Leto V., štev. 282 Ljubljana, nedelja, 30. novemora 1924 Poštnina pavšalirana Cena 3 Din lzh»j» ob 4 ,»|ntra|. Stane mesečno 20*— Din sa inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana, Prešernova ul. it SV Telef. it 36. Podružnici: Maribor, Barvarska uL 1. Celje. Aleksandrova e. Račun pri poitn, čekov, zavodu štev. 1U4S. Današnja številka »Jutra« obsega 16 strani in velja TRI dinarje. Prihodnja številka iziie v sredo zjutraj. Ljubljana, 29. novembra. oedmič se ponavlja sveti datum našega prvega decembra. V sedmo leto ujedinjen? Jugoslavije stopamo. Sest let se je mlado, pravkar zasajeno drevesce majalo v viharjih demagosrije z leve in desne, pa je ne le vzdržalo, marveč se okrepilo in ukoreninilo i v kamenitih. zakrknjenih srcih. Število protivnikov in nezaupljivcev je vedno manjše, njih ofenziva je zlomljena, njihove čete so na umiku. Danes naj poreko razni Radiči ali Remci, kar hočejo. Naše drevo je postalo krepko. Brsteti hoče in prinašati sadu narodu, ki se je zbral pod njegovo krono. Dne 1. decembra 1918 bil je ves narod ena duša, eno telo. V en plamen so ta dan buknile najboljše tradicije vseh naših plemen. Vse ono. kar je pričelo s svetim Savo im Dositejem Obra-dovičem; s Primožem Trubarjem in Francetom Prešernom, z Ivanom Giui-duličem, Josipom Jura jem Stross-maverjem in Petrom Preradovičem. — vse to se je prvega decembra 1918 strnilo v enotno narodno voljo, oblikovano potem, ko se je ves narod našel v enem velikem skupnem trpljenju tn prejel krvavi krst. Takrat ni bilo strank. Soglasen je bil prvi sklep sabora Slovencev. Hrvatov in Srbov, čisrar sejo je sklicalo Narodno Vi jede, dne 29. oktobra 1918, in prvi december je bil logična nujna posledica tega sklepa. Sklep sam se že ni več izvršil z Sloga Narodnega bloka — nesloga opozicije VČERAJŠNJE KONFERENCE V BEOGRADU. — ZEMLJORADNIKI OSTRO ZAVRAČAJO SODELOVANJE Z DAVIDOVIČEM. Beograd, 29. novembra, p. Nocoj sta odpotovala v Zag:eb državni podt.ijnik \Vilder in trgovinski minister dr. Šurmin ki priredi tamkaj shod. Dr. Surmin na« merava namreč kandidirati v Zagrebu kot nosilec liste nove Hrvatske seljačke stranke. V prestolici je ostalo lc malo politikov, ker jih je večina odpotovala glede skupnega nastopa pri volitvah od kandidati, da pa so to sejo odložili, ker je treba med tem najti poti, da sc dose« že soglasnost gleue kandidatov tega j okrožja. Dočim se opozicija cepa in prihaja | vedno bolj v ostra medsebojna nasprot« stva, je sporazum v Narodnem bloku i Barbarsko nasilje v Primorju TRŽAŠKI PREFEKT PREPOVEDAL VSE SLOVANSKE PREDSTAVE. — BREZUSPEŠNA INTERVENCIJA POSL. VILFANA. — RAZBURJENJE MED NAŠIMI ROJAKI. Trst, 29. novembra, a. Prefekt tržaške 1 Poslanec VVilfan je takoj interveniral province ie izdal splošno prepoved vseh pri prefektu, seveda breznspšno. Prefekt slovenskih in hrvatskih predstav, in to je potrdil, da je izdal tako prepoved, češ za njegovo področje. Po stari praksi je sigurno, da temu zgledu sledili še drugi prelekti v območju koiih žive naši sohratje. da so se predsave izrabljale v i reden ti. bodo ' stične namene. Razburjenje med jugoslovenskhn prebivalstvom je velikansko. iz Beograda. Volilna agitacija je že v polnem teku. Kandidature se pri vseh strankah mar« ljivo postavljajo. Zanimivo je,"da bodo nastopile vse opozicionalne stranke, po« sebno pa davidovičcvci pri volitvah z razcepljenimi listami. Davidovičcvci za« htevajo sodelovanje z ostalimi stranka« mi opozicije. Ta poizkus se jim ni ob« nesel. Današnja »Pravda« pravi, da jih bodo v mnogih okrožjih podpirali zem« ljoradniki. Akcijski odbor Zveze zem« Ijoradnikov je zaradi tega izdal komu« nike,, v katerem pravi, da je ta vest tendenciozna in neresnična, ker nastopi zcmljoradniška stranka po vsej državi samostojno, kakor je to sklenil glavni izvrševalni odbor stranke na svoji seji dne 17. t. m. V Davidovičevem klubu se še nadalje trudijo zaustaviti cepanjc list. V pančevskem okrožju grozijo tri davidovičevske liste. Ofieieini kandidat bo v tem okrožju Ljuba Mihajlovič. Spor obstoja tudi med kandidati za no« silca liste v Beogradu samem. Davidovi« čevci so imeli danes sejo, po kateri so izdali komunike, v katerem pravijo, da dne do dne čvrstejši. Popoldne jc bila seja izvrševalnega odbora -radikalne stranke, ki jc nadaljevala do'očevanie nosilcev list. Odbor ima jutri in dne 4. decembra zopet sejo. na kateri bodo de« finitivno določeni nosilci vseh list v dr« Zopetno zbližale med Anglijo in Rusijo ODGOVOR SOVJETSKE VLADE NA ANGLEŠKO NOTO. — POMIRLJIVA VSEBINA IN OBLIKA. London. 29. novembre, s. Danes je bil zelo netočne izjave, da je pismo pristno. 