pod it. 1S261. (b) Naprodaj več kosov pohištva, tudi velika kredenca, stara komzola, 2 starinski omari. Ogleda se danes od 9 do 12 in od 3 do 5, Poljanska c. 15-1., vrata 2. I Snežne čevlje, galoše kakor tudi druge čevlje popravlja »Express«, brzo-popravljalnlca, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. (r) C55EB Lokomobilo za ca. 50 HP rabljeno, toda v dobrem stanju, kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Lokomoblla« 1 SI07. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab SERNE, juvelir, Ljubljana Woltova ulica št. 3 Kompletni stroji za izdelavo ladijskega poda In parketov, clrku-larjl, velik brus, dyna-mo za razsvetljavo, se-salke, železne jermenlce vseh dimenzij, transmt-slje, lcžajl itd. naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 18.088. (1) ODBOR SLOV. KATOL. AKADEMSKEGA STAREŠINSTVA naznanja žalostno vest, da je umrl njegov član p. dr. Regalat Čebul j prae.se* akademske konpreg arije Pogreb bo danes, v četrtek, ob devetih dopoldne s sveto mašo. 1'roblagega našega praesesa in člana se bomo vedno spominjali v molitvi. Ljubljana, dne 18. novembra 1937. Vabilo Redni občni zbor Katoliškega tiskovnega druitva v Ljubi ani bo v četrtek, dne 25. novembra 1937 ob 3 popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Spored: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev tretjine odbora. 4. Slučajnosti. Odbor. čajnega masla večjo množino, ln navadnega sira - kupujem skozi vso leto. Pavle Madjar, mlekar, Beograd, Sv. Ni-kolo 142. (k) II Radio ii Loewe radio-aparati so že lani navduševali vse poslušalce Ttpl ra leto 1938 BO Se odličnejši In vendar smo Jim še znižali cene. Večjo zalogo smo že dobili. Dovolite, da Vam predvajamo brez-obvozno nov aparat. — Samoprodaja: Klein-d I o n e t & P o s c h , Maribor, Aleksandrova «4. EBggSB Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St S, telefon 37-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hi S tn vil. Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) SOBE Sobo in kuhinjo podstrešno, takoj oddam. Zeljarska ulica 11. (č) Poizvedbe Lovska psica črno-bela, so je zatekla. Informacije: Prulc 8. ^Družinska 9ratika 1938 V vseh trgovinah v mestih in na deželi se že dobiva Druž. Pratika 1938 po ceni Din 5 — za izvod brez poštnine. Segajte po n ei in tekmuite pri razpisani nagradni uganki I Če ie ne dobite v domačem kraju, pišite Jugoslovanski knjigarni ali pa Proda-lalni Ničman v L ubliam, kjer Vam bodo točno postregli. — — — ^ — — A — + Umrla nam je naša ljuba, predraga, dobra sestra, teta in svakinja, gospodična Franfa Snoj Pogreb naše predrage, nepozabne pokojnice bo v petek, dne 19. novembra ob 2 iz Zavetišča sv. Jožeta, Vidovdan-ska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. novembra 1937. Globoko žalujoči ostali. Vza:emna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z. Miklošičeva cesta 7 1 nudi za vloge popolno varnost in iih obrestuje po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago. — Daje tudi kratkoročna posojila po nizki obrestni meri. Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10. Tel. S7-62 Naročajte in širite »SLOVENCA« BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica St 40 vnovfiuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po najvišji dnevni ceni. Vnovčujem hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka 12 Telefon 38-10. Zahvafa Ob priliki nenadne smrti najinega brata Josipa Andresa sva prejeli toliko izrazov sočutja in tolažbe od prijateljev in znancev, da nama ni mogoče vsakemu pošeliej sc zahvaliti. Prosiva, naj sprejmejo vsi tem potom najino globoko zahvalo. Posebno so zahvaljujeva uradniStvu OUZD za iskreno požrtvovalnost in pomoč v težkih urah, zlasti še ravnatelju gospodu dr. Bohincu, nadalje g. dr. Pavlu Krajcu, ter čč. duhovščini, oficirskemu zboru v Ljubljani in Novem mestu za častno spremstvo in poslovilni govor ob grobu, vsem darovalcem krasnega cvetja, ter končno vsem, ki ste dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsemogočni naj vsem obilo poplača. Ljubljana, dne 17. novembra 1937. Vida Andres, Ana Andres por. B a j u k. Danes zjulraj je po težki bolezni umrla naša draga soproga in skrbna mamica, gospa Faneta Vlachova soproga ravnatelja Ljubljanske kreditne banke v pok. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 19. novembra ob pol 4 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. novembra 1937. Josip, soprog; Josip, sin; Marjana Grassclli, Milica Prosene, sestri. Aznes Giinthcr: 145 Dušica - Rožamarija »Ti, ti!« je zamolklo zastokal med 6vojimi rokami. >Misliš. da to ni bila huda pot, po kateri sem sama hodila? Pridi k meni. Harro! Hočem te objeti.« >>Kako bi se te smel še dotakniti po i6em tem. kar sem storil!«, >Pridi k meni.« ne neha prositi Rožamarija. Harro uboga, ona ga pritegne k 6ebi ter reče " i joče: ■■Moj ubogi Harro!« Boža ga po sencih, 6e oklene njegove glave ter nadaljuje: >-Mar meniš, da nisem čutila valovanja tvoje ljubezni? Nisi me užalil, vzradcetil si me. Misliš, da nisem zaslutila ognja, ki je gorel v lebi. v tvojih nebrzdanih besedah? Čemu si vselej pobegnil pred menoj v gozdove in nisi vedel, kod si hodil? Moral si lagati, če sem te vprašala. Nepre stano si bil na pobegu pred Bogom in vendar ne moreš več vstran od njega. Ti sam si vrgel v nebo zlati trak in zdaj si njegov! Zakaj sc ne podaš in ne maraš. da vpliva nate Njegova milost? Saj ti ne preostaja nič drugega. Ti st njegov jetnik, Harro!« »Di:ša.« jc zaječal Harro. »ne pusti me samega. ne zapusti me! Sicer me znova napadejo demoni... Nikdar več ne boš mogla trditi, da te nisem užalostil. nikoli več!... Tudi. to je minilo. To zlato 6teklo sem zlomil sam .. . Zdaj sem berač! Čemu se moram tudi jaz pogrezniti v to globino? Ali ntsem bil že itak dovoli strt? Vem. tega bi li ne smel reči v obraz, moral bi 6i zopet nadeti krinko.* Tega ti ni treba. Harro. Ni ti treba nič drugega nego dopustiti, da ti izkažem 6voio ljubezen. O moj. ubogi, ubogi, utrujeni Harro! Po zarašče- P b nih potih je tekal in trnje ga je ranilo do krvi. In česar se je najbolj bal, je prišlo nanj! Njegova bol je hujša, trpkejša, bridkejša od moje. kakor je tudi njegova duša večja nego moja! V meni brli vendar zgolj majhna lučka, v tebi a gori močen plamen. Zato se je tudi vnel tolik boj za tvojo dušo, Iu morebiti bi še bil zakrknil svoje srce ko bi bila ostala v nekaljeni 6reči. Ne proti men:. proti meni že ne! In kaj bi tudi mogla početi, midva uboga otroka, proti svojemu nebeškemu Očetu? Morava se vdati! In ti misliš, da bi 6e jaz ne mogla v nikaki blaženosti skriti pred tvojo boljo!