C C. Postale. - Esce ogm mercoledi e sabato. -14 novembre 1925. Posamezna številk* 25 stotink. lzhaia: vsako sredo popoldne in soboto zlatraj. Stane za celo leto 15 L. * pol leta 8 L. « Čctrt leta 4 L Za Inozemstvo celo leto 35 L j Na naročila brez do- » poslane naročnine se ne moremo ozlratt. Odgovorni urednik: Polde Kernperle. ÜHf ^m>^mr ^Ut ^^^^^ ^^^K ^m Mm ^^^^^F ^^^K mm ^^^B ^^» ^B^F ^^^^^w^^^^^^^^^^^^^^^^mW ' '^^^^m ^^^^^^^^K ^^^^^^^^^^^g ^^^^M m^R^W ^^^^^^^^^^^r ^m^m^F^m^mw m^m^mw ^m^m^mt^^mm ^^^k .^m^mW^m^m^^mmi jB^' ^m^m^m^m^^m^m ^m^m^m^m^mm m^mm ^m^m ^^m^m^m. ^m^mmm^m^B ^m^mw ^m^m^m^m^mm Št. 91 V Gorki, v soboto 14. novembra 1925 utovm. Nefrankirana pisma se ne sprelemalo. Oglasi se računajo po dogo- voru in se plačalo v riä- pre}. List izdaja kon- sorcil >GORIŠKE STRA2E* Tisk ladruznc tiskarnt v Gorici. Riva Piazzztt ta št. 18. Uprava in uredništvo; ulica Mameli štev. 5, — (prel Scuole). — Goriškim staršem in vsej javnosti Že lansko leto so se čule v goriš? kem meslu pritožbe, da se slovenski otroci ne učijo matcrinega jczika v tnko zvanih dodainih urah, kakor to predpisujc solski zakon filozofa Gentileja. Pred pričetkom šolskega leta sem se podal radi tega na go* riško občino in se oglasil pri sena? torju Bombigu, da hi zvedel vzrok temu neopravičljivemu postopanju. Vpričo mestnega tajnika kom. Be? viglie in solskega nadzornika Me? nona smo razpravljali o kočljivi za? devi. Prepričan sem bil, da bodo go? spodje vsaj nekoliko vpostevali pri? tozbe Slovcncev in obljubili za te? koče šolsko leto pouk slovensčine oitokom, ki se prijavijo. Mesto tega sem opazil neko obotavljenje, šolski nadzornik je pričel izražati neke pomisleke, ki jih iz početka nisem razumel, dokler mi niso gospodje jasno in glasno izjavili, da namera? vajo v tek. šolskem letu odpraviti v goriškem mestu sploh vsak pouk slo? venščine. Tako zvane dodatne ure, kakor jih predvideva šolski zakon, se popolnoma zatrejo, slovenski otroci ne bodo čidi zanaprej niti besede svoje materine govorice v soli. Zastrmcl sem in prašal, na ka? tero postavo naslanja mestna občina svojo novo politiko proti slovenske? mu prebivalsfvu. »Mi se držimo po? stave« — so mi odgovorili. »Šolski zakon pravi izrecno, da se dodatni pouK slovenskega jezika sme vršiti samo v občinah, kjer je občevalni jezik (lingua d' uso) slovenski. V Gorici je pa občevalni jezik italijan? ski, zaio se v našem mestu ne sme in ne more vršiti pouk slovenščine v dodatnih urah. Mi bi bili lahko ze lansko leto zatrli pouk slovenščine, pa tega nismo hoteli storiti. Letos moramo izvršiti postavo, v čimer nas potrjuje tudi neki sklep Držav? nega sveta, ki tolmači zakon v ena? kem smislu kot mi.« Ker je bilo vsako nadaljnje bese? dovanje brez pomena, sem se poslo? vil. Obrnil sem se na višje šolsko ob? lastvo v Trst, da bi zvedel, ali tudi tarn iolmačijo zakon v škodo našim otrokom. Šolski skrbnik Reina me je zatrdil, da bo zadevo proučil, toda sole v Gorici so že pričele in o dodatnem pouku slovenščine ni ne duha ne sluha. Izgubili smo zadnjo iroho pravice, ki nam je bila se ostala. Po mojem prepričanju in po pre? pričanju vsega slovenskega ljudstva v Julijski Krajini je nova šolska po? litika krajevnih oblastev nezako? nit a. Res je, da govori zakon o občeval? nem jeziku, toda v naših krajih ima? mo občine, kjer sta oba dezelna je? zika občevalna. V Gorici je za it at lijansko večino občevalni jezik ita? lijanščina, za slovensko manjšino slovenščina. Kdo bi mogel dvomiti, da je v Gorici tudi slovenščina ob? čevalni jezik? Štiri velika poslopja »Šolskega doma«. v katerih so bile nastanjene pred vojno slovenske šo? le, so dovolj glasna in zgovorna pri? ča te resnice. Kar se je zgodilo, je nov udarec proti našemu jeziku in naši kulturi. Naj se italijanska javnost naše de? žele vživi le za trenotek v lastn'* i prefeklost. Jedva 10 let je minulo, odkar smo se Slovenci in Italijani borili obenem, če ne ze skupno, za lastno šolstvo na tej zemlji. Kaj bi bili rekli tedaj Italijani, ko bi jim bila odvzeta čez noč italijan? ska sola in bi ne čuli njihovi otroci v soli nili besede materine govo? rice? Odgovore naj si sami v svoji vesti. Dr. E. Besednjak. Kaj se godi po svetu? Svetovna vojna jc končala s po* lomom zma^ovalccv in prcmagan* cev. Politično so morda nckaj pri* dobile vclikc državc; zato pa se iz* ravna ta dobičck z ^ospodarskimi težavami, ki so prišle nad vcs svet. V svetovni vojni so hodili evrop* ski finančni ministri čez morje v , Ameriko po dcnar. Združcne drža« vc so lahko posojale, ker so bile njene pokrajine daleč proč od boj- ne vihre, ki je vničila evropske do žele. Amcriško tfospodarstvo se je lepo v mini razvijalo; državne bla* ^ajne so se polnile. V dvakrat sre* čnem položaju se je začutjla Ame* rikar ko so prvi evropski prosilci potrkali na vrata Bele hiše v Wa= shin^tonu. Prišle so po vrsti vse vojujoče se države. Iz Amcrike pa so se sipale miljarde dolarjev v Evropo. Zakladni minister Združe* nih držav ni imel drugc^a posla kot s svinčnikom pisati dolžnice in ra* čunati s smehljajočim obrazom obresti teh dol^ov, ki üredo v mi* ljarde. Ko so evropski narodi upe* hani po blazni borbi položili brez kakršnc^akoli uspcha orožic, se je Evropa zavedla, da je padla v su* žnost, v popolno gospodarsko od« visnost od Amerike. Kot spokorniki. Evropski narodi so upali, da bo Amerika počakala s svoiimi števil* kami, ko je imela v svetovni vojni tako malo iz<4ub. Sloviti italijanski politik Carlo Sforza objavlja te dni v milanskcm »Corriere della Sera« neko izjavo ameriskeßa poslanika v Londonu qospoda Patfe iz 1. 