8 zunanjemu uradu izročen odgovor sovjet- Sovjetska vlada ne more sprejeti takih žavi. Zanimivo je. da je g. Pašič na svo« i ske vlade na obe angleški not. V prvi noti ; trditev ter obžaluje, da se angleška nota ji listi v Sremu določil za srezka kan« izjav]ja Rakovski, da sovjetska vlada ob- od 21. novembra izogiba direktnemu od-didata dva Hrvata, inž. Vcsiaja in nje« ; 2,,]uje odklonitev splošne trgovinske po-1 govoru glede vprašanja razsodišča. i Nadalje ponavlja nota izjavo glede po- , polne politične in administrativne neod-! visnosti komunistične internacionale od V drugi noti opozarja Rakovski ua to, j-sovjetske vlade. govega namestnika. ! godbe ter da ne more prevzeti nobene od- j Samostojni demokrati določujejo mar« jjOVOrnosti za nezadovoljstvo, ki bo povzročeno v obeh državah. Velika konferenca sa tuiski promet ZBOR IN SKLEPI DELEGATOV TUJSKO-PROMFTMII ORGANIZACIJ V DR- V JUGOSLAVIJI. isto enodušnostjo. V kratkem časti ie okrožje beograjsko bila sklicana 29. oktobra do 1. decembra so si Fran- seia' na kateri naj bi se določili srezki i kovci in Radič oddahnili od prvega presenečenja in so ostali doma. Vsi drugi, takrat 99 % celega naroda, pa so odšli, zastopani po »odposlanstvu dvajsetosmeriee® v Beojrrad, kjer so sestavili zgodovinsko adreiso. jo izročili regentu Aleksandru in vzeli na znanje njegov odgovor. Ujedinjenje j3 bilo državnopravno izvršeno. Ta temel jni čin je "bil tore j izvršen po nalogu in izraženi volji celega naroda. i.n temeljem činov naše vojske, pa brez sodelovanja onih. ki so bili v opoziciji proti narodovim interesom že v habsburški dol«, in ki so v opoziciji danes. To pa. kar je bila revolucionarna volja našega nacijonalizma, je zmasalo proti voln naših okužencev: Pričela je ona velika doba. v kateri se bodo stopili trije narodi preteklosti v en narod bližnje bodočnosti. Merodaj-ne izjave teojavil v dveh vo- i jc konservativna stranka na tak način Dva častnika ranjenih. Upor s? je j>ojavi Razredne loterije se je vršila danes za-; dal poročilo o ianskem tujskem premetu. ključna javna seja konference'o tujskem : Večina tujcev le šia preko Slovenije. Od , . . , ., . . ..... ... prometu v kraljevini. Seje se je udele-! teh je bila večina naš.h dt&vHftnc* Naj- *«dl ««f «« en italipnski inozemstvi, žilo veliko število delegatov ministrstev,; več poseta zaznamujejo Bled. Rogiška' £vctn\k.; *** *** 86 Ff^ft gospodarskih, kulturnih in tujskopromet-; Slatina. Laško In Dobrna. Za Slovenijo ; .".f>roii. ;0 nih organizacij in tudi češkoslovaški tr- pride Dalmacija, ki izkazuje zelo velik ; !-ai° govinski ataše Vondraček. Načelnik tr-' tujski promet. Največ inozemcev je bilo govinskega ministrstva dr. Žižek je kot iz Češkoslovaške, Avstrije in Madžarske. Končno ie bila sprejeta resolucija, v predsednik v svojem otvoritvenem govo-j ru naglašal veliko važnost tujskega pro- j kateri se zahteva, naj se osnuje zveza meta za državo in tudi turistike. S po- ■ turistovskih društev in korporacij. V Beo vzdigo tujskega prometa in s prihodom gradu naj se postavi stalna državna ccn-tujcev v državo se poveča tudi dotok trala za promet in tranzit tujcev. Pri tr-inozemskih valut v prid naši plačilni bi- govskih in obrtnih zbornicah nai se izve-lanci. Drugod in posebno v Italiji se zelo ' de skupna akcija glede povzdige hotelske mnogo stori na tem polju. Treba bo tudi in gostilniške industrije. Od vlade se zah-pri nas smotrenejšega dela. Jugoslavija j teva, naj se vsi kraji, kjer so kopališča di.i XI. bataljona. Pri bojih so bili ubiti postopala z Egiptom. Td bo Angliji v inozemstvu le škodovalo. Izgleda, da ie vlada v egipčanskem bo proglasilo obsedno stanje. Kakor jnv- i vprašanju postopala enako, kakor Mus* iz. Kaira, je z ozirom na " " ..... proteste proti aretaciji poslancev mogoče, da se razpusti zbornica. Dijaki so objavili manifest v kateri oznanujejo vladi svoje sovraštvo. solini v krfški aferi. Berlin, 29. novembra, j. Včeraj so po« skusili Ecipčini, ki živijo v Berlinu, pri« rediti demonstracijo proti AnglijL Ta demonstracija je bila prepovedana. Psccini urerl ima vse predpogoje, da postane tujski promet za njo vir blagostanja. Delegat g. Drago Pavlič je poročal o stanju or- priseirel na .jedinstvenu državu Srha. i ganizacije turistike v naši kraljevini v Hrvata i Slovenaea». in ta pri^eca ! zvezi s stičnimi organizacijami v Fran- veže ves narod. Kdor ga hoče peljati drugam, v federacijo in separacijo, je krivoprisežnik. Prvi december vsakega leta je dan spomina na slavni trenutek, ko so vsa plermma naše>ra naroda v svetli in nesebični manifestaciji edinstva pozabili na vse. kar nas je preje razdrli zeval o. in se spomnili na vse. kar nas sedaj spaja. Ta dan bo trajno ostal merili: za poštenje in doslednost strank. »Prvi december* je program, je naša zastava. Pod to zastavo se zbirajo naše čete, pripravljene na borbo. Narodni blok danes v politični borbi dri tra to zastavo in pod njo koraka v veliko borbo proti onim, ki so to zastavo izdali in izpod nje dezertirali. V borbi za to zastavo padel je naš Milorad Draškovič. Na njegovo mesto stopili so drugi. Med protivniki so se ciji in Italiji. Glavni tajnik trgovske zbornice v Zagrebu dr. Čuvaj je priporočal, da društva za tujski promet postopajo roka v roki z drugimi gospodarskimi organizacijami. G. Dušan Miliševič je govoril o potrebi razvoja hotelske industrije v zvezi s tujskim in turistovskim prometom. Ravnatelj kopališča v Daruvaru g. Fuy je omenjal potrebo izpopolnitve kopališč in letovišč, da se tako poveča Bruselj, 29. novembra, si. Italijanski eperni komponist Giacomo Puccini, ki je bil nedavno operiran na grlu, je danes ob 12.30 umrl. Doznava se. da bo njegovo truplo prepeljano v Italijo. Rim, 29. novembra, j. Vest o smrti Puccinija je tukaj povzročila veliko žalost. Kralj in ministrski predsednik Mus-solini sta izrekla Puccinijevi rodbini svo- in letovišča proglase za samostojne občine. Ves materijal, ki se uvaža iz inozemstva za povzdigo in olepšan e letovišč in kopališč, bodi prost uvozne carine. Zgradbe, ki služijo turistiki, naj bodo najmanj 25 k t proste vsakega davka. Na časopisje sc obrača resolucija s pozivom, n naj podpira turistiko v naši kraljevini. V ;žila P°Sreba v Bmsl;u" to svrho je bil izvoljen na seji poseben odbor za propagando. Prometni min ster j se naproša, naj bi se pri načrtih za no- j Dunaj ^ novemba. s ! Afera „Adriatische Bank" Dunaj, 29. novembra, a. Proti funkcionarjem »Adriatisehe Bank. je vloženih več kazenskih ovadb. Med drugim je bivši državni pravdnik dr. Preminger vložil kazensko ovadbo proti generalnemu ravnatelju dr. Kamenaroviču. Tej ovadbi je priloženo mnenje strokovnja- ve železniški čulo tudi nmenje zastopnikov turistike. j stike. Konferenca Male antante j Važne odredbe ministrstva prosvete Beograd, 29. novembra, p. Tekom meseca januarja se bodo sestali v Bukarešti zunanji ministri Male antante. DIPLOMATICNE KONFERENCE. Beograd, 29. novenmbra. r. Zunanji minister dr. Ninčič je danes konferiral zbirali zapelianci Moskve in zapeljane! !z grškim poslanikom Zamadosom. Kon-Rhna, Radičevi mirotvorci, Nemci, Ma- ! ferenca se je nanašala na oproščanja in džari. Arnavti, makedonstvujušči, Turki,' izenačenja taks za vidiranje potnih listov in egalizacije prevodov. Dosegel se je popoln sporazum. Za tem je minister Ninčič konferiral z italijanskim odpravnikom poslov g. Solo. Konferenca ie v malkontenti, prevratniki in nebroi demagogov. Kar je teh še ostalo, vsi oni so še ohranili nekaj nade na prihodnji 8. februar. Takrat, tako se nadejajo, bodo zastavo z dne prvega decembra poteptali pod svoja kopita. To je zadnja velika prodorna ofenziva, slična oni, s katero so Nemci pri Amiensu aprila 1918. zadnjikrat poskušali odločiti svetovno vojno v svoj prid. Toda šli so že v boi brez upa zmage in so bili poraženi. Tudi sedaj se naši notranji protivniki še bodrijo ined seboj, da obračunajo z jugoslovenstvom, — a vedno manj jih je. in kar jih je, so vedno bolj malodušni. Oni vedo ali vsaj instinktivno čutijo, da prihaja njihov neizogibni poraz. Zastava prvega decembra ie zastava zmage. Šest let so prevratne In razorne parole vabile nerazsodne ljudi. Sest let se je proti njim boril zdravi naš narodni instinkt in ni popustil. Fronta bloka nacionalistov je vedno močnejša in trdnejša. Letos obhajamo svoj prvi deccmber ne le s krepko svojo unita-ristično vlado, marveč i vedrega čela i Beograd, 29. novembra, p. Po odločitvi prosvetnega niinfcta Pribičeviča se imajo j . . w, , najkasneje do 15. januarja likvidirati pro- i Amerika Se lldeleŽl med* svetni oddelki pri pokrajinskih upravah i , J*vv v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. j narOGnega raZSOCIlSCa Beograd, 29. novembra, p. Na predlog j Washington, 29. novembra, j. Kongres ljubljanskega vseučilišča je imenoval pro-1 se sestane v pondeljek. Zasedanje bo tra-svetni minister Franca Tomažiea za asi-! julo le kratek čas ter se bo bavilo Ie z stenta na oddelku za arhitekturo teh-! notranjepolitičnimi vprašanji. ni"ke fakultete v Ljubljani. j predsednika Coolidgea se pričakuje za Beograd, 29. novembra, p. Minister za . sredo, prosveto je odredil, da imajo absolventi J Newyork, 29. novembra, v. Najvaž* zvezi s sinočnjo konferenco zunanjega filozofije, ako hočejo biti nastavljeni na nejša točka poslanice, ki jo bo predsed. ministra Ninčiča z ministrom dr. Zerja- srednjih