« Harro je zadrhtel. Roža ga je trdno držala ob 6vojih prsih, kolikor so zmogle njene roke. »Dragec. tudi jaz ne maram uživati blaženosti sama!. . Ze v svoja otroška nebesa nisem hotela brez tebe. Toda glej, zdaj 6em že na poti tja... Saj se ne moreva skriti drug pred drugim, če nosiva skupno 6vojo bol. Bala sem se samo govoriti o tem s teboj, ker setn vedela, kako hudo si ranjen. Toda ti 6am si načel 'a pogovor in zdaj ie dobro Jaz sem na poti, ker me Bog zove. Ptica selivka mora iz svoje domovine. Mora! In jaz grem k Bogu! lo mi zadostuje. Zrem v obličje svojega Očeta in razmišljam o njegovi ljubezni, ki me obdaja kakor topla poletna sapica ter se spominjam, da je Jezus rekel: •Naš Oče!« Stara teta v svoji nemirni materni ljubezni ni več zdržala zunaj. 'Otroka, zbala sem se! Srce moje. kako pa vendar ležiš?... Kot bi te vrgel tja... Harro, čemu skrivaš svoj obraz pred menoj?« »Draga matna.« jc odgovorila Roža. »Harro me bo ponesel v posteljo in bo čul pri meni. Ne morem bit' sama. motam ga imeti pri sebi... Zopet sem trmasta. Uli.. Pridi Harro. saj si me nekoč z lahkoto nosil. Sem ti zdai pretežka?« »Trjiela boš. dete, če te neseni sam. hočem pozvati še Marta.« »Dobro mi de. Uli. ako me on nosi.« In z dražestnim smehljajem je iztegnila 6Voje roke proti njemu. Harro jo je dvignil, ji položil glavo na 6vojo ramo ter jo odnesel. Tam pa. preden jo je izročil materi, 6e je še enkrat sklonil uadnjo ter ji prišepnil: »Ti, ti, to je bilo najlepše, kar si 6torila!« — Rožamarija ni dopustila, da bi jo njen soprog to noč zapustil. Morali so mu posilati na otomani in jo porinit! tik niene postelje. Teta UIrika pa je morala oditi v sosednjo sobo ter za preti vra'a, češ da jo bodo že poklicali, ako bi bilo treba In Harro je moral na otomano. se lepo pokriti ter podati svojo roko Rožamariji. Potem 6ta ugasnila luč na ponočni mizici. Rožamarija je položila svoje lice ob njegovo roko. poljubila njegov prstan ter tiho rekla: »Zdaj pa zaspi. Harro!« »Ali lahko tudi to zaukaztiješ, dragica?« »Kako rada bi. ako bi mogla. Zdaj pa te še hočem nekai učiti. Prisluhni! Pesem, pokojno in veselo... Staro pesem, ki živi že čez stoletje: »Temna noč je zazibala trudni svet v svoj pestri sen. In čuječe je pozvala, da ko: sonce, zvezdice proslave in počaste sveto Jezusa ime. Naj siie ti nebeških lučic žar! In tudi jaz kot tvoia zvezdica na zemlji tu — in tam na nebu! Že 6em na poti tja ... Govori ti. gospod, z menoj v tišini sveti naj bom tvoj!« XLV. NAJLEPŠA SLIKA. Ivan Friderik je stal na vrtu pred 6lezovim grmom, ki 6e je dvigal proti sinjemu nebu s svojim temnordečnn okrasom. Ob poti je bila cela vrsta teh ponosnih steblik, ki 6o metale 6voje koničaste 6ence po rjavozlatem pesku. Zelenkasto-bele, žarečerdeče in rožnate so bile te cvetke, ki so tesno pritiskale svoje okrogle obraze ob rjavo-zeleno steblo. Kat mu je položil Harro roko na ramo. rekoč: »To so kmečke cvetlice, Ivan. toda Roža in jaz jih zelo ljubiva.« »Domnevajo se mi knežje in dostojanstvene.« ie odgovoril Ivan »So imeniten okras, stoje tako lepo v vrsti, kot bi pričakovale prihod kraljice.« »Čakajo zaman. Ivan. Kraljica ne pride več!« Umetnik je uprl oči v svojega prijatelja ter vzkliknil: »O. Harro. imaš že zoj^et svoje lepe oči. obrnilo se ti je na bolje!« »Za nekai časa sem 6e izdivjal, toda moram biti oprezen, da ti peklenski f>si znova ne zdrve, ni jim docela zaupati. Moraš priti k .presvetli'! — Ti si toliko vljuden, da 6e ne smem dati osramotiti od tebe! — Nekaj ima na 6rcu. Mirno poslušaj in ne zgani se. če me bo od nog do glave pozlatila. Moraš si prizadevati se smehljati kot bi vse verjel in priseči, da si ji je 6lika zelo posrečila, sicer je ne boš zadovoljil. Toda včeraj sem jo zopet polomil.Moral 6em vendar opaziti, da je bilo Roži mnogo na tisti pesmi. Njen obraz je žarel in moral bi biti srečen, da jo ie prešinila tolika radost. Zakrivimo tudi veliko hinavščino. če mislimo, da jo z raznimi prepovedmi zaščitimo pred bolečinami, ko smo vendar prepričani, da bo morala izprazniti čašo bridkosti do zadnje kapljice.* Zda i je glasbenik odšel h grofici. Ah danes se ji je videnlo. kako prozorna je postala! Toda njene oči so bile čarobne in na njenih licih se je pojavljala rahla rdečica in zopet je izginjala. Za Junoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cec Izdaiateli: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič Avtomatična telefonska centrala bo povečana za 1000 novih številk Ljubljana, 17. novembra. Poročali smo že, da bo prihodnje leto dobila glavna pošta v Ljubljani tretje nadstropje, s čemer •bo vsaj začasno odpravljena huda stiska, v kateri je glavna pošta zaradi pomanjkanja prostorov že mnogo let. Dozidava tretjega nadstropja je preračunana na 1,500-000 din. V zvezi 6 temi zidarskimi deli bodo tudi popravili zunanjost poštne palače, kar bo stalo okrog 200.000 din, ne pa 2 mi- Pogled skozi dve vrsti, v katerih stoje v skupinah avtomati telefonske centrale. Velika dvorana je napolnjena s takimi ogrodji, v katerih so razvrščeni avtomati lijona din, kakor nam je to številko zmedel v »Slo-venčevem« poročilu nagajivi tiskarski škrat, kar je bilo itak jasno vsakomur, ki se le količkaj zanima za gradbene posle. Poleg teh sredstev pa bo treba še dobiti 3O0.DC0 din za notranje preureditve prostorov v poštnem poslopju. Dočim se za to veliko in lepo preureditev, ki bo popolnoma spremenila dosedanje in zelo otežkečeno jicslovanje glavne pošte, pripravljajo podrobni načrti pri tehničnem oddelku banske uprave, izvršuje že 6edaj poštna uprava važno modernizacijo avtomatične telefonske centrale. Pred 10 leti... Ljubljana je dobila avtomatično telefonsko centralo leta 1927. Tedaj je dobila prvih 1000 številk in je bila urejena tako, da jo je bilo lahko [»večati na 2000 številk. V teku 10 let so jiostajo dvakrat povečali ter so ji dali vsakokrat po 500 novih številk. Ob desetletnici ot6toja pa je bilo že skoraj vseh 2000 številk oddanih ter je bila avtomatična telefonska centrala preobremenjena tako, da niso bili zadovoljni ne številni telefonski naročniki in tudi ne poštna uprava, ki je zaradi preobremenitve centrale redno trpela občutno škodo. Zato 6o letos na jesen začeli povečavati avtomatično telefonsko centralo in je to delo prevzela tvrdka Siemens, ki in opravila tudi 6vojčas prvotne instalacije. 1CG0 novih številk Najvažnejša pridobitev povečane telefonske centrale bo brez dvoma ta, da bo pridobila 1000 novih številk. Dočim je bilo doslej na razjx>lago telefonskim naročnikom 2000 številk in sicer od številke 2000 do 3999, bo v bodoče na razpolago še novih 1000 številk od 4000—4999. Ker pa bodo 6 povečanjem avtomatične telefonske centrale povečane tudi vse druge, centrali pripadajoče naprave, bo odpadlo zlasti v zadnjih časih tako pogosto opaženo čakanje zveze. Obstoječa avtomatična telefonska centrala z 2000 številkami, je bila namreč urejena tako, da se je istočasno moglo preko nje pogovarjati 100 parov naročnikov. Pri sedanjem velikem številu telefonskih naročnikov je število istočasnih telefonskih pogovorov zlasti v dopoldanskih in opoldanskih urah, nekako od pol 11 do 1, 6koraj redno izrabilo vseh 100 pogovornih možnosti. Preobremenitev - vzrok motenj Zato je marsikdo v tem ča6u doživel primer, da je dvignil slušalko, pa je zaslišal znani nizki ton, da je telefon zaseden, kar imi je bilo seveda nerazumljivo Telefonska centrala je namreč s tem avtomatično javila, da že govori 100 parov naročnikov in da naslednji, ki kliče, ne more dobiti zveze in da naj jx>čaka. To istočasno iskanje zvez je zlasti v opoldanskih urah pri popolnoma zasedeni telelonski centrali naraščalo tako močno, da se je električni tok. ki naj bi dal znak naročniku, da je centrala zasedena, razdelil na toliko naročnikov, da je postal zaradi 6labotnosli električnega toka znak skoraj neslišen. In ker marsikak nnroč nik ni niti pomislil na to možnost, je začel klicati ono številko, s katero je pač hotel govoriti. Seveda mu je prav tako tudi 6edaj javila centrala: zasedeno. Pri tem pa 6e je zmoti! in 6eveda mislil, da telefonski naročnik, s katerim hoče priti v zvezo, govori 6am v telefon. Pa je vztrajno v kratkih presledkih klical in recimo imel 6inolo. da je ves čas naletel na pojjolnotna zasedeno centralo ter s tem mislil, da tisti, ki ga išče. še ves čas govori v telefon. Ko ga ie končno priklical, ga je seveda vprašal. kaj da dela ko govori toliko ča6a po telefonu Pol ure da ga je klical, pa ga ni mogel dobiti. Po nedolžnem ošteti je v večini primerov seveda zatrjeval da že najmanj celo uro ni imel telefonske slušalke v roki. In posledica: telefonski naročnik je bil prepričan, da ie njegov telefon pokvarjen in že je bila obveščena po nepotrebnem poštna uprava. Vež istočasnih zvez S povečavo avtomatične teleionske centrale se bo povečalo seveda tudi število govornih možnosti in sicer bo namesto 100 parov moglo govoriti kar 164 parov naročnikov istočasno. S tem bodo odpadle neljube motnje, prav tako primeri, ko je nekdo med tem, ko je klical po telefonu zaželjeno številko, zašel med pogovor dveh drugih naročnikov. Tudi vzrok za to leži le v preobremenjenosti centrale. Števci pogovorov S povečavo avtomatične telefonske centrale bo preurejena in modernizirana tudi obstoječa centrala ter bo v svojem električnem delu modernizirana po najnovejših izkustvih. Kot posebno novost moramo omeniti, da bo z modernizacijo dobil vsak telefonski naročnik poseben števec, ki bo štel telefonske pogovore. Vsi števci bodo seveda plombirani, slično kot 60 plombirani števci za električni tok, tako da ne bo mogoče v nobenem primeru spreminjati števila v resnici opravljenih pogovorov. Priključeni števec pa bo (udi nadvse pravičen in nikakor ne bo dovoljeval, da bi se nekomu šteli pogovori, ki jih ni opravil. Tako se ne bo štelo za pogovor, če telefonski naročnik kliče, pa se mu klicani ne oglasi. Prav tako ne bo všteto, če je klicana telefonska številka 6lučajno zasedena. Kot govor števec ne bo štel pogovora, pri katerem je bil naročnik prekinjen od medkrajevne centrale, ki mu je hotela dati zvezo za medkrajevni pogovor. Kot govor se tudi tie šteje, če kliče telefonski naročnik številke 8. 9 in 0, torej urade avtomatične telefonske centrale, ki služijo za informacijo naročnikom. Osnova za novo tarifo Vključeni števci telefonskih |>ogovorov za sedaj še ne bodo igrali vidnejše vloge, ker se število telefonskih fiogovorov za sedaj pri določanju naročnine ne jemlje v obzir Pač pa bo fioštna uprava rezultate, ki jih bodo dali števci, porabila za osnovo pri pripravljanju nove in bolj pravične telefonske tarife. Z ujx»števan:em štetja pogovorov bo namreč možna pravilna kategorizacija naročnikov, kar bo marsikdaj in marsikomu všeč. Saj je zelo verjetno, da marsikdo plača več, kakor bi 6icer, če bi 6e šteli pogovori. Ker bo pa v bodočnosti gotovo stopila v veljavo tarifa, osnovana na številu fiogovorov, bo prav. če naročniki že sedaj začno paziti, da ne opravljajo nepotrebnih pogovorov, ki bi jim morda povzročili višjo naročnino v bodočnosti. Sto »dvojčkov« S preureditvami v avtomatični telefonski centrali bo Ljubljana pridobila tudi takozvane »dvojčke«. To so telefonski priključki dveh naročnikov, ki imata oba en 6am telefonski vod. Radi tega ne bosta mogla nikdar oba istočasno govoriti, niti klicati drug drugega. Prav tako ne bo mogoče priklicati na telefon enega, če slučajno ob istem času že govori drugi. Takih dvojnih priključkov bo sedaj 100 in so nujno potrebni zaradi pomanjkanja kabla in neizgrajene kabelske mreže. Dvojni priključki pridejo 6eveda v poštev le za zasebnike ali manjše obrate, ki nimajo velikega števila jiogovo-rov na dan in za pare naročnikov, ki stanujejo v istih hišah ali pa v veliki bližini. —■ Tudi bo s preureditvijo centrale poenostavljena zveza z med- Kljub pomanjkanju prostora opravlja mnogoštevilno osebje modernizacijo centrale v istem prostoru. To je tudi potrebno, ker mora centrala ostali v obratu krajevno centralo, kjer bodo klicali zaželjene telefonske naročnike s slično izbirno ploščo, kakor je pri navadnih telefonih S tem bodo prihranili na osebju in preprečili eventualne napačne zveze. Podcentrala v Št. Vidu Št. Vid nad Ljubljano pa bo dobil avtomatično podcentralo za 100 številk, ki bodo od 700 do 799. Stavba za podcentralo v St. Vidu se že gradi, obratovali pa bo začela šele potem, ko bo položen za zvezo potrebni kabel od St. Vida do glavne pošte v Ljubljani. Nov znak Preurejanje 6tare centrale se pozna že sedaj pri številnih naročnikih. Modernizirana avtomatična centrala bo namreč nekoliko izpremenila enega izmed svojih slišnih znakov. Ce je kdo klical telefonskega naročnika in se ta ni odzval, je čul v slušalki v presledkih od 10 sekund visok čist glas. Pri modernizirani centrali pa bo la glas nekoliko nižji in hreščeč V6i ostali znaki pa bodo ostali isti. Ker se modernizacija centrale opravlja že dalj časa, je marsikdo gotovo že opazil vsaj pri nekaterih telefonskih naročnikih ta izpremenjeni znak, kar dokazuje, da je priključek tega naročnika že moderniziran. Težko delo S tem pa je tudi pojasnjena vsa težavnost dela modernizacije centrale. Vse delo je treba namreč opraviti tako da telefonski promet ne trpi. To seveda ni mogoče vedno kljub temu da najvažnejše izpremembe opravlja osebje v nočnih urah. ko ni toliko telefonskih pogovorov. Odtod izvirajo prav sedaj tudi številne motnje, saj morajo delavci vsak modernizirani priključek vsestransko preizkusiti med obratom, kar večkrat povzroča neprilike drugim naročnikom. Glede prisluškovanja pa omenjamo le to, da je misel na prisluškovanje v avtoma tični telelonski centrali vprav nezmiselna, saj v normalnem obratu opravlja službo za vso centralo skozi 24 ur en sam dežurni uradnik, ki ima brez dvoma dovolj drugega dela, kakor prisluškovati. Odlične čajanke v družinskih ali v širših društvenih krogih in na večernih prireditvah zahtevajo predvsem najboljše čajne mešanice, prvovrstni rum in — kar da čajankam posebno odliko — KOEST-LINO VE, po finem okusu neprekos-Ijive kekse in biskvite. Za odlične čajanke dobite vse v delikatesni trgovini V. A. Janeš, na Aleksandrovi c. pri Operi, te/ef. 34-55. Poleg tega pa je jasno, da mu je po službeni dol-žnosti 6trogo prepovedano v6ako prisluškovanje. Povečanje kabelskega omrežja Tvrdka Siemens je za modernizacijo centrale poslala v Ljubljano 9 izvežbanih delavnih moči, v Ljubljani pa je najela še 10 domačinov, ki pomagajo pri delu. Poštna uprava je tudi dodelila nekaj osebja, ki pomaga pri modernizaciji, katera bo dokončana okrog srede decembra. Takrat bo priključenih centrali 1000 novih številk in bo nekaj sedanjih naročnikov preklopljenih na novi oddelek, s čemer bo ves telelonski promet v Ljubljani jxi-polnoma razbremenjen. Novih naročnikov seveda poštna uprava za 6edaj ne bo mogla mnogo sprejeti. ker ji manjka za to potrebnih telefonskih linij v kablovodih, ki so že skoraj popolnoma zasedeni. Seveda pa poštna uprava tudi ni pozabila na to ter je poskrbela, da bo v prihodnjem letu lahko povečala telefonsko kabelsko omrežje, ki je v Ljubljani res majhno in slabotno. Licitacije za nabavo novega kabla so že razpiane ter je pri tem upoštevano tudi dejstvo, da potrebujemo v Ljubljani zlasti novih, še ne obstoječih kablov, ki bi vodili daleč iz središča mesta. Dočim je sedanja kabelska mreža v najboljšem primeru le za 2000 naročnikov, bo povečano kabelsko omrežje omogočilo priključek še novih 2500 naročnikov, s čemer je zavarovana možnost za še nadalno povečanje avtomatične telefonske centrale. Povečanje kabelskega omrežja bo opravljeno prihodnje leto in takrat bodo odpadi' tudi zadnji nedostatki, ki bi jih mogli očitati naši telefonski centrali. Strojne tovarne in livarne v poravnavi Ljubljana, 17. novembra. Okrožno sodišče v Ljubljani je. s sklcjiom z dne 16. novembra uvedlo poravnalno postopanje v zadevi dolžnice Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani. Za poravnalnega sodnika je imenovan s o. s. g. dr. Fran Kotnik, za izravnalnega upravnika pa odvetnik dr. Anton Mojzer v Ljubljani. Prijava terjatev do 28. januarja. Poravnalni narok je določen za 27. januarja 1938 ob 9 dopoldne na okrožnem sodišču. Strojne tovarne in livarne ponujajo 40% kvoto na terjatve, plačljivo v enem letu po pravo-močnosti poravnave. V letih gospodarske prosperitete po končani vojni so bile Strojne tovarne in livurne eno najbolj cvetočih podjetij, ki so zaposlile do 1000 kvalificiranih delavcev. Tovarne so bile ustanovljene iz treh starih ljubljanskih podjetij in sicer so se združila podjetju Gustav Tii-nies na Dunajski cesti, ki je imci veliko stavbno podjetje in velike kamnolome na Nabrežini, dalje Avg. Žabkar, ki je slovel po svojih železnih mostovnih konstrukcijah in ki jc delni mostove celo v Mali Aziji, ter naposled livarna Samassa, ki je slovela jx> svojih zvonovih daleč naokrog. Tovarne so bile ustanovljene po prevratu in vpisane v trgovinski register 8. oktobra 1919. Prvotni kapital je znašal 6 milj. kron, pa se je 9. marca 1921 zvišal na 10 milj. din. Izdanih je bilo 25.000 delnic po 4X10 kron Prvi člani upravnega odbora so bili: Vinko Majdič iz Kranja, Avgust Žabkar i/ Ljubljane, dr. Jakob Mohorič iz Ljubljane, Andrej šarabon jz Ljubljane, dr. Josip Ažman, odvetnik v Ljubljani, Ivan Barle, šentjakobski župnik, bančni ravnatelj Hanuš Krofta in podjetnik Al. Vodnik. Pozneje se je članstvo uprave naglo menjavalo. Ostal je kot star član le župnik g. Barle. Sedaj tvorijo upravni odbor župnik g. Janko Barle, Zdenko Knez in dr. Milan Lillog. Strojne tovarne posedujejo glavno nepremičnino na Tyrševi cesti vi. št. 107 k. o Kapucinsko predmestje. To nepremičnino so Strojne tovarne kupile od Toniesovega podjetja 22. julija 1919 zn kupnino 700 000 kron. Poleg tega posedujejo še tovarno v Zvonurski ulici pod vi. št. 13 k. o. Karlovsko predmestje. Tovarno na Tvrševi cesti je zgradil podjetni Gustav Tii-nies okoli leta 1871. Pasiva Strojnih tovarn gredo v milijone. Kakor smo obveščeni, znašajo sedaj pasiva okoli 19,918.000. aktiva pa okoli 15 in pol milijona. Upniki so intabulirani na nepremičnine Strojnih tovarn in livarn za okoli 12.54ti.455 din. Samo neka banka se je vknjižila na prvo mesto /a 9.154.000 din. Delo v tovarnah počiva že dobre 4 tedne. Tovarne so samo delavcem dolžne nad 84.000 din za mezde. Tovarne so imele pred leti prav lepa naročila in so noč in dun zaposlovale razne kvalificirane delavce. Vsekakor je potrebno, da bi se to podjetje na kak način saniralo, kajti ob kruh bo sto in sto dobrih delavcev. Elektrifikacija Novega mesta Vprašanje elektrifikacije Novega mesta jo. tnko rekoč že popolnoma rešeno, urediti je treba le šc nekatero formalnosti, pa se bo / delom lahko takoj pričelo. Z banovino jo že sklenjen dogovor glede cene električnegu toku. prav tnko je že tudi urejena zadolžnica občin, ki rellekti-rajo na banovinsko elektriko. Tudi vse druge ovire, ki so delo zavirale, so odstranjene. Zu najetje f>osoji!a jiri Ilipotekarui banki ni nobenih ovir več. Na seji dne 2. novembra t. I. je občinski odlxir pooblastil upravni odbor zu najetje posojilu za elektrifikacijo pri omenjenem /avodu. Ker bo občina samn oddajala tok od jemalcem, se bo ustanovilo elektrifikaci jsko podjetje v okviru mestne občine. Zgradbo transformatorske postaje, ki Ik> stala za poštnim po-slopjem, je občina oddala najnižjemu domačemu ponudniku, tvrdki Hataj iz Novega mesta, ki se je obvezala postaviti postajo /a 19.000 din. Huda nesreča v mlinu Brežice, 17. novembra. Danes okrog 0 dopoldne se je zgodila v mlinu posestnika in mlinarja llotko Mihe v Rikoncah. občina Dobova pri Brežicah, huda nesreča, katere žrtev je postal 35 letni dninarski komočnik Jerje-vič Jože, ki mu je transinisijski jermen zlomil desno nogo pod kolenom in je malo upanja, da hi mu jo zdravniki ohranili. Jerjevič Jože je že vei let zaposlen kol dninarski jx>močnik pri Hotku, ki ima ob reki Sotli na turbinski jiogon žago in mlin Nesreča je hotela, da je Jorjcviča danes jermen, ki ga je hotel sneti, zagrabil in potegnil pod kolo. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnišnico v Brežicah. Ponesrečenec jo ciče štirih nepreskrbljenih otrok. f P. dr. Regalai Čebuli »Rad bi šel domov... k materi...« lo so bile poslednje izmed Vaših besed. »Mama me čaka...« O čakala Vas ni samo mama — ne -nc — čakala Vas je ogromna vrsta svetnikov in svetnic božjih, čakal Vas ie Vaš blaženi oče Frančišek — čakal in sprejel Vas je Vaš Gospod Jezus s svoj«, deviško Materjo, da Vam podeli večno plačilo. Kar verjeti ne morem, dn ste zares odšli od nas. Vaš čudoviti nekrolog. ki ste ga napisali v zadnjih treh številkah »Cvetja« rajnemu nadškofu Jegliču v sjiomin, je odsev vse Vaše plemenite duše, Vašega v močni veri izglajenega značaja, pa tudi skromen izraz spoštljive hvaležnosti. Sami sto napisali besede: Vemo. da je hvaležna ljubezen bogastvo plemenitih src.» Vi ste imeli to hvaležno ljubezen Kako ste se zahvaljevali za vsuko. še tako majhno uslužnost. Ko so Vas v Vaši hudi bolezni kar trumoma obiskovali Vaši prijatelji, ste / veliko težavo potožili: s Kako hudo mi je, ker se ne morem vsakemu posebej zahvaliti.« Božja previdnost Vas je dvignila zelo visoko; skoraj 9 let ste vodili kot vrhovni predstojnik slovensko frančiškansko provincijo, pa ste živeli pri tem do-slovno tako, kakor hoče sv Frančišek v svoji ojKiroki: » . naj bodo predstojniki služabniki vseh bratov« Vi ste bili taki: skromni, ponižni, proseči, dobri — predobri, Ce ste mora.i izreči ostro besedo, ste jo prej zavili v bombaž, da bi ja koga ne ranili. Vedno ste imeli zagovor pripravljen, ludi o takih, ki tega niso zaslužili in ki so Vam v življenju prizadejali težke in grenke dni. »Lepa duša---Poštenjak skozi in skozi — -— — Neomndeževanegn življenja --< te besede so bile plašč, ki ste z njimi pokrivali razgaljena mosta svojega bližnjega. — Dobro vemo: ponižnost je temelj duhovnega življenja. Na ta temelj ste zgradili stavbo redovne popolnosti: močno vero. tiho upanje, sveto ljubezen. Vaše telesce je bilo skromno in majhno, Vaša duša pa močna in velika. S Pavlovo ljubeznijo ste ljubili Gospoda. Vaša edina sreča je bila, da ste smeli v »Vaši« kapeli svetega Pashala pred tabernakljem izliti svojo bol v Vaši dolgotrajni bolezni. F.vharistični Kristus Vam je bil vse. Marija pa je bila Kraljica Vašega srca. Kolikokrat se Vam je izvil prav i/, dna duše pobožen vzdih: ;,() Morija!«, ki je bil znak Vaše velike ljubezni do Brezmadežne. Štiri kongregacijc so bili štirje cvetovi, ki ste jih gojili z vso vnemo svoje svetniške duše Mariji v slavo. Vse ste na svetu lahko zapustili, le ob spominu na kongregacijc ste mi zašepetali: >Ko bi vi vedeli, kako težko jih pustim ----seniore, akademike akademičarke in tiste gospodične, ki jih vodim že skoraj 27 let.< Odšli ste--- kongregacijc pa ne bodo osirotele, ker lioste Vi zanje molili in jih blagoslavljali iz nebes. Visokočastiti )K eksministor! Žgoče solze mi padajo v dušo. ko mislim na Vas. ki ste tako skromno in liho odšli. j>a zopel solze tihe radosti. če mislim na Vašo krono Rad sem se včasih pošalil z Vami. kar prerod. Žilica mi ni dala miru. Saj se spomnite, kako sem govoril o svoji lahki papirnati kroni in o Vaši težki zlati, lako težki, da Vain bo glava klonila Zdaj ste ovenčani z njo — pa glava Vam ne klone: vsa je v nebeški gloriji. P Regalat! Dan na dan bomo molili, naj bo Vaš rn/uni ves n kovan v božjo Resnico in vsa Vaša volja zajeta v božjo Ljubezen! Ni tole nekrolog — ampak samo izliv ljubečega srcu in skromen izraz spoštljive hvaležnosti. * P. dr. Regalat Cebulj se je rodil 6. novembra 1875 v Kamniku. Pri krstu je dobil ime sv. Frančiška Ksaveriju. V red jc stopil 25. VIII. 1895 in je dobil redovno ime sv. Petru Regaluta, ki jo bil simbol njegovega asketičnega življenja. 5 IX. 1894 je napravil neslovesnc redovne obljube, II IX'. 1897 pa slovesne. V mašnika je bil posvečen 23. Vil 1898. Deloval je v Na/.aretu, zatem pu 22 let kot katehet na Vrtači. Leta 1910 je ustanovil Marijino kongregacijo gospodičen, pri nas prvo te vrste, ki jo je vodil 27 let. —• 0|iravljal je redovne službe kot gvardijan, dc-finitor, magister, kustos in provicial. — Napravil je izpit za lektorja in pozneje tudi zu doktorja bogoslovju. Doktorsko disertacija razpravlja o janzenizmu. — Vodil je tudi kongregacijc seniorov, akademikov in akademičark. Bil je, najvzornejši voditelj duhovnih vaj duhovnikov, bogoslovcev. redovnikov in redovnic. — Umrl je 16. novembra ob tri četrt na I po dolgotrajni težki bolezni, ki jo je pronušal s svetniško potrpežljivost jo. * Pogrebne svečanost' za rajnim g. Regnlu-tom bodo danes, 18 novembra, v sledečem redu: ob 8 prenesemo truplo pokojnega eksministra med molitvami v cerkev, nakar bodo sobratje peli pred velikim oltarjem »Jutrunjice« iu »Hvalnico« za rajnega. Ob 9 bo imel slovesno zadušnico provinrial g. p. dr. Gracijan Meric. Po sveti maši bo rajnega blagoslovil prevzvišeni vladika g dr. Gregorij Rožnimi, nakar se razvije sprevod nu pokopališče k Sv Kri/n. P. Kr. foho te pravi s vest človeštva Opozarjamo vse. da je vodstvo Elitnepa kina Matice sklenilo dati dane« tri in KINO jutri dvo predstave po globoko ziuanlh pavialnlh cenah. Po Din 3'50 in 5-50 MATICA bodo danes predstave oh 10., 10.15 in 21*15 uri. lUlri pa oh 16. in 10.15 uri Tel. 21 24 Drobne novice Koledar Četrte A, 18. novembra: Odon, opat; Roman, mučcnec. ščip ob 9.10. — Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Petek, tfl. novembra: Elizabeta, kraljica: Pon-cijan, papež. Novi grobovi + V Ljubljuui je umrla gospodična Kranja Snoj. Pokopali io bodo v petek ob 2 popoldne. — V sredo zjutraj je mirno v Gospodu zaspala gospa Kaneta Vlachova. soproga ravnatelja Ljubljanske kreditne banke v p. Pogreb bo v petek ob pol t popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalie! Skladi za preshrbo starih in onemoglih delavcev V posameznih obratih obstojajo skladi za preskrbo starih in onemoglih delavcev. Ob uvedbi starostnega zavarovanja delavcev so ponekod začeli razpravljati o tem, ali je umestno, da taki skladi Se v bodoče obstoio in ali naj delavci in delodajalci fie v bodočo prispevajo poleg prispevkov za starostno zavarovanje tudi Se za lo sklade. Glodo tega se je pojavilo naziranje, da jo najboljšo, če se zbrana sredstva teh skladov raz-dele. Tisti, ki hočejo to doseči, zatrjujejo, da bi bilo nevarno pustili in zbirati te sklade še naprej, ker iih lx> gotovo porabil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Zato smatramo, da moramo posebej poudariti, da jc vsaka taka trditev neresnično in se taka trditev razširja samo zato. da se razbijejo skladi, ki so se s težavami zbrali. Sredstva takih skladov morajo služiti le onim, ki so la sredstva zbrali. Pripominjamo, da bo v kratkem stopil v veljavo Pravilnik o prostovoljnem višjem zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti, ki bo za delavce ua zelo primeren način rešil lo vprašanje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. — Proti trdi stolici io zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom ie naravna »Franz-Joseiova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo Prava »Franz-Jožeiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja. a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih oe odreče. Offl. ras: 6. br. 80474/84. — Najvišje pokroviteljstvo Ljubljanskega velesejma. — Tudi prihodnje letne prireditve Ljubljanskega velesejma. ki bodo od 4. do 13. junija iti od 1. do 12 septembra 1038 bodo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., kakor je obvestila ( pisarna Nj. Vel. kralja predsedstvo velesejma, — Občinsko volitve za občini Ljutomer in Mozirje bodo v nedeljo, dne 19. decembra t. 1. — Nova občina Ljutomer s sedežem v Ljutomeru je bila ustanovljena s spojitvijo občin Ljutomer-nieslo in Ljutomer-okolica ter dolov občin Veržej in Coza-njevci. Z i«l i ni ukazom je bila s spojitvijo občin Mozirje-trg in Mozirje-okolica ustanovljena nova občina Mozirje s sedežem v Mozirju. — Odbor Slovenske Matico sporoča, da jc na ovoji seji dno 9. novembra t. 1. pregledal in potrdil obračun glede postavitve Tavčarjevega kipa v Poljanah nad Škof,jo Loko. Spomenik jc sedaj last poljanske občine, ki ga Jnliko postavi tudi na drug proslor, ko se občani zedinijo glede tega. — Praktični učiteljski izpiti na državnem učiteljišču v Ljubljani se po zadnji odredbi ministrstva vrše po starem pravilniku pred dosedanjo iz-prašcvalno komisijo. Kandidati, ki so vložili svoje prošnje za pripustitev k izpitu pred izpraševalno komisijo v Ljubljani, naj sc javijo k izpitu 25. t. m. ob pol 8 v ravnateljevi pisarni državnega učiteljišča v Ljublj ani. Posebna obvestila sc kandidatom nc bodo razpošiljala. — Ravnateljstvo. — Odškodnina za transfuzijo krvi. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja v Belgradu ie za splošno bolnišnico v Ljubljani odobrila cenik, po katerem se bodo odslej zaračunavale poleg običajnih oskrbnih stroškov tudi pristojbine za kri, ki jo bodo zdravniki med zdravljenjem ordinirali posameznim bolnikom. Oproščeni so teh pristojbin vsi državni, samoupravni in banovinski uslužbenci ter siromašni državljani. Zasebnikom z laetnim imetjem se bodo zaračunavale pristojbine po višini predpisanega jim letnega davka, upoštevajoč tudi dejstvo, kolikokrat jc bila doličnemu bolniku oddana kri v loku iste bolezni. Uprava obče drž. bolnišnice v Ljubljani. — Županstvo občine Gomilsko pri Celju poroča, da je rok za vlaganje prošenj za službo občinskega tajnika in služitelja določen za 30 in ne samo za 20 dni od dneva objave razpisa v »Slovencu« ozir. v Službenem listu«. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. I. ni. je objavljena •Uredba o notranjem ustroju Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavijo;, daljo -Odločba o razporeditvi zvanja nadzornika konjušnice-, -Konvencija o ureditvi vzajemne pomoči pri opravljanju po-Htopka v civilnih In trgovinskih stvareh, sklenjena med kraljevino Jugoslavijo in zedlnjcno kraljevino Veliko Britanijo in Severno Irsko — razširitev na škotsko'. Pristop Dansko h konvenciji pariške unije za zaščito industrijsko svojinc« in -Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-38 v občini Begunje:. — Malomarnost. Prvi letošnji sneg, ki je napravil toliko zmede, jc odrezal tudi prebivalec v Vikrčah pod Stnarno goro od električnega toka, ki ga dobavlja Majdičeva elektrarna iz Kranja. Ker v sosednih Pirnečah elektrovod ni bil prekinjen, jc vsekakor velika malomarnost, da 60 ostale Vikrče ves teden v temi. Pa tudi sicer so motnje v tem ele-ktrovmlu precej pogoste, bodisi da luč nevšečno migota ali pa sploh odpove. Prosimo vodstvo elektrarne, da te neprilike temeljito odpravi, — Prizadeli odjemalci. — Novn skladba: Truhadurka, za moški zbor nu besedilo t Milana Preglja, tiglasbil Zor-ko Prelovec Izdalo Bežigrajsko pevsko društvo, Ljubljana, Tyr1eva e. 71 Naročila tja. dobi pu tudi v knjigarnah, ('ena partituri 1 din - Karambol dveh avtomobilov. Mrakov tovorni avto iz Loga pri Škofji Loki je snoči trčil z biten 7n i m avtomobilom Brorr;(r i rt Krek v Vižniar- jili na vogalu hiš št. 6 in št. 44. Človeških žrtev ni bilo. le avtomobila sta popolnoma polomljena. — Zvišana kazen. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je te dni v tajni seji zvišalo livarju Antonu Završniku doma iz Spod. Pirnič. kazen od 10 mesecev strogega zapora na 2 leti in 10 mesecev robije, ker je 3. julija zvečer na časti v Tacnu podrl na tla kolesarja, delavca Ivana Rotarja iz Kranja, ga s polenom udaril po glavi in mu vzel 120 dni tedenske mezde. Ljubljanski mali 6euat okrožnega sodišča ga je obsodil samo na 10 mesecev strogega zapora zaradi zločinstva razbojmštva. apelacijsko sodišče pa se je postavilo na stališče, da je treba taka brutalna zločinstva strožje kaznovati. — V sodne zapore prepeljani. Ljubljanska policijska uprava je v torek popoldne pripeljala v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča več oseb. osumljenih raznih zločinov. Sodišču so bil: izročeni: Mavricij K veder, samski delavec, roj. 14. septembra 1911 v Prevojah pri Lukovici. okraj Kamnik, dalje Viktor Avbclj, dijak, rojen isiotain dne 26. februarja 1010, Jože Slak, samski zasebni urad nik, rojen 26. avgusta 1902 v Gornjem vrhu pri Novem mestu, stanujoč v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Četrti jc bil Viktor Stopar, strojni ključavničar, rojen 13. decembra 1913 v Trstu, stanujoč v Ljubljani. Predovičeva ulica 32 Peti je Fran Dolinšek, samski delavec, rojen 18. marca 1905 v Ljubljani, stanujoč na Jesihovem straJonu št. 34 in zadnji Anton Dolinšek. samski železo-strugar. rojen 14. januarja 1910 v Ljubljani, stanujoč v Mostah. Trgovskim in zasebnim nameščencem Drevi ob 8 bo v beli dvorani hotela Union važno predavanje ravnatelja Pokojninskega zavoda g. dr Vrančiča -o pokojninskem zavarovanju trgovskih nameščencev.. Vabimo vso trgovske in zasebne nameščence, da se tega predavanja polnoštevilno udeleže. — Vstop prost. Blaso za danske ptašče nainoVeiši vzorci in odlično kvaliteto, kupite prav poceni pri BRATA VLAJ, Wolfovaul.5 I Križanski moški kongreganisti se vljudno vabijo, da se v čini večjem številu udeleže danes jiogreba častnega člana križanske moške kongre-gacije preč. gosp. p.dr. Regalata Čebulja. Zbirališče pri zastavi pred frančiškansko cerkvijo. I Kongregacija gg. seniorjev pri oo frančiškanih vljudno vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba našega predragega voditelja g. p. dr. Regalata Čebulja, ki se je tudi v svoji dolgotrajni bolezni z vso vnemo in ljubeznijo žrtvoval za naše duhovno življenje Zberemo se danes ob 9 v frančiškanski cerkvi k sv. maši zadušnici in ga spremimo na pokopališče kot posebna skupina v pogrebnem sprevodu. — Tajnik, I Stolna kongregacija gospa vabi svoje članice, da sc jutri, v petek, dne 19. t. m. ob 0 zjutraj udeleže skupne sv. maže, skupnega obhajila, spreje- K I N O Na splošno željo podaljšamo, SLOGA toc*a samo še danes RAMONA — Obsojen kopališki vlomilec. Pred malini kazenskim senatom v Ljubljani jc bil včeraj sojen Tržačan Magajna Dominik - Ncdeljko po poklicu zasebni uradnik, ki jc lelos jiribežal iz 1 rsta v Jugoslavijo ter je vžival od raznih emigrantskih društev primerno podporo, sam pa je vlamljal v kabine raznih kopališč, tako v Ljubljani v ine6tno kopališče, na Bledu v grajsko kopališče in v Mariboru na otoku Mnogim kopalcem je pobral razne dragocenosti gotovino, obleko, perilo, obutev. Do 10 kopalcev je oškodoval za približno 20.000 din. Kradel jc tudi razne ključe. Neki trgovec Komauer je imel srečo, da mu ni odnesel iz mariborskega kopališča na otoku 40.000 din in da ni šel nn njegov dom, kjer bi lahko s ključem odprl blagajno in odnesel 80.000 din .Magajna je pred malim senatom zanikal vsako krivdo in tajil, da bi bil on vlomilec v kopalne kabine. Dne 28. julija ga je bil namreč v mestnem kopališču na Ljubljanici zalotil jiolicii6ki agent A. Poljane, ko je ravno odpiral razne kabine in stikal po denarju. Mali kazenski senat ga je obsodil na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora, v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta in po prestani kazni bo izgnan iz Jugoslavije za vedno. Alagajna je sodbo 1 sprejel. — Staro zlato kupujc-ni po dobrih cenah I O. Kiffmann, Ljubljana, Mestni trg 6. — Naša doba sc smatra zu nervozno dobo. Ni čudno, ako so živci generacije, ki je preživela vojno in preživlja težko socialno in gospodarsko krizo, oslabeli. Čini bolj se moramo lx>-riti / večjimi skrbmi, toni bolj potrebujemo j dobre živce, samozatajevanja in vztrajnosti. Za i prehrano in zu varovanje živcev je nujenostav- ' nejše in najsigurnejše sredstvo 2 do 3 male žlioice Ovomaltine za zajtrk in jttžino. Ta koncentracija hranilne vrednosti in vitaminov naj- ' bolje zagotovi zdravo prehrano in nemoteno delovan je živcev. — Pozor! Darmol, sredstvo za odvajanje, jc pogosto ponarejen. Pazite zaradi tega pri nakupu, da jc na vsaki tableti vtisnjeno ime Darmol in da ima tableta zarezo v obliki črke T Zahtevajte zaradi lega izrecno Darmol. — Ogl. reg. S. Br. 7006/1936. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutraj na prazen želodec kozarec naravne :rranz-Joeef gr rencice«. LrubHana dne 18. novembra 1937. Gledališče Drama: Četrtek 18. novembra: Julij Cezar Red Četrtek. — Petek, 19. novembra: Pesem s cesto Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. — Sobota, 20. novembra: Firma. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Opera: Četrtek 18. novembra: Linda dl Cha-mounix Red B — Petek, 19. novembra: Zaprto. — Sobota, 20. novembra: Gorenjski slavček. Slavnostna predstava. Proslava 100 lelnice rojstva skladatelja A Foersterja. Zvišane operne cene. Prireditve in zabave Strir. « Toplicah, na Rokodelskem odra. \ V nedeljo, 21. t. m., ob S. zvečer bo Rokodelski oder uprizoril velezabivno veseloigro ■ Stric v Toplicah-: Oa bo smeha ln veselja polno, bo poskrbel g. Janko Novak, ki igro režira in v njej tudi sani sodeluje. Zato naj uihfe ne zamudi te lepe prilike in naj vsakdo pride v nedeljo zvečer v Rokodelski dom. Predavanja Odbor Sempetrskepa fantovskega odseka vabi na predavanje, ki ga bo imel g. pisatelj Karte Velikonja dne 18. novembra ob 8. zvečer. Sestanki Fantovski odsek Trnovo ima drevi ob 8 v Prosvetnem domu sestanek s predavanjem. Fantovski odsek sv. Jakob ima drevi točno ob b. svoj redni sestanek. Predava kurat banovinske bolnišnice, g. Slana O telesni kulturi r Dramatski odsek v Mostah vabi vse prijatelje gledališke umetnosti na skupni sestanek, ki bo jutri ob .h. zvečer v Ljudskem domu. Pridite polno številno. Lekarne \pčno sinih o imajo lekarne: dr. Piccoli, Tvr-Seva c 6, mr. Hočevar. Celovška c. 62, in mr. Gartus. Moste. ma novih članic in posvetitve novega odbora. — Udeležba obvezna. Popoldanski sestanek odpade. I Odbor Slov. kat. akad. starešinstva vabj vse p. n. gg. člane, ki niso zadržani, da se udeleže danes ob 0 dopoldne jiogreba g. p. dr. Regalata Čebulja. 1 Namesto venca na grob g. p. Regalata je daroval g. župnik Nikola j Ž u g e 1 j 50 din za »Sera-fiuski kolegije. I Kari tati vna zveza v Ljubljani vljudno vabi na čolrlo karilativno pobožnost (zadnjo v tekočem letu), ki bo drevi, na predvečer godu sv. Elizabete, IS. novembra, zvečer v frančiškanski cerkvi. Ob G bo sv. rožni venec, ob govor, nato lita-nije. Govoril bo prior p. Valerian Učak o delu sv. Elizabete. Člani karitativnib organizacij in prijatelji karitativnega gibanja iskreno vabljeni! 1 VIL prosvetni večer, ki bo v petek 19. nov. ob 8 v beli dvorani hotela Union bo gotovo zadovoljil cen j. občinstvo. Malo se je pisalo, še manj govorilo o pogorju, ki meji Španijo od Francije t. j. o Pirenejih. Znano jc, da je io jiogorje silno težko prehodno in so lo redki gorski prelazi, ki vodijo iz Francije čez Pireneje v Španijo. Lurd je zlasti zadnje leto zopet zaslovel jk> številnih čudežih, jo pač skrivna želja in cilj marsikaterega vernika. O obojem predmetu bo predaval g. prof. Janko Mlakar, ki zna poleg zanimivosti pridejati še kaj hudomušnosti. Opozarjamo na predprodaio vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. Sedeži 3 din, stojišča 2 din. za dijake 1 din. I Korošci-Korošicc. Umrl je naš dolgoletni član, koroški rojak g. Franc Zirovnik, hišni posestnik v Ljubljani. K večnemu počitku ga spremimo danes, v četrtek ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. — Klub koroških Slovencev, 1 Vsem društvom in organizacijam v Ljubljani. Mestno poglavarstvo v Ljubljani sklicujo sestanek glede proslave državnega praznika 1. dec. Sestanek bo v soboto, dne 20. t. m. ob 17 v veliki magistralni dvorani. Na sestanek se vabijo zastopniki vseh narodnih, prosvetnih, telesno-vžgojnih in gasilskih društev. Posebna vabila so ne bodo razpošiljala. Zimsko perilo. Karničnik. Nebotičnik. I Velika racija. Včeraj na vse zgodaj zjutraj jc policija priredila po periferiji in tudi po osrčju mesta veliko racijo. Aretirala je okoli 50 moških in tudi nekaj žensk. Na zimo namreč ljudje zelo silijo v mesto. Meti temi je zelo mnogo takih, ki so zasledovani od upravnih oblasti ali od sodišč. Posledice bodo običajne: izgoni, odgoni in sodnija. I Prijet tat koles. Zelo nevarnega tjČ3 je prijela policija v osebi nekega Franca K., ki so ga že dolgo zasledovali zaradi neštetih tatvin kolea v Ljubljani iu okolici. Preiskava proti temu tatiču se traja. I Opozorilo vfimii voznikom s konjsko vprego. Do nadaljnjega je prepovedan ves vozovnl tran žitni promet po Šubičevi ulici od Bleivveisove cesto do Levstikove ulice in po Levstikovi ulici od Šubičeve ulice do Erjavčeve ceste Mestna občina jo postavila na križišču Bleivveisove ceste in šu-bičeve ulico in križišču Erjavčeve ceste in Levstikove ulice primerne značke z napisom >Vozovni tranzitni promet prepovedan«. 1 Surov napad. Včeraj dopoldne je nekdo obiskal 63-letno Avgust i n o Smrkoljevo, vdovo po čevljarju in mater znanega zobotehnika. Ko sc je starka obrnila s hrbtom proti obiskovalcu jo je tu naeiikra- udaril s sekiro po glavi. Starka je dobila luijšc poškodbe. Sosedje so poklicali reševalni avto, ki io je po naročilu nienega sina prepeljal v neki ljubljanski sanatorij. Zdravniki upajo, da njeno stanje ni nevarno. Nevarnost zaradi mesa bolne krave Ljubljana, 17. novembra. Pred nekaj dnevi je mesini tržili in veterinarski urad v Ljuljuni ugotovil, da so v Mostah pri nekem posestniku zaklali kravo, ki je imela vra-liični prisad. Ponovni primer je isti urad odkril včeraj. Mestni tržni urad je uvedel sam preiskavo, ki jo vodi tržni ravnatelj vet. uadsvetnik Rigler. obenem pa je obveščena tudi policija. Do sedaj se namreč tu posrečilo ugotovili, kani je bilo to meso prodano. Uživanje mesa od govedi, ki je zbolelo zu vraničnim prisadom je namreč za človeško življenje v nekaterih okoliščinah smrtno nevarno. — Meso krave se more pod gotovimi pogoji razdeliti tudi na 300—600 oseb. Ce je to meso prišlo na trg. je približno toliko oseb resno ogroženih. Na ljubljanskem živilskem trgu jc bila danes stroga kontrola. 'flAr^RT, »»^posrečilo ugotoviti onih meto 6i4Kv-n ieno maso prodajali. Maribor m V okviru »Umetnostnega tedna« bo mari-borskn gledališče uprizorilo kot svojo predstavo I in izven konkurence za nagrado Umetniškega i kluba ciklus treh dr. Šnuderlovih enodejank I >1 opovščine« Od žirije izbranega dela namreč zaradi nepremostljivih ovjr ni mogoče uprizoriti od ostalih del, ki so bila predložena Umetniškemu klubu za nagradno tekmovanje, pa nobeno ne ustreza zahtevam. m Mariborska opereta predstavlja kot drugo letošnjo novost opereto češkega skladatelja Beneša vPod to goro zeleno«. ra Huttcrjevo kolonijo na Pobrožju, ki jo gradi penzijski fond Hutterjevih delavcev, bodo prihodnje leto zopet povečali za nadaljnih 25 his ter so predpriprave za prihodnjo gradbeno sezono že v teku. V letos postavljenih 25 vil se je vselilo že vseh 50 strank. m Ljudska univerza v Mariboru. V petek predava g !• rane Pivka, naš priznani fotoama-ter o zanimivi temi- »Sodobna domača fotografija«. Predavanie bo spremljano s skioptičnimi slikami. — Naslednje predavanje bo v ponedeljek* ko govori docent dr. Stanko Gogala o pomenu življenja za vzgojo, m Akademska kongregacija ima jutri, v petek ob 20 v Alojzijevi kapeli svoj sestanek, i si člani vljudno vabljeni. ... m. Konjunktura za mariborske opekarne je bila letošnjo gradbeno sezono izredna, v prihodnjem letu pa se obeta še večja. Ni čuda, da povečujejo skoraj vse okoliške opekarne svojo obrate ter se ustanavljajo tudi nova podjetju za Jzde avo opeke. V Krčevjni pod Piramido je začela letos obratovati nova opekarna stavbenika Pekla rja. Najbolj pa se je povečalo letod znano podjetje Denvuschek v Košakih. Zgra-dilo je Se novo opekarno z najmodernejšimi stroji in z ogromnim dimnikom, ki je bil te dni dokončan. Kapaciteta podjetja sc bo znatno povečala. r m Cerkveno pevsko društvo stolne in mestne zupne cerkve obhaja v uedeljo god svoje zavetnice sv. Cecilije. Ob 10 bo v stolnici slovesno sv opravilo z zahvalno pesmijo, ob 18 pa bo v mestnem župnišču redni občni zbor Ceci-lijinega društva. m »Bajtar. Pri mariborskem sodišču je hjja te dni registrirana zadruga vBajta«, ki so jo ustanovili planinski prijatelji z namenom, du zgradc planinsko postojanko na Črnem vrlin. Zadruga ima 10 članov — 9 inženirjev in 1 sodnik«. POlENOVKA sveže namočena, kislo zelje in sarmo — dobite dnevno v trgovini živil JOSIP S K A Z A - GLAVNI TRG (R0T0VŽ) m Hromega je do smrti pretepel. Včeraj je bila pred malim senatom v Mariboru razprava jiroli 59 letnemu Antonu Kovačiču iz MuršČaka, ••Jev-iie -V v prepiru planil na Aloj- zija Videnska. ki je bil pred nekaj l«Ut«Aot od kapi ter je bil hrom na levi roki in nogi ha ga je parkrat vrgel na tla in mu klečal na prsih da mu je stil več reber. Videnšek se je onesvestil ter je naslednjega dne umrl. Kovačič je bi! obsojen ua šest mesecev strogega zapora. Gledališče Četrtek, 18. nov,- Ob 20: vPescm - ceste*. Rod A. — 10 nov.: Zaprto. Cetie C Smrtna žetev. V ljubljanski bolnišnici jo včeraj dopoldne izdihnila svojo blago dušo 30 letna žena celjskega geometra g. Borisa Kožuha gospa Milka Kožuh. Pogreb pokojnice bo v petek ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokojiališča v Celju. — V celjski bolnišnici so umrli: 57 letni občinski revež Vuga Jože iz Planine pri Kalobjih, ;10 letnii dninar Spes Josip iz Arciina pri Celju, na l eharjih pa 63 letni provžitkar Aleksander Mik-?1 ' ■ ^ak resi ji je umrla 89 letna občinska reva Marija Ulaga. - Naj v miru počivajo! o Nesreča pri delu. Na Laški gori pri Zrečali je padel pri delu 17 letni posestnikov sin Kovfe. rrauc in si zlomil levo roko. c No pozabite kupiti vstopnic za cerkveni koncert, ki ga priredi v nedeljo ob 3 popoldne Celjski zvon pod vodstvom dirigenta g. Avgusta Cerorja. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi in v nedeljo od 2 po|x>ldne pri cerkvenih vhodih opatijske cerkve. Vabljeni! iVfič Zanimiva razstava ionskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ predivom za ročna dela v Tržiču, Hotel Posta. Odprta od srede, 17. novembra 1937 do vključno potka, 19 novembra 1(537 dnevno od 10. do 18. nepretrgoma. Vstop prost! Nc prodaja sej Velenje Pogreb kurjača Ivana Laha, ki se je v Postojui smrtno ponesrečil, ko se je pri mešanju ognja dotaknil železniškega električnega omrežja, je bil v torek popoldne. Zbralo se je silno veliko ljudi, da sočuvstvujejo s svojci ponesrečenca. Ko eo dvignili krsto iz vagona, so žvižgi lokomotivo trikrat pretresljivo zapiskali v poslednji pozdrav. 01» grobu so mu govorili v slovo zastopniki kurjaCev in strojevodij z Rakeka, iz Ljubljano in Maribora-Službeni tovariši so prinesli svojemu tovarišu polno cve.tja na grob. Ponesrečeni Ivan si je ravno nameraval postaviti v trgu hišo, a volja Najvišjega je bila drugačna. Naj v miru počival Jugoslovanska knjigarna v l)ub|)ant priporoča cerkvenim zborom za advent sledeec skladbo: Adamič K.: V svitu zarje. Zbirka advent-nib pesmi za mešani zbor. Part. 24 din, glasovi po (idin. — Grum A.: Adventn« pesmi ca mešani 'bor. Part. 10 din. glasovi po 4 din. — Priložnostne pesmi za mešani zbor. 20 din. Zbirka obsega tudi primerno pesem zu Miklavžev večer. — Foerster A : 12 cerkv. pesmi za mešani »bor. 12 din.— Canticn saera III. del. Za moški in ženski zbor. 80din, — Premrl St.: Cerkvena ljudska pesmarica za eno in dvoglasno petje z orglami (nova izdaja). Pari. 50 din, glasovi po 24 din. — Cerkveni moški zbor. 10 din — Vodopivcc V,: štiri adventne pesmi za meSani zbor. 3 din. — Božji spevi. Pesnil cerkv. leta za mešani zbor. Obsega več adventnih pesmi. — Žoleznik M,: Vj oblaki ga rosite. Des^-I pesmi sa adventni čas. Part, 20 din.