1917. Ameriški | poslanik je tako brzojavil v domo* vino: »Če jih ne podpremo, z#rmi? mo vsi v prepad.« Torej takrat so se Amerikanci zavedali, da morajo za svoje zaveznike odpreti mo.š« njičke in jim nakupiti streliva in živil, da zdrobe Nemeiio in Av* strijo. Saj je bila Viljemova Nem* eija prav tako nevarne tekmec A* j mcrikc kot Antfležev. Toda zdi se, da so Amerikanci na vse to zabili. Ne dolgo po sklc* njenem »miru« so prihaialc iz a* meriške prestolice v Washingtonu čudne vesti. Amerika tirja od svo* jih dolžnikov vse do zadniega be* iiea! Posebno glasen je senator Bo* rah, vpliven mož pri ameriških dr* žavnih blatfajnah. Ta pravi, da ne sme imeti Amerika nobeneßa usmi* Ijenja z evropskimi dolžniki. Pa so morali iti. Države so ena za dru^o zaeele pošiljati v Amen* ko svoje odposlance, da se kako po&odc z njihovimi upniki. Prvi so uredili svoje dolgove An.^leži. Kre* da je bila precej drasia. Toda pre* meteni kupci na britanskem otoku so dejali: Amerikanec pesti mene, jaz bom pa svoje dolžnike. In so še oni zaeeli klicati v London svo* je dolžnike na poravnavo. Zato so svoje posle z Amerikanci brž opra* vili; saj so imeli za seboj svoje dol* žnike. Bel^ija je tudi po ceni skozi pri* šla, ker jc našla milost v očeh,pred* sednika Wilsona in njesiove.Ua na* . slednika Coolidgea. Odpustili so ji par lepih milijončkov na obrestih. Zdaj je poslala Franciia v si* nančni boj svoje^a ministra Jože* fa Caillauxa. Vsi so bili uverjeni, da ne bo imel težav, ker je pokazal svojo spretnost v po^ajanjih z An* ^leži. Üpanje je Francoze varalo. Caillaux jc ponujal Amerikancem 40 miljonov dolarjev v prvih 5. le* tih, po 60 miljonov v naslednjih . sedmih letih in po 100 miljonov dolarjev v nadaljnih letih. To fran* cosko ponudbo so pa Amerikanci odbili, ker so hoteli imeti svoj de* nar prej in v večjih obrokih doma. Finančni neuspeh v Washin^tonu je pokopal za enkrat finančni slo* ves gospoda Caillauxa. Nič ni pomagalo, da so se po si* nančnih ministrstvih v Evropi skli* cevali na ogromne žrtve, ki so re* šile tudi ameriško gospodarstvo. Slej ko prej so morali odposlan* ci iz Evrope kot do vratu zadolžc* ni kmetič vrteti ponižno klobuček pred mogočnimi ameriškimi za* [ kladniki. Italija se pogaja. Fašistovska vlada, to u mora ne* pristranski zgodovinar priznati, si je nadela za eno izmed glavnih na* log, da uredi italijanske finance. Vsled raznolikih političnih vzro* kov jc šla italijanska valuta nav* zdol. Toda Mussolini je iziavil, da jo bo rešil. Vse države so videle, lvako si je angleški funt mahoma opomogel, ko so Angleži uredili svoje dolgove v Ameriki. Ta vzgled je povlekel tudi druge čez Atlant* ski ocean. Začetkom tega meseca se je vkr* calo italijansko finančno odposlan* stvo na parnik »Duilio« in odplulo v Ameriko urejevat italijanske dol* govc. Vodja odposlanstva ie finančni minister grof Volpi di Misurata. Pomagajo mu italijanski poslanik v Zedinjenih državah De Martino ter izvedenca Pirelli in Alberti. Ti štirje glavni odposlanci, ki imajo krog sebe še celo trumo strokov* njakov, so dobili nalogo, naj se po* gode radi 1690 miljonov dolarjev italijanskih dolgov. Ameriško ko* misijo pa sestavljajo že omenjeni senator Borah, glavni zakladnik Mellon, državni tajnik in desna ro* ! ka predsednika Coolidga Kellog ter tajnik za trgovino Hoover. Ko so si finančniki izmenjali prve po* zdravc in napitnice, je časopisje v Ameriki z veseljem prinašalo dol* ge članke, da je treba skleniti po* godbo z Italijani radi odplačevanja dolgov. Italija hoče to prašanje re* šiti; za ameriškega davkoplačeval* ca bo tudi ugodno, če zgine vpra* šanje dolgov z dnevnega reda. V znamenju spravljivosti so se poga* janja začela. Prve težave. Sedli so torej za mizo in zaeeli. Kakor na trgu, tako so se sukala poga janja; kupec ponuja premalo, prodajalcc hoče preveč. Bijeta si v roke, dokler se obe številki ne pri* bližata toliko, da en s kletvico po* pusti in povleče svojega nasprotni* ka za roko pit likof. Obc finančni odposlanstvi sta izdelali svoje ponudbe, in zaeeli zbijati; Italijan dol, Amerikanci pa navijat. Italijanska delegacija je ponudila kot največjo plačilno možnost Italije 2 miljardi 137 mi* ljonov in 543 tisoč dolarjev. V to število je narastel dolg z obrestmi vred. Ameriška komisija pa je za* htevala 3 miljarde in pol dolarjev. Trdila je, da še to pomeni znatne olajšave v primcri z angleškim od* plačilom. Minister Volpi je prcdlo* žil načrt po katerem bi Italija od* plačevala svoj dolg tekom 70 let, vsako leto povprek 30 miljonov. Mellon, predsednik ameriške komi* sije, pa je zahteval, da morajo Ita* lijani odplačcvati svoj dolg skozi 70 let, a po 50 miljonov dolarjev letno. Ugledni ameriški list »Wa* shington Post« je pisal, da ameriški davkoplačevalci od te svoie zadnje ponudbe ne morcjo odstopiti. Številke pravijo drugače. Po teh prvih težavah, ki so pre* veliko veselje malce ohladile, so finančniki Italije rekli: »Že prav, da vi Amerikanci toliko zahtevate. Je pa vprašanje, če italijanska drža* va zmore toliko.