šolah, se javiti najprej za riuž- nik Coolidge naslovil na zbornico, je ta, vom in polkovnikom Darškičem. nanaša bovanje najmanj dve leti v Južni Srbiji, da se bo Amerika udeležila mednarod« Na ta način je upati, da se prosveta v teh krajih dvigne na dostojno višino. je sožalje. Delegacija vlade se bo udele- ■ kov iz katerega izhaja da se je delniški * • i kapital napram oblastem izkazal kot i popolnoma vplačan in podpi.san, — ka-I tera trditev se je izkazala za neresnič-! no. Kazenske oblasti nameravajo izdati zaporno povelje, katero pa ostane za enkrat neizvršeno. ker se nahaja Kame-narovič v Trstu v zaporu. ODLIKOVANJA POVODOM 1. DE. CEMBRA. Beograd, 29. novembra, p. Prosvetni minister Pribičevič je bil nocoj na dvo« ru. Pri tej priliki je predložil kralju v podpis večje število ukazov, ki se na« našajo na napredovanje uradnikov in na odlikovanja povodom praznika narod« nega ujedinjenja. POSVETITEV SKOPSKEGA ŠKOFA V LJUBLJANI. Beograd, 29. novembra, p. Nocoj je odpotoval v Ljubljano papežki nuncij Pelle-grinetti, kjer bo z asistenco knezoškofa Poslanica ljubljanskega dr. Jegliča, knezoškofa mariborskega dr. Karlina in škofa krškega dr. Srebrniča svečano posvetil novega skopskega škofa dr. Josipa Gnidovca. Sestanek Beneš - Matai a ... i Dunaj 29. novemba. s. Ko bo če-proge in pn voznih redih | gkoslov^i zunanji niinister dne 8. de- cembra potoval v Rim. se bo ob tej priliki sestal z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Matajo. Dr. Mataja bo spremljal dr. Bentša od meje do Sem-meririga ter bo pri tem imel prilik."', da se razgovori z dr. Renešem o splošnem političnem položaju. Ofieijelni obisk dr. Beneša na Dunaju se je od-godil na poznejši čas. pa se na konferenco v Benetkah. REORGANIZACIJA POLJSKIH VO= JAŠKIH OBLASTI. Varšava, 29. novembra, v. Jutri v ne« deljo se vrši pod predsedstvom pred« sednika republike posvetovanje, na ka terem se reorganizacije I DRŽAVNI STIPENDISTI IZ SLOVE, NIJE. nega razsodišča. NOVI VRHOVNI POVELJNIK FAŠI-STOVSKE MILICE. BEOGRAD. V devizah ni bilo spre-i -enil). Le Pariz je poskočil. Zaključki ■ nad pariteto na bazi 7.51 do 7-53 za Beograd v Curibu. Promet slab. Tenden-Rim, 29. novembra, j. Ministrski pred- ^ mlaina Notirajo devize: Amster-Bcograd, 29. novembra, p. Minister za sednik Mussolini je imenoval generala dam 2775 do 27.9. Berlin 1G.3 do 16.75, O' K-T rlrfini /i v n ^ Z; iUJ ^-'n r",;, n Z i prosveto je odločil, da se pošljejo kot ! Bandolfa za vrhovnega poveljnika milice.1 Utuiai 0.0971 do 0.0973. Budimpešta 0 do izaeije na^višjih^ vojaških^oblasti j državni stipendisti iz Ljubljane nasled« j Bandolfo se je v vojni večkrat odlikoval 0.0935. Bukare«a 35.25 do 35.5, ^neva i nji gospodje v inozemstvo: prof. dr. , kot divizijski poveljnik. 1329 do 1331. Lvndon 31P.5 do 319. Mi- ' j Franc Sturm v Francijo, tajnik juridič« | lan 298.45 do 299. Newvork 68.6 do mirnega srca, kajti pred bitko stojimo, i nc fakultete v Ljubljani Viktor Koro« ; RAZSODBA V BEVALSKEM PROCESU, gg Pariz 374 do 375. Praga 20fi.6 do v kateri hočemo iznova svoj prvi december zaslužiti in potrditi, ter zadati končni poraz razmajanim vrstam defetistov in separatistov, kojih nade na revizijo prvega decembra bodo 8. februarja končno poteptane. šec v Nemčijo, agronom dr. Ivan Oblak se je ; 75 ; ~ CURIH: Beograd 7.50, London 23.98. Reval, 29. novembra, s. Danes v Nemčijo, Vida Jerajeva za glasbo v : končal proces proti 149 komunistom, ki Francijo, konzervatoristka Jadviga Po« so bili obtoženi zaradi veleizdaje in upora, i Pariz 27.93, Milan 2250, Praga 15.55, Bu-ženelova v Francijo, muzik Ahton Rav« 39 obtožencev. je bilo obsojenih na do- j dimpešta 0.006950, Bukarešta 2.65, Sofija nik v Češkoslovaško, in slikarji Božidar , smrtno prisilno delo. ostali pa na več-, 3.75. Jakac, Anton Trstenjak in Oton Po« letno prisilno delo. Sedem obtožencev je LONDON: Beograd 318, Pariz 86. Milan stražnik v Fiancijo. I biio. oproščenih. 106.40, Dunaj 327.000, Praaa 154.125. Potrebna svarila POSLUŽBENI OrOMIN OFICIJOZNE Glasilo min. predsednika Pašiča »Samouprava« je v petek objavilo pod gornjim naslovom uvodnik, ki je vzbudil v beograjskih politič. in diplomatičnili krotiti veliko pozornost ter se splošno tolmači kot polmliižbeni opomin klerikalcem In zlasti ljubljanskemu škofu Jegliču. nai ne zlorabi.ajo vere v politične svrlie In naj s svojim hujskanjem proti narodnemu in državnemu edinstvu ne spravljajo cerkve v nasprotstva proti dr-favl. Cianck s v glavnem glasi: Ob tolikih drugih vprašanjih, ki tangi-rajo ii.terese javnega življenja, je bilo povsem neputiebiio, ustvarjati problem Slede odnušajev med rimskokatoliško cerkvijo in čržavo. kakor se v tem trudijo šefi SLS. ki zlorabi.ajo z ustavo zajamčena načcia svobodnega veroizpove-dovanja v svoje strankarsko politične i ii ta na osnovi svojih zakonov in svoje svrhe. Ne samo ustava temveč tudi spo-i državne ureditve več tudi ne more dati. •■SAMOUPRAVE* ŠKOFU JEGLIČU. kjer se pozablja na prave in glavne cerkvene naloge, in prehaja v oblastnosti, ki nimajo s Cerkvijo in njenimi nalogami ničesar skupnega. Voditelji SLS morajo biti na jasnem, da pravice, priznane katoliški cerkvi v današnji naši državi, ne smejo biti zlorab Ijane strankarsko, kakor se je to prak-ticiralo v Avstriji. Avstroogrska politika je mogla imeti svoje razloge, da je to-lerirala take zlorabe in jih celo favorizirala. V državi plemenske in verske enakopravnosti pa tega ne sme biti. V največji ustrcžl.ivosti napram kaioJiški cerkvi je naša država iskreno sprejela sporazum s Sv. stolico, po katerem je katoliški cerkvi zajamčena popolna svoboda kretanja in delovanja v ckv'rju njenih religioznih halog, iznad tega Cerkvi m treba ničesar več zahtevati od države, ker Senzacija! Cene so padle! vas prepriča, da kupite po znatno znižani ceni božična darila i .i druge potrebne predmete ! 11! I tiska »Slovenec«, aH ne? a je, da ne bo teh Danes pa je ljubljanski škof lastnik tis« slučajev izgubil lz vida in da se v t.'m ' karne kot vrhovni komandant «Sovcn» pogledu lahko računa z njegovo pomočjo. Politične beležke -}- Še oSlovenec« se sramuje, če se mu reče, da je škofov list. Včerajšnji »Sovenec« izraža svoje nezadovoljstvo, da rr.u pravimo tškofov list«. Piše, da »Slovenec« ni ne škofovo glasilo, ne nje* gova last. Za mora'o klerikalcev in nji« hovo poštenje je res prcznači'no, da za« tajuje »Slovenec« svojega šefa in da iz« kriv.ja resnico o ra;-merju ljubljanske« ga škofa do »Slovenca«. Povejte, ali ie soglasja med Cerkvijo in državo. Pri- | |jfn-iR0, posebno ker je v tem pogledu . Kalen mer z akciio ljubljanskega škofa res izzi- sklenjena že konvencija in so ovire škof Jeglič lastnik tiskarne, v katen sc j po'slancev 7 ra,(mstom gkupi, me pren«. ca», a tudi kot dejanski šef SLS abso» lutno odgovoren za posurovelost in po« divjanost »Slovenca« in to tem bolj, ker ga on tudi v svojih pastirskih listih pri. porota vernikom kot »katoliško« glasi« lo. Če se sedaj <-Slovenec» sramuje, ko se mu reče, da je škofov list, je to ie dokaz, da imatu on in škof slabo vest, Sramoto bi ž«? šc prenesla tako »S'ove> nec« kot škor le težkim posledicam, ki jima pretijo za razuzdano pisanje, bl sc rada odmaknila -r Naklepi proti poslancem. Tudi včerajšnji »Slovenec« se razburja, da ;e uii-i nister pravde izda! na sodisča okrožnico, v kateri opozarja, da je imuniteta va potrebo, da se tako od strani države kakor od strani katoliške cerkve posveti briga pojavom, ki grozijo rušiti njuno tako potrebno harmonijo. Nobena cerkev v tej državi ne sme bili zlorabljena za borbo proti državi, kajti v tem slučaju le tudi država upravičena bran ti sc z vsemi sredstvi, ki ii stole na razpolago. Od avstrijske dike do čudotvorne republike Krslka zgodovina SLS v slikah Zakonu, kar je zakonitega UPOKOJITEV REPUBLIKANSKIH IN SEPARATISTIČNIH VISOKOŠOLSKIH IN SREDNJEŠOLSKIH PROFESORJEV V ZAGREBU. — RAD!C IN NDSJ. — IZ-TUEZNJENJE HRVATSKIH GOSPODARSKIH KROGOV. Zagreb, 29. novembra. Na osnovi uradniškega zakona so v Zagrebu doslej upokojeni: vscučiliški jo prav posebno oni, ki jih je Radič doslej izrabijal za svoje svrhe. Zadnji čas je, da se zagrebški in hrvatski pridobit- proiesorji dr. Albert Bazala, dr. Fran niki pri teh volitvah otresejo Radičeve Milobar ln dr. Fran Barac ter rektor uni-! politike, to tembolj, ker je tudi doseda-verze dr. Ladislav Polič, vsi člani glav- j nja dva opozicionalca Surmina in Drin-nega odbora republikanske Hrvatske Za-; koviča odgnalo v Nacionalni blok neskru- pulozno Radičevo boljševištvo. Danes se čuti, da je v življenjskem interesu slehernega privrednika, da se iz načelnih in formalnih razlogov opredeli za nacionalno, državotvorno fronto. jcdnice, nadal.e srednješolski profesorji: dr. Ftanjo Bučar, načelnik Hrvatskega Sokola^ dr. Zdenka Smrekarjeva, famoz-na literarno-republikanska sulražetka in voditeljica republikanskih hrvatskih ženskih društev, dr. liiaž Jurišič urednik »Hrvata« in ravnatelj Josip Pasarič, pred sednlk hrv. separatističnega profesorskega društva. _ . Opozicijski tisk. osobito »Hrvat«, škrip- Z e r j a v je sprejel včeraj gosp. dr. Ije, da je groza. To je nasilje, ker država : Marija Krmpotida, našega delegata v ne mara rediti gada na prsih; to ie;komi¥>ji okupacijske škode, da mu anarhija, ker vlada ne obrača zakonov! poroča o dosedanjem poteku dela v Je za separatiste, temveč tudi proti njim;! komisiji za okupacijsko škodo s [toseb-to je balkanizem, ker naša pragmatika Ilinl ozirom na Slovenijo. V nekaj dneh jasno in evropejsko v členu 4. odolja, da j bodo likvidirane vse škode v Sloveniji »državni uslužbenec ne sme biti, kdor;'" tekom meseca decembra izplačane Okupacijska škoda Minister za šume in rude gosp. dr. zadnje odškodnine. Komisija je odpo- clam.MaTi{nk: t[)r KoroSec ,e sovori tovaia danes v Sorico in v Ravne, da licu mesta določi višino škod, javno izraža načela zoper obstoječo državno obl.ko.« Gornji možje so z upokojitvijo osvobojeni vseh obveznosti, za- ,ia kaj kateder in šola sta jim bila le balast nastalih v teh krajih, kjer so ljudje si- j poklcanit da *raio u liko nalogo v naši v nepojmljivih neprestanih fanatičnih j cer pravočasno predložili odškodninske monarhljit da bulio LYrbt0 vr,orisče naše emanacijali proti državi in za republikan-1 zahteve italijanskim oblastvom, ki so ski separatizem. Hudo in tragično je sa- se pa izgubile ter so se morale mi- mo, da so gornje osebnosti prototipi velikega dela hrvatskih učnih sli na srednjih šoiali. Zakona, kar }e zakonitega! Tudi vrhovni demon hrvatske protidržavnosti in knadno obnoviti. Neporavnani bi na ta način ostali v ljubljanski oblasti sanic trije slučaji oškodovanja vsled požara. za katere si je italijansko vojno ministrstvo pridržalo pravo odločitve. anarhije, Stipa Radič se ne bo umaknil j Ker pa so se naši in italijanski člani zakonom, ki ga zadevajo. Sef HRSS je j komisije z izvidom na licu mesta pre-storil nešteto zločinov, ki niso zgolj po-! pričali, da so požari direktna posledica litični, temveč ttdi taki, za katere zakon ' okupacije in z njo vzročno vezani, jo »jasnim slovoin« odreja smrtno kazen, j tr-atije opravičeno, da bodo tudi te Vlada insistirj na tem, da se zakoni škode poravnane na zadovoljiv način, striktno provajajo napram vsem in vsa->.j Gosp. minister je poudarjal potrebo. komur. Zato tudi Radič pride na vrsto. V tem smislu je ugleden član vlade podal izjavo beograjski »Politiki«. In ta izjava v zagrebških listih — ni povzročila komentarjev. Morda se bo »Slovenec« spuntal proti njej, tako iz navade... Radič sam postaja previdnejši. Navzlic da se zlasti škode, povzročene našim državljanom na italijanskem ozemlju, I ureile čim prej in kar povnljneje po-j sebno z ozirom na to, da so ti r.aši državljani večim delom dvojno prizadeti in to kot begunci in kot oškodovanci vsled rekvizicij in ker rabijo za očitni kompjkmosti radičevstva in komu- obnovo svoje eksistence nujno pomoč 3 isto v je »Neodvisna Delavska Stranka* in sredstva. Takih slučajev je 32 in predložila vodstvu IIKSS te dni še tor- mešana komisija pripravlja ravno se-malen predlog za skupen nastop pri vo-jdaj v Trstu ves materijal. jngosloven-litvah. Radič je predlog oubil in preko j >ki in italijanski, da bi se likvidacija svojega tajnika Krn eviča da! izjaviti, da t< h škod izvršila še pred koncem te-/IRSS absolutno odklanja volilne koope- kočega leta. racije, ker je publleirala svoj prngrain: kdor je zanj, pojde z HlčSS; ako tudi delavci uvidevajo. da je Radičev program dober, naj glasujejo za h'RSS in fronta delavcev in seljakov bo enotna... tako se bo tudi zgodilo. Radič bo pri volitvah zbral vso protidržavno navlako, po navodilih Moskve, brez »sporazumov« in preko zakona o zaščiti države... Komunisti pa seveda vseeno pojde.o tudi posebej v volitve; doslej razpita Triša Kac- V ozki zvezi s temi škodami so vojne škode naših državljanov iz neosvo-bojenih krajev Primorja. Minister dr. Žerjav je še v času, ko je vodil re--ori socijalne politike, na intervencijo društva »Soče*. odnosno njenega predsednika drja. Dinka Puea vzel to vprašanje v svoje roke in po njegovi inici-jativi se je zbral ves tozadeven ma termi. ki ga sedaj hrani ministrstvo so-cijalne politike. Ker je 1100 naših dr- lerovič iirSima Markovič sta že zopet žavljnnov, ki so prizadeti oo vojnih Složna. I dogodkih v Prlmorju. se bo morala 1 Radičevsko-bol.ševiška ku>odslej preganjali predvsem opozicijonalni poslanci radi svojih govorov proti korupciji in nasilju.« Kdo je to povedal »Slovencu«. M"tda izvira to naziranje od tod, ker je »Slovenec« poučen, da bočejo bivši opo-zicionalui poslanci tudi še naprej kršiti zakone in ljudi brezvestno hujskati proti državi in vladi. Na.bolj je »Slovencu« vsekako hudo. da so izgubili imunitete njegovi odgovorni uredniki, ki bodo morali odslej za zločinsko pisavo škofovega lista ravnotako v zapor, kakor urednik vsakega drugega lista, če zagreši hudodelstvo. Da so tigri ob imuniteto jo v ostalem le pravična stvar. Zakaj pa bi imeli bivši poslanci, četudi ljudstvu ničesar dobrega storili niso zato še posebno predpravico in še celo nezakonito varstvo, kadar bodo stopili v stik z vo-lilci. Ce bo ta Stik pošten in Se bo gibal v zakonitih mejah, se ni treba nikomur ničesar bati. Kdor pu misli, da zani zakoni ne veliaio. pa naj sam sebi pripiše, če tra ho zasledovalo oko postave. Nt torej govora »o naklepih proti poslr.n-cem.«mnrvpf trre le zato. da ne bodo bivši poslanci nemoteno uganjali z imuniteto korupcijo in nasilje. -p Imunitete poslancev. Z malo izješ mo splošno prevladuje tolmačenje, da imuniteta poslanccv ugasne z razpustonj skupščine. To pravno naziranje že od nekdaj vlada skoraj po vsem svetu. Pri' nas so drugačnega mnenja večinoma le oni, ki se s tcin svojim nnziranjem sku« šajo umakniti posledicam, katere jim groze, ker so kršili zakon. Kakor smo že poročali, je justično ministrstvo ze izdalo svoje pravno mnenje kot urad« no instrukcijo podrejenim uradom. Po« preje pa je že na vprašanje nekaterih podrejenih sodišč svojega okrožja ljub. Ijansko deželno sodišče v seji svetoval« stvene zbornice soglasno zaključilo, da se ima postopati proti vsem obdo'žen« cem ali ohtožcncem, ki so morda bili člani razpuščene skupščine tako, kakoi proti drugim obtoženccm in obdolZeu« ccm, ki niso nikdar bili poslanci, ker je z razpustom ugasnil mandat in z njira imuniteta. Zanimivo je, da ima poslov« nik skupščine določbe, iz katerih bi s« dalo indirektno sklepati še na druge možnost. Ta poslovnik pa ni zakon, .rito sodišče ne le ne more, marveč jih ne sme vezati. Za sodišča so merodajni e«Ii* no le veljavni zakoni in drugega nič. L. 1923. Aul biks! Perme] duš!* Od vekomaj na vekomaj! .Mi pu ostanemo kakor smo bti!» h demokratske stranke SESTANEK ZAUPNIKOV IDS LJUBLJANSKE OKOLICE. Včeraj se je vr^i mnogoštevilno obiskani sestanek zaupnikov JDS iz okolice Ljubljane, na katerem je v imenu vodstva JDS podal poročilo o politični situaciji ravn. Jug. Nato se je razvila stvarna debata, v kojo so posegli zaupniki iz cele Ljubljanske okolice. Vsi so predvsem na-glašali, da so vsi podeželski napredni I krogi ir. tudi pristaši SKS ter pristaš! NSS za enotni nacijonabi nastop. Iz. debate zaupnikov je bilo ja*no razvidno, da vodstvo imenovanih strank gre preko želj in zahtev svojih pristašev po deželi. Pri obširni razpravi se je pr kazala popolna enodušnost glede taktike in glede ciljev. Vrste Narodnega bloka se raz-] veseljlvo množi.o ln ljudstvo spoznava, da se je treba pridružiti zmagoviti državni fronti, kl bo nam Slovencem naj-jačja zaščita. Po končani debati je bila predlagana od strani zaupnika g. Cesarja iz Mosi sledeča in z vel kim odobravanjem sogla-j sno sprejeta zaupnica: »Zaupniki JDS Ljubljanske okolice zbrani na zaupnem 'sestanku v Kazini. 29. II. 1924. izrekajo predsedniku stranke g. dr Gregorju Žerjavu, ministru za šume in rude, neomaj-! no zaupan.e in zahvalo za njegovo požrtvovalno delo ter ga prosijo, da tudi v 1 bodoče zastavi vse svoje moči v blagor in procvit države, naciie. posebej pa še našega slovenskega plemena. Zaupniki mu pošiljajo z zborovanja prisrčni demokratski pozdrav.* Ob novinarskem koncertu Jutri, v pondeljek ob 8. uri zvečer v Unionu SODELUJOČI UMETNIKI. Naši novinarji praznujejo vsako leto zgodovinski čin ujedinjenja s kulturno prireditvijo, katere čisti dohodek je namenjen penzijskemu fondu njihove stanovske organizacije. Tudi letos. Prvega decembra prirede v Unionu koncert, na katerem sodelujeta operna solista gospa Vilma de Thierry - Kavčnikova in Julij Betetto, pevska društva »Ljubljana*. »Ljubljanski Zvon» in »Slavec* ter reorganizirano orkestralno društvo »Glasbene Matice*. Ga. Vilma de Thierry . Kavčnikova in g. Julij Betetto sta svoja nastopa posvetila slovenskemu in jugoslovenskemu modernemu so-lospevu. Slovenca Lajovic, Škerjanc in Srb Milojevič, trije reprezentance naše moderne glasbe. Pri klavirju odlični pianist g. prof. Ravnik. Brez dvoma nam bo ta trojica nudila umetniški užitek prve vrste. Pevsko društvo «SIavec», v katerega je zanesel pevovodja g. Brnobič novo. pomlajeno življenje, nam zapoje večerne ubranosti dihajočo Adamičevo »Večerno* in Brnobičevo novo »Na poljani*. Priznano glasbeno društvo «Ljuhljana» nastopi pod vodstvom g. dr. Kimovca z dvema zboroma P. L Čajkovskega ter z novo Klemenčičevo »O, pogle;te ptičke*. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon», ki bo pod vodstvom g. Z. Prelovca ta večer stopilo tekom zadnjega polletja že sedmič na koncertni oder. se pa spomni s Premrlovo »Zakaj»? naših neodrešenih bratov v Primorju. za katere je 1. de-, cember spomin žalosti in bridkosti, zapoje dalje otožno Adamičevo »Zapuščeno« in nas povede z Mokranjčevim X. rukovetom srbskih narodnih pesmi tja doli na Ohridsko jezero. Orkestralno društvo «Glashene Matice® ; ho izvajalo po eno skladbo Griejra in Debussvja pod taktirko skladatelja c. L. M. Skerjanca, ki je v kratkem času zbral okoli sebe 86 idealnih godbenikov, samih Slovencev in je postavil trden fnndament prvemu samostojnemu slovenskemu orkestru. Vzpored slavnostnega koncerta dne 1. decembra 192., idealni sodelujoči umetniki in marljive naše pevske enote zaslužijo. da ljubljanska publika napolni Tlnionsko dvorano, tembolj, ker {me dohodek koncerta v prid penzfskemu fondu naših novinarjev. — Nenovinar, ki pa ceni novinarsko delo. Društvu načeluje od ustanovitve srezki poglavar dr. Ivan Karlin, artistično vod- Proslava Meškove 50 letnice v Celju Celje, 29. novembr*. Ptuj. kjer je prebil pisa-.eli in jiesnik Fr. Ks. Meško na nižji gimnaziji «voja dvomno dovedel do novih lepih uspe- Peliu Je M"?ko do™> ?»"™zijo hov in ga vezejo na ta leta najlepši spomi- Orkester nastopi letos prvič v pondeljek ni- umestno je torei bilo. Ja se j« zvečer v «Uni„nu> na novinarskem kon- j »pomnilo p.~atdja s proslavo, čeprav certn [skromno, tudi Celje. Gledališki igralci, Kdor pride na koncert, se torej ne bo le oddolži! novinarjem za njihovo naporno delo, ampak bo imel tudi velik in redek umetniški užitek, saj sodelujejo na njem v plemeniti tekmi najodličnejši umetniki in najboljši zbori. |ki so v to najbolj poklicani, so uprizorili v petek. 28. t. m. ko- -''vostne predstavo njegovo igro »Pri Hrastovih*. Klinb težavnim svojim razmeram. je bil pisatelj Meško tako ljubezniv, da je osebno noseti! predstavo Dvorana ie bila nabito polna. Takoj po prvem dejanju ie občinstvo s frenetienim ploskanjem priklicalo pisa-telin na oder. kjer ea je v krogu gledaliških igralcev nagovoril predsednik Dramatičnega društva, upravitelj g. Prekoršpk. na glasujoč, da ie doletela po šestih h't;h. odkar se čuie v mestnem gledališču slovenska beseda, ta miizin hrani izredna e^st. da more no-^■lrnvi+i mo'n j-i lTnhezr>i do i nd°!"ž'l tndi pie^teF Meško. Po kratl-i zahvali npravitella i'r0'l"0 zadovoljil stvo nad vsem potekom igre. TeL 730 K i xi o Ljubljanski dvop Tei. 730 Nedelja 30. novembra in pondeljek 1. decembra Prvi veliki kitajski film Trpljenje zakonoloma Ljnbavna tragedija v 5 dej. ▼ glavni vlogi najlepši kitajski umetnik Basale Eayakm Od 2. decembra dalje Trije odlični umetniki Emil Jannings Konrad Veidt Elizab. Bergner v velikem filmskem nmotvorn Priporoi-a se speci altvr ika za 6>:73 otroške oMekce M. BLristcfič-Buoar, Ljubljana. Stari trgy. ORKESTRALNO DRUŠTVO GLASBENE MATICE. L ustanovitvijo Orkestralnega društva (L 1919.) je prevzela Glasbena Matica v svoj delokrog tudi gojitev instrumentalne glasbe. Orkestralno društvo zasleduje najvišje cilje glasbene umetnosti: oživljanje simfoničnih umotvorov. Izmed nepoklicnih instrumentalnih udruženj je v prvi vrsti poklicano, da goji resno instrumentalno glasbo, da zanaša smisel in zanimanje za njo tudi v širše mase in vzgaja v Ljubljani, kjer je samonikla orkestralna glasba šele v povojih, dobre, nepoklicne glasbenike. Letos stopa Orkestralno društvo v šesto leto svojih javnih koncertnih prireditev. S ponosom se lahko ozira nazaj na JULIJ BETETTO svoje koncertno delovanje v pretečenih j Najpopularnejši in najboljši VILMA DE THIERRY-KAVCNIK. Ta odlična in priljubljena operna in knn-oertna pevka nastopi v pondeljek zvečer na novinarskem koncertu v Unionu. NaTa zastava ra svetovnem moriu Četudi razpolaga Jugoslavija z mor- sko obalo, dnljro nad TPO km. je vendar j nih pristanišč. Na tem brodovju bo za-promet m tej obali trenutno še mrrhen., posleno samo naše csobje ter ho na ta ohalski. Temu ni krivo piman;kan:e pri-mernh pristanišč, ki iih imamo zadostno I število, marveč konfiTtiraera obale sa-! me. Skoraj v vsej svojri dolžini pripada | n.nin r.liala tipu tako imenovanih zar prtih obal. ker se v njenem neposrednem za led'ti dvitra veliko in težko prehodno gnrovV. ki skorai popolnoma loči kontinentalni del naše države od primorskega. 7. dnirre strani pa nam je manjkalo naša izvozna trgovina, ki se nahaja šele v razvoju. Ali to, kar je bilo nemogoče tudi našim domačini kapitalistom, ui bilo nemogoče tudi našim izseljencem, ki žive izven naše domovine. Skupina kapiiali-| stvo in iskrenih jugoslovenskih rodoljubov, ki stoje ni fehi gg. Franc Petrlno-vič, Babčerica in drugi naši imigran-ti v južni Ameriki, so osnovali vclil.oi- ^jj - ^ prekooceansko podjetje »Juiroslovensko- nK].u.,Vc-rX •» i . - • ., . , 1 . . ... . , ; NOVO MESTO. Ze letošnjo zimo ie amenkansko drtistvo«. cegar lad e bodo . . , ,. , .. . ... . , , , hotel neki zