PETROLEJ NA SREDNJEM VZHODU Potencialni pomen petrolej?kega boga-stva držav Sr^injega vzhoda je večji ka-r kor njihov današnji pomen sot preskr-' bovalcev svetovnega (posebno evropske-ga) tržišča. Področja okoli Perzijskega zaldva, ki se raztezajo od Irana do Iraka na. seveiu vse do polotoka Katar, vsebu-jejo v srojih tleh največja doslej znana nahajali-šča petroleja na svetu. Razdelitev svetovnih rezerv sarove nafte na temelju ocene, ki je bila opravljena v zažetkn leta 1956 ... '/o ricup-* m^i nih Naha.jaliiča japdah ^ ton rezerr Sererna m Jttžna Ameri.ka 6.48 26.6 ZDA 405 16.6 Venezuela 1-46 6,7 Druge države 0.79 3.5 Države Srednjega vzhoda 17.45 71.6 Kuvait 5.48 22.5 Saudova Arabija 5.07 20.8 Iraa 3.70 15.2 Trak 2.74 11.2 Druge države 0.46 1.9 Druge držav© sveta 0.45 1.8 Sret skupno (brez Vzhodne Evrope) 24.38 100.0 Iz teh. podatkov je razviden pomen, ki ga bodo imele države Srednje.ga vzhoda v ne posebno daljni bodočnost: kot doba-vitelji p&troleja ne samo za Evropo, teiti-več verjetno tudi za same ZDA, ki svoje dokazane rezerve z intenzivnim izkori-ščanjem na^Io izčrpavajo. Naslednja razpredelnica nan kaže raz-voj proizvodnje petroleja na Srednjem vzhodu in drugih glavnih področjih (v ¦milijonih too): 1938 1946 .955 1956 Svetovna proizvodnja 237 376 779 ZDA 164 234 536 353 Venezuela 271 57 115 131 Države Sred- njega vzhoda 15.5 34.0 169.9 168.4 Bahrein 1.0 1.0 1.5 1.5 Iran 10.5 19.4 27.0 26.1 Irak 4.2 4.6 33.7 52.0 Kuvait — 0.8 54.7 54.9 Saud. Arabija — 8.2 47.1 48.0 Katar — — 5.9 5.9 Druge države na sretu 67.5 51.0 I5S.0 — " Delež držav Srednjega vzhoda v sve-tevni proizvodnji. ki je znaša] 1. 1938 5.7 odstotka, a leta 1946 — 9 odstotkov, se je potem takem dvignil v 1. 1955 ia. 21.S od-stotka in se nato v leiu 1956 zaradi vpliva sueške krize nekoliko znižal. Glede na dejstvo, da največji proizvajalec petrole-ja na svetu ZDA sodelujejo v svetovni tr-govini ne kot izvoznik, temrci kot net