« In so predložili Amerikancem natančne račune: Italija mora vsako leto vpisati v breme v prvi vrsti uvoz. obresti od tujega kapitnia, in tisti kapital, ki fia odnesejo italijanski izselienci v tujino. V dobro pa ji pade izvoz, dohodki od tujskega prometa, ob* resti italijanskega kapitala v tujini ter voznina po železnicah in parni* kih. L. 1924. je bila Italija obreme* njena za 953 miljonov dolarjev. Samo za uvoz je morala izdati 844 miljonov dolarjev. Dohodkov pa je imela 626 miljonov od izvoza, izse* ljenci so poslali domov 113 miljo* nov, voznina je prinesla 30 in pol miljona in nove investicije 26 mi* ljonov. Vidi se torej, da dohodki komaj krijejo stroškc. Povdariti je treba, da se je to dalo doscči le s pomočjo nemške vojne odškodni* ne. Kako naj torej pritiskaio Ame=» rikanci, če ne morejo nič iztisniti? Številke same govore, da ni Italija v stanu toliko plačati, kot ji pred* pisujejo. Tako nekako so odgo* varjali italijanski odposlanci trdim upnikom v Washingtonu. Srečen zaključek. Toda ti se niso kar meni nie te* bi nič udali. Praskali so se za ušesi v ncgotovosti ali so vse italijanske štcvilkc tudi v resnici točne. Na* daljevala so se poga janja. V četr* tek pa so zabrneli brzoiavi in raz* širili v svet govorico, da so poga* janja prišla do zaključka. Italijani in Amerikanci so se pobotali, da bo odplačevala Italija kakih 40 mi* ljonov dolarjcv letno, dokler ne bo ves dolg pokrit. Danes se bodo, kakor poročajo listi, ti dogovori slovesno podpisali in pričele sve* čanosti za likof. Če se bo zdaj italijansko gospo* darstvo okrepilo, je sedania vlada izvršila veliko delo. Je pa še silno dvomljivo, če bodo taki posamczni dogovori odpravili s sveta, zlasti z Evrope gospodarske težave. Le od* prava odvišnih carinskih mej in združitev vseh evropskih držav v eno gospodarsko in morda tudi po* litično enoto bo prinesla zdravja in rešitev Evropi in po njei Celemu svetu. Stran 2. »GORIŠKA STRATA« DNEVNE VESTI. Glas od Lužičkih Srbov. Neki prijatelj našega lista je pre? -jel od znanega pisatelja in jeziko* slovca č. g. I. Kral?a, dekana v Draždanih toplo pisano pismo, v katerem med drugim pravi: naj* manjši slovanski narod — Lužički Srbi — pošilja slovcnskcmu drob* cu v Italiji gorke pozdrave. S pis? mom je poslal g. dekan tudi slov? nico lužičko * srbskega jezika in malo zgodovino kulturnega dcla. Vračamo pozdrave svojim lužičko? srbskim sotrpinom v dalnji Ncm* čiji. Poslanska zbornica sklicana. Dosed a j se jc govorilo o nameri vlade sklicati poslansko zbornico še le v drugi polovici decembra ali v začetku novega leta. Nepričako? vano se je pa min. predsednik dru* gače odločil in zbornica se otvori že v sredo 18. t. m. Razpravljala bo o tako imenovanih »fašistovs* skih« zakonih, ki naj po eni strani utrdijo fašistovsko moe, po drugi pa prcustroje Italijo V fašistov? skem duhu. Med drugimi pridejo v razpravo zakonski predlogi: u* krepi proti politienim izseljencem, (katerih je zlasti v Franciji veliko), oblast in funkcije ministrskega predsednika, pravno priznanje de? lavskih strokovnih organizacij, (z drugimi besedami: delavske stro? kovne organizacije bodo podržav? ljene.) Kako bodo novi zakoni uplivali, bo pokazala bodoenost. Fašisti pri* čakujcjo od njih veliko. Prestolonaslednik — senator. Po italijanski ustavi postane ita? lijanski prestolonaslednik, ko stopi v polnoletnost elan senata. Kakor znano je postal prestolonaslednik pred kratkim polnoleten. Zato se bo danes v soboto 14. t. m., ko se otvori senat, prestolonaslednik vdeležil njegove prve seje in bo slovesno zaprisežen. Zaprisega' se bo vršila z veliko slovesnostjo ob navzočnosti celokunega dvora. Kraljev rojstni dan. V sredo se je praznoval rojstni dan Nj. V. kralja. Ta dan ie kralj izpolnil 52. leto svojega življenja. V Gorici so proslavili roistni dan z vojaško parado in slavnostno predstavo v gledališču. Mesto je bilo v zastavah. Farinacci zahteva. V svojem listu piše glavni taj? nik, da sega zarota od framasonov preko amendolske skupine do Sturzovih popolarov. »II Popolo«, glavno glasilo ljudske stranke nima pravice, da bi po izjalovl jenem na? padu še dalje izhajal. »Mondo« (glasilo Amendolove skupine) tudi ne sme nadaljevati svojega dela proti vladi. Z njima vred mora iz? giniti še cela vrsta maniših njunih bratccv. Velik del krivdc na Zani? boni * Capellovi zaroti nosi tudi »Corricre della Sera«. Zato mora ali senator Albertini pustiti list ali pa je pravilno, da se list ustavi. — To so zahteve glavnega tajnika. ; Slovesnosti bodo! 1. decembra bodo v Londonu na slovesne načine podpisali locarn* ske pogodbe. Angleška vlada pri* pravlja velikanske slovesnosti za to priliko. Sprejem za sprejemom, banket za banketom, vse to se bo vrstilo v angleški prestolici, da bo svet resno prepriean, kakšen mir bo odslej naprej kraljeval po bo? žjem svetu. Jugoslavija daje zadoščenje. »II Popolo di Trieste« od četrtka štev. 268. poroča: »Vesti o požigu I slovenskega lista »Edinost« v Tr* stu od strani demostrantov, ki so se vdeležili veličastnega sprevoda, ki se je razvil kot po drugih italic janskih mestih v znak ogorčenja proti atentatorju Zaniboniiu, so prispele v razna jugoslovanska me? sta, kjer so jim dali lice protiitali* janskih demonstracij. Jugoslovan* ska vlada je zato odredila, naj se opraviči jugoslovanski konzul v Rimu, odstavijo javni organi ko? dcr so se demonstracije izvršile in povrne materialna škoda.« Dopisni urad »Stefani« poroča: »V znak protcsta proti požigu li? sta »Edinost« v Trstu, so se pripe? tile v Jugoslaviji demonstracije, ki so bile posebno hude v Splitu, Ši? beniku in Zagrebu, kjer so bile na? per jene proti tamošniim italijan? skim konzulatom. Italijanska vlada je dala kr. mi? nistru v Belgradu navodila, naj obrne vso pažnjo tamošnie vlade na te dogodke in zahteva zadošče? nja.« Jugoslovanski zunanii minister Ninčie je izgrede obsodil in naro? eil, da sc dajo potrebna zadošeenja. j »Star je, revež ...« Pod tern naslovom priobčuje snoparski »Popolo di Trieste« vest, da je predsednik čehoslovaške re? publike Masaryk izrazil želio, da bi se posvetil v svojih zadniih letih ideji Združenih držav Evrope. — Ideja Združenih dr/av Evrope, kjer bi odpadle vse politienc in carinske meje, bi prav gotovo privedla ev* ropske narode do boliše bodočno? sti. — Najboljši odgovor omenje? nemu listu je: »Mlado ie, revše...« Neumestno ali zlobno? V »Edinosti« priobeuie nekdo oceno vprizoritve »Jakoba Rude«. Ob koncu pristavlia: »Konkuren- čno ponavljanje »Hanice pot v ne? besa« obiska ni oslabilo.« Kakor vemo, je »Mladika« že davno prej sklenila, da bo svojo vprizoritev ponovila, še predno je zvedela, da se »Dramatično društvo pripravlja za nastop. Zato morajo vsi pametni ljudje take neumestne ali zlobne pripombiee odloeno obsoditi. Kaj je novega na cleželi? Hudourja. /z Cerkljanskegu nani poročajo: Nalivi zadnjih dni so povzroeili, da so Idrijca in njeni dotoki moč? no narasli. Mnogokje je razdivja* na voda prestopila bregove in tu pa tarn napravila tudi škodo. Naj* občutnejšo škodo je povzročila Idrijca, ki je nad Zelinom prepla? vila ecsto, ki pelje proti Idriji. Ne vemo sicer šc točno, kako vclika je škoda, toda biti mora preccjšna, kcr je promet za tovorne avtomo? bile ustavljen. V par dneh bo ško? da popravljena. Iz Vipuvskcgu: Tekoči teden imamo pri nas na? liv za nalivom. Vipava in njeni pri? toki so moeno narasli in ponekod občutno ovirajo promet. V spod? njem delu Vipavske doline je bila že zadnjo nedeljo velika poplava. Poleg dežja imamo pa tudi hudo, mrzlo burjo, ki človeku dobro pre? rahla kosti. Most med Zdruvščino in Gradiško. Kakor znano je vezal Gradiško in Zdravšeino dolg lesen most za pešce. Že spomladno deževje in radi tega narasla Soea je povzroci* lo, da je bil most odnešcn. Popra? vili so ga le za silo. Sedaj zopet močno narasla Soča je pa opravila temeljitejše delo: odnesla je po? pravljeni in tudi ostali del. Gra? diška nima sedaj nobene neposred? ne zveze s svojo postajo, ki je v Zdravščini. Kako je drugod? Tudi iz ostalih delov dežele pri? hajajo poročila o velikem deževju in o številnih škodah, ki jih pov* zroča. Vremenske prilike so v letoš* njem letu res tako neprijazne, hu? domušne in kvarljive kot že dolgo ne. Srpenica. Bralno društvo »Stol« na Srpe? niei priredi v nedeljo 15. t. m. na lastnem, novozidanem odru veseli? co z jako bogatim vsporedom. So? deluje tudi domači pevski zbor. Začetek točno ob 8. uri popoldne. K obilni vdeležbi vljudno vabi od? bor. Gabrije pri Mirnu. Zadnji četrtek je bil za našo ma- lo vasico izreden dan: v svoji sredi smo imeli prevzvišenega knezo? nadškofa, ki je prišel blagoslovit novi altar v naši obnovljeni eer? kvi. Na predvčcr je prinesel sve? tinje, ki so jih vzidali v altarno mi? zo, drugi dan je potem altar blago? slovil. Bila je prav lepa slovesnost. Vipava. Redko kedaj se euje kaj iz Vipave v naši »Goriški Straži«. Mogoče si že mislijo eitatelji, da res ni v Vi* pavi nobene novice. Ne bom preveč na obširno razkladal, ker vem, da boste vse eno razumeli. Zadnji čas se opaža v naši farni cerkvi nrecej* sen nemir in to posebno pri prvi sv. maši. Nočem, da bi bil pri tern kdo iz Vipave prizadet; pač pa dekleta iz sosednjih vasi in pa služkinje »vi? pavskih veljakov«. Res da je naša cerkev prccej velika, ali vseeno za? ostajajo ta dekleta tako v ozadju, da skoraj ni mogoče fantom v eerkev. Iz tega se lahko sklepa, da ne pri? dejo v cerkev radi sv. maše, ampak radi fantov po katerih se vedno ozi? rajo. — Nekaj lepega in veselega jer ko se čita v naši liubi »Goriski Stra? ži«, kako napredujejo naša prosvet* na društva. Nekatera prirejajo jav? ne nastope s pet j em, deklamacijami in igrami itd. Naše skromno prosv. društvo je pa tako opešalo, da skoro ne more več javno nastopati. Poseb? no je pa prizadeto, ker nima nobe? nega pevovodje/da bi iih vadil tudi v petju. V vsaki majhni vasici po večini imajo svoj društveni pevski zbor; pri nas v Vipavi pa ne. Iz tega pa ne sme noben čitatelj sklepati, da pri nas nimamo cerkvenega pev? skega zbora. Sam sebi kmalu ne bi verjel, ko sem čul svirati pred pev? skimi vajami same tako zvane »pul? ke« poskočnice in podobno. Tako sem vam malo opisal našc težave, ker od več strani sem že slišal, kako nazadnjaški smo mi Vipavci. Vipavec. Idrijske novice. Skupini K. D. Z. v Idriji. 1. Informrali smo se v Rimu radi nerednega izplaeevanja pokojnin rudarskim vpokojencem in smo prejeli naslednji odgovor: Nad pritožbami radi nerednega izplačevanja pokojnin se v Rimu zelo eudijo. Če se na Goriškem go? dijo gotove nerednosti, ne zadene krivda ministrstva, pač pa krajev? no zakladno nadzorništvo (Dele* gazione del Tesoro). Pri tern se morajo vlagati tudi morebitne pri* tožbe. Sporoeite nam, če vlada še nered v izplačevanju pokojnin rudarskim vpokojencem, na kar bomo posre? dovali pri zakladnem nadzorništvu v Trstu. Prosimo točnih in zaneslji? vih informacij. 2. Posl. Besednjak je posredoval radi nekaterih nerešenih pokojnin? skih prošenj rudarskih vpokojen? cev. Prejeli smo naslednji odgovor: Za Bermelja Engelberta je že od? poslan plačilni nalog pod st. 121919, za Bajta Jožefa pod St. 19924, za Ma j nik Uršulo pod si. 12965 in za Bratuž AJbino pod št. 12964. Za Klemcneiča Jožefa in Nežo Pel? kan pa ni bila vložena nobena pro* šnja. Poskrbite za KI. jož. in N. P. toene podatke, na kar bomo za nju ponovno posredovali. Tujništvo K. D, Z. v Gorici. Sv. Martin kot vinshi patron. Sv. Urbana, sv. Urha in najbolj sv. Martina pozna vsak Slovencc, tudi čc mu drugače ni veliko za svetnike. Ne samo vinogradniki in zmerni pivci, ampak tudi oeitni pi? janci se pri spominu na sv. Marti? na čutijo potolažene, ker ga sma? trajo za svojega patrona. Kakor so imeli pogani za vsako navadnejšo strast posebnega boga — za pijan? čevanje Bakha, — tako bi si ncka? teri kristjani radi tolažili vest s svetnikom * zavetnikom. In ko se narod vda pijančevanju, obhaja pravzanrav vse nraznike na isti na? čin kakor obhaja pust, s popiva? njem, plesom in nenravnostjo. Ta? ko je tudi Martinova nedelja na glasu, da mora biti takrat vsak »pošten kristjan« v rožicah. Po ne? kod hodijo na Martinov večer šc celo otroci s steklenicami od hiše do hiše, most pobirat. Kako je prišlo do tega? Za kme* ta se začne novo leto, ne 1. janu? arja, ampak o Martinovem. Takrat so poljski pridelki spravljeni, na zemljo pade prvi sneg, kmet se od? i dahne od najhujšega dela; tedaj tudi napravi, ali vsaj nekdaj je de? lal, račun s hlapci in deklami in ti so o Martinovem spremenili služ? bo, če jim ni bilo po volji. Most je povrel, prašiei, kure, race, gosi so lepo re jene. Kmalu potem se začne novo ccrkveno leto s spokornim adventnim easom. Zato je veljalo Martinovo nekdaj za novo leto. Odtod tisti nazor, da se ponoei most spremeni v vino, ker je bil dan pred Martinovim še staro leto, Martinovo pa že novega leta dan in je torej tisti dan most že lanski, star, torej vino. Kaj euda, da lju? dje ob taki priliki zalivajo Marti* novo gos z vinom! Se manj čudno, če Slovencc žc dolgo prej medli in poje: »Prišel bo, prišel sv. Martin, on ga bo krstil, jaz ga bom pil!« Kaj pa, ee pogledamo v življenje sv. Martina, ali je svetnik sam v kakšni zvezi z vinom? Nikakor! Po svojem življcnju je bolj prime? ren za patrona abstincntom kot vi? nopivcem. V življenju sv. Martina beremo: Ko je bil proti svoji volji izbran za škofa, je vendar siromaš? no živel v borni koči kakor prej, in z njim njegovi menihi. Teh sc je kmalu nabralo nad 80. Ker so bili združeni v resnični krščanski lju? bezni, je bilo vse skupno vsem, no? beden ni imel svoje lastnine. Mlaj? ši menihi so pisali knjigc, starejši pa molili ter vršili duhovniško službo. Le enkrat na dan so jedli, vina niso pili nikdar. Če tudi pa so živeli tako strogo, so bili vendar veseli, da so smeli biti pri tako do? brem škofu. Sv. Cerkev daje v brevirju ravnö na dan sv. Martina brati troje sv. pisemskih mest, kjer se svari pred vinom. V njih opominja sv. Pavel škofa Timoteja, da škof nc sine biti vinu udan; isto piše škof o Titu in mu obenem zapoveduje, naj govori zdrav nauk, kakor se spodobi: starčki naj so trezni, stare žcnice naj ne služijo zelo vinu in naj tudi mladenke učijo treznosti. Isto naj govori mladenicem. Treznost sicer pomenja tukaj približno isto kakor resnost, zdržnost v širšem pome* nu. Zelo značilno pa je, da ravno za god sv. Martina slišimo trikrat* no svarilo pred nezmernim uživa* njem vina. Da se Martinova nedelja sloves* no obhaja, k temu je mnogo pripo* mogla tudi splošna priljubljenost tega svetnika, kajti njegovo češče* nje je bilo vedno in po vsem kr* šeanskem svetu veliko, sv. Martin ima starih in novih cerkev po vseh vaseh in po mestih, po hribih in dolinah. Po krivem pa je postal vinski patron. In kdor obhaja nje? gov god s pijančcvanjem, stori is? to, kot ee bi praznoval dan sv. Alojzija z nenravnim življenjem ali god sv. Elizabete z zatiranjem ubožcev. (Iz »Preporoda — Zdravja.«) »QORISKA STRA2A< Stran 3. Realka. Naša realka, ta edini slovenski srednješolski zavod, umira. Lctošnjc leto se poučuje samo še sedmi raz* red in drurto leto realke ne bo več. Izginili bodo sledovi vseh velikih žrtev, ki jih je doprineslo idrijsko ljudstvo za izobrazbo svojih otrok. Žalostno je, da oblastva niti to zad* nje leto ne puste zavoda v mini. Na* stavili so profesorja za zgodovino in zemljepis, ki ne zna niti besede slo* venski. Dijaki ne razumejo njego* vih predavanj, ker ne govori pravil* ne italijanšeine, ampak v sicilijan* skem narečju, ki je zanje težko um* ljivo. Ta profesor zgodovine in zem* ljepisja je bil prej v službi kr. re* gistrskega urada (Ufficio Registro) pri nas. Zanimivo bi bilo vedeti kaj misli kr. finančni intendant v Vid* mu o tern, da je postal njemu pods rejeni uradnik profesor na realki. Istotako zanimivo je za nas, koliko je še ostalo v njem, po dolgoletni službi pri reg. ur., od predmetov ka* tere sedaj poučuje in kakšno me? todo pri pouku vporablja. Kraljevc* mu prefekturnemu komisarju, ki u- pravlja obeino je znana pogodba med obeino in državo, ki govori o oddaji poslopja v najem. S to pogod* bo dajc obeina mesta Idrije realčno poslopje državi v najem le toliko easa, dokler bo pouk na realki slo* venski. Čudno se nam zdi, da ko* misar molei, ko vidi, da se pogodba krši. Posestnikom pločevine v Šte- verjanu, Podgori, Krombergu in v Drežnici pri Kobaridu. Iz Števerjana, Podgore, Krom* berga se je javilo v tajništvu Kmečko * delavske zveze veliko posestnikov, ki so jim financarji grozili, da jim s silo odnesejo vso pločevino, s katero so pokrili svo* je barakc in hleve, ee je tekom par dni ne plačajo. Tudi iz Drcžnice je prejelo tajništvo K. D. Z. pisma, da zahtevajo zastopniki »Ufficio Ricuperi« plačilo pločevine, eetudi so jo že enkrat plačali. Posestnikom v Podgori, Stcver* janu in v Krombergu javljamo: Tajništvo K. D. Z. je naprosilo po* slanca Besednjaka, da posreduje pri goriški podprefekturi, da se po* sestniki zaščitijo pred veliko ne* varnostjo. Kjc naj vzamejo posest* niki denar, ko zahteva »Ufficio Ri* cupcri« od njih za stnri, ničvredni materijal lepe stotine in tisoeake? Po najvee zaračuna »Ufficio Ricu* peri« materijal kot ee bi bil nov!? AH ni to najveeja krivica sploh zahtevati za ta materijal plačilo, ko so vendar avstrijska oblastva in tu* di italijanska dovolila revnim be* guncem, da vporabijo vojni mate* rijal za kritje svojih streh!? V naj* vee slueajih so morali ljudje ta ma* terijal izkopavati po več dni, tako da so si ga z delom zaslužili. K<.. bo poplačaJ rcvcžcm ta veliki trud? Radovedni smo tudi, koliko do* bička ima od tega neusmiljenega in neopravičenega izterjevanja držav* na blagajna in koliko »Ufficio Ri* cuperi«? Gotovo bi bila za državo izredna moralna pridobitev, če sploh prepovc izterjevanje plaeila za vojni materijal. Ta moralna pri* dobitev bi gotovo daleko prekosila gmotni dobiček. Ali naj bodo lju* dje in živina črez zimo brez strehe? Posl. Besednjak je posredoval v tej zadevi dvakrat pri g. kom. podpre: fektu in pri g. višjem komisarju vit. Diazu. Podprcfektura je ugodila in dala orožništvu nalogo, da morajo orož* niki preprečiti v imenovanih obči* nah, da bi se prizadetim posestni* kom in kolonom odvzela pločevina. Prizadeti naj torej takoj javijo orožnikom, če bi imeli v tern poglc* du še nadaljnje sitnosti in če je po* trebno, naj se zglasijo pri podpisa* i nem tajništvu. Prizadeti bodo go* tovo zelo hvaležni oblastvu za to človekoljubno in pametno odred* bo. Posestnikom v Drežnici pa jav* ljamo: Če so ploeevino že plačali, naj to dokažejo s pobotnicami. Če pa pobotnice nimajo, naj jim izda županstvo potrdilo, da so ploeevino že plačali. Vsekakor je potrebno, da posreduje županstvo v tej zade* vi pri podprefekturi v Čedadu. Če gre za znatne zneskc, je pripravlje* on posredovati tudi podpisano taj* ništvo. V tern slučaju pa nam mo* rate poslati: 1. seznam vseh priza* detih posestnikov; 2. morebilne li* stine, ki so jih prejeli od »Ufficio Ricuperi«; 3. pobotnice ali pa zgo* raj navedeno potrdilo županstva; 4. zneskc, ki bi jib morali še pla* čati. Tajništvo K. D. Z. v Gorici. Listnica Kmetsko=delavske zveze in političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Sael A., Goricu, U&o Foscolo: Končno se nam je posrcčilo ugo* toviti, kje se nahaja Vaša prošnja. Prošnja se proučuje in v kratkem Vam bomo sporočili o rešitvi Vaše prošnje. 2. Trnovec A., Grgar št. 84: Va* ša pokojninska prošnja bo v krat* kem rešena. Le žal, da bo najbrže neugodno rešena. Če dobite nega* tivni odlok, imate 90 dni časa za rekurz. 3. Je/. Leopold, Zorž 1. in Ambr. Ft., Ship pri Vipuvi: Danes je taj* ništvo odposlalo vse tri rekurze di* rektno na davkarijo v Ajdovščini. Prosimo Vas pa sledeče: 1. Žorž J.: potrebno je, da predložite davka* riji potrdilo, da ste res plačali lir 142 za dohodninski davek. 2. L. Jcž: poskrbite pri županstvu, da Vam izda potrdilo v italijanščini, da ne plačujete zemljiško * dohod* ninskega davka. To potrdilo izroči* te prej davkariji. 4. Rag. P., Lipa St. 16: Za Vas in za Pahja L. smo odposlali 11. nov. 1925. rekurze proti zemljiško * do* hodninskemu davku direktno na pristojno davkarijo. 5. Trž. Ant., Gorica: Zglasite se v tajništvu glede zadeve, ki se Vas tide. 6. Fr. L., Slap: I. M. je dolžan pla* eati hišni davek, če ni njegova hi* ša — kmečka hiša. Seveda je kmeč* ka hiša oproščena davka na stav* be le, če ji odgovarja tudi primer* no zemljišče. I. M. bo sicer v krat* kem najbrž prejel od davkarije ta* kozvani »Avviso d'Acccrtamcnto«, v katerem mu bo davkarija uradno predpisala dohodek za njegovo po* slopje, ker ni hotel podpisati kon: kordata. Proti »Avviso d'Accerta* mento« lahko rekurira in sicer te* kom 20 dni, ko ga je prejel. Naj se zglasi ob tei priliki v tajnistvu, če ima še drugo opravilo v Gorici; drugače pa naj razloži svojo zade* vo pismeno. 7. Tuii. Jakob, Strata 24: Pošljite nam nemudoma naprošene podat* ke, da Vam sestavimo rekurz, ker bomo drugačc zamudili rok. 8. Bensa Mihael, Donini Ivan, Avjan Aleksander: Zglasite se v tajnistvu, da Vam pojasnimo, ka* ko stoji Vaša zadeva. 9. A. R., Voice: Ko imate opra* vilo v Gorici, zglasite se v tajni* štvu. 10. P. L., Soča: Občinarji naj na* nrosiio županstvo, da jim priredi prošnjo za podporo. Županstvo naj pošlje prošnjo na prefekturo v Vidmu. Prošnja mora biti vsestran* sko utemeljena. Prepis prošnje po* šljite tajništvu, ki bo naprosilo po* slanca Besednjaka, da bo posredo* val za ugodno rcšitev nrošnje. 11. B. Fr., Zatolmin: Braniti ne morete, pač pa poskrbite pravočas* no, da vam vojaško oblastvo izpla* ča primerno odškodnino. Umestno bi bilo, da iščcte pomoči pri odvet* niku. 12. Pod. J., Sp. Kanomlja: V smi* slu zakona od 30. dec. 1923 (Legge tributoria sulle successioni) bi nc i bili dolžni plačati nobene nasled* stvene pristojbine. Č1. 17. imeno* vanega zakona določuje, da niso dolžni plačati nasledstvene takse: 1. stariši in otroci, pri prenosu pre* moženja od enega na drugega; 2. pri prenosu premoženja med za* konskimi; 3. brati in sestrami; 4. strici in vnuki; 5. otroci umrlih bra* tov in scster, ce odpade njihov del na otroke. Č1. 101. imenovanega zakona pa določuje, da velja ta oprostitev za prenose prcmoženja od 9. julija 1923 dalje. V Vašem slučaju mora biti pomota. Pojdite k reg. uradu v Idrijo in sklicujte se na imeno* vani zakon in navedene člena tcga zakona. Tajništvo. Listnica uredništva. /. K., Drežnica: Z večudenjem smo brali Vaše pismo. Ali niste opuzili, da je dotična beseda pod ušescami? S tern se je hotelo rav* no označiti, da se noče nikogar ža* litiS, temveč samo zavrniti neopra* ' Vičen napad. I B. in E., Cerkno: Vaš dopis jc zelo zanimiv in kaže, kako tüdi v prijaznem Cerknu ncbo ni tako rožnato kakor bi bilo želeti. Ker se pa dotika predmeta, pri katercm so gotovi ljudje zelo občutljivi in ker brez par pikrih pripomb zgubi vso veljavo, zato smo ga za sedaj odložili. Trenutne razmere so tako napete, da bi priobčitev razburka* la vama dobro znane duhove in ro* dila lahko težke posledice. Oglasi* ta se še kaj! Pozdrav. Darovi. Za »Slovensko sirotiščc«: P. n. županstvo Sv. Lucija ob Soči 200 L. —/V župniji Šempas so nabrali 6 1 kvintalov krompirja. — Lepa hvala I vsem, ki so kaj darovali! ZAHVALA. Podpisani globoko ginjen vsled obilo izkazane časti nioji nepozabni pokojni soprogi Justini Simčič se posebno zahvaljujem L.e Mariji Bole za njeno požrtvovalno ponioč v časn bolezni in za lepo ureditev pogreba, spoštov. družini Mikluž za lepo okra- sitev mrtvaškega odra, spoštov. družini Jug, mojim delavceni in sorodnikom za darovane vence in cvetlice, si. pevskemu društvu „Soča" iz Oslavja za ganljivo zapete žalostinke, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, kateri so pripomogli, da je bila poslednja pot nepozabne pokojnice tako veličastna. V Pevmi, dne 3. novembra 1925. ŽDlujoči Franjo SimCiC, soprog. Izjava.^) Podpisani izjavlja, da kraljevi poštni uslužbenci na pošti pri Sv. Luciji kakor nabiralnica na Idriji pri Bači niso ničesar zakrivili pri od gospoda dr.ja Vik. Devetak*a v Tolminu doposlanem mi pismu. Idrija pri Bači,. dne 9. nov. 1925. Alojzij Kovačič. ¦) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. Kmetijsko društvo v Šempetru pri Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, vabi k svojemu rednemu obenemu zboru, ki se bo vršil v zadružnih prostorih v nedeljo dne 29. novembra 1925. j ob 3 in pol uri popoldne s sledeeim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa za leto 1924. 3. Volitev naeelstva in nadzorstva. 4 Slučajnosti. Načelstvo. Vogerska »Kmetijska zadruga« otvori drugi teden v Tolminu 59. (stara kaplanija) svojo vinsko klet. Vino (na drobno in debelo) je pr? vovrsten, domač pridelek s solnčnih goric vogrskih kmetovalcev*zadru? žnikov, ki vabijo na obilen obisk domačine in okoličane, da se sami prepričajo o dobroti pridelka. Harmonij na prodaj! Velik bar* inonij, izvrstno ohranjen, zadosto* val bi za vsako manjšo cerkev, proda za zmerno ceno cerkveno oskrbništvo v Podgori. Sprejmem več izurjenih mizar* skih pomočnikov. Prednost imajo oni, ki so dclali v inozemstvu, zlasti v Nemčiji ter če so izurieni v izde* lavi pohištva in imajo najpotreb* nejše orodje. A. Breščak, Gorica, via Carducci. Pozor! — Edina slovenska trgovi* na v Gorici v Raštelu pod oboki St. 37. z mrtvaškimi predmeti. Velika zaloga vsakovrstnih rakev, vencev, voščenih svcč, cvetlic za cerkve, no* vomašnike, sv. obhajilo, birmance, neveste itd. Skladiščc v prvem nad* stropju. — Gene brez konkurence, postrežba toena. — Poskusite in prepričajte se! — Priporoča se slav* nemu občinstvu Terezija Pavsič. Pozor! Prodam posestvo na Fov* škem Kalu. Hiša ob glavni cesti primerna za gostilno in trgovino, 2 hleva za živino, sobe za prenoči* šče, voda v hiši. Zraven 2 njivi vrta in 5 njiv gozda. Oddam tudi koncesijo za gostilniško obrt. Gena po dogovoru. Informacije daje lv Lasič, Bitež 8, p. Grgar. URADNIK (absolvent trg. sole) s prakso, vešč slovenščine, italijan* ščine in nekoliko nemščine, vajen tudi občinskega uradovanja, išče službe. Ponudba na upravo lista. Vsem ljubiteljem zimskega cvet« ja naznanjam, da imam v zalogi ho* landske čebule polnih in enostavnih hijacint, tulipanov in frezij. Naro* čila izvršujem tudi po pošti. Just Ušaj, Gorica, ulica Favetti 6. Hlede Hilarij, priporoča svojo krojaško delavnico, Via S. Giovan* ni 2, Gorica. — Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Gene zmer* ne, delo solidno. H fl]B0uHTE150 IZBERQ nLuDUKOV gospoSdiečne dobite v dobroznani modni trgovini OTTILlDß CitLLIGRHIS Ulica Mameli 4. (prej Scuole) ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA špeeijalist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5/1I. od 9. do 12. in od 3, dO 5. V IDRIJI vsako prvo in tretjo so* boto in nedeljo v mesecu (okr. hranilnica). Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko primarija Du. fl.OEFIÖBl fl GORICI, CORSO VITT. EM. III. St. W SPRE3EMÜ OD 9 - IZ IN Z - 4 Stran 4. »GORISKA STRA2A« Kdof hoče biti postrežen z dobrim blagom, uaj obišče novo trgbvino na TRAVNIKU St. 17. Došlo je ravnokar jesensko in zimsko blago za moške obleke iz najboljših čeških in domačih tovarn po najnižjih cenali.------ Trgovina združena s prvovrstno krojačnico in konfekcijskim blagom. BRATA ZOTTER v Gorici Travnik - Piazza della Vittoria 17-tik kavarne „Evropa,, „Mundlos" šiva Ins stroji „Göricke" dvohnlesa, motoFini „FianT belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Ifiehaniüna delavnica, Piazza Gavour šfeu. I Ljubljanska posojilnica : r. z. z o. z. v LJUBLJflNI Mestni trgr štev. 6. Hranilne vloge na knjižnice in tekoči račun = obrestuje najugodneje = Posojila daje proti popolni varnosti na vKnjižbe in dobremu poroštvn. < Obiščite domačo tvrdko Ulico OorduccI 3 GOrJCS UlicQ Corducci 3 Bogata izbera domačega in inozem- skega sukna, velika zaloga perila, cvilha za postelje, kovtrov, odej, zaves, raznih vrst tkanin itd. itd. — — — Velika izbera kožuhuvin Lastna krojačnica. — Sprejema vsako naročilo za ženske in moške, katero izvršuje po najnovejšem kroju. — — Velika zaloga izgotovljenih oblek, sukenj, dežnih plaščev za ženske, za moške in za dečke. — — —---------- Cene soJIdne*. Obnovljena prodaja tkanin na račun narodnega udruženja tovarnarjev. Po znižanih cenah VIDEM — Via Savorgnana 5 (vogel Via Cavour) — I/IDEM Osrednje voclstvo \? Milanu nam je naročilo, da mo- ramo začeti z razprodajo prve serije vseh predmetov, ki morajo biti razpečani do konca meseca. -¦ Močno znižane cene so zelo ugodne, zato so cene stalne brez protiponudb. Razprodaja se prične v pondeljek 16. t. m. Velika zaloga platna za moške in ženske — Lovsko blago — Izdelano perilo — Platno — Platneno blago iz volne v vseh visočinah — Prti — Brisače in servieti „Fiandra" — Maje iz volne in bombaževine — Tepihi — Zavese — Blago za mobilijo — Preproge in kuverte v vseh merah — Opretne za neveste — Celotne oprenie za hotele, zavode in samostane — Blazine izdelane iz žime in volne.---------------- p/f* Vsako blago, ki ne ugaja bodisi po kvaliteti bodisi po cent, se vzame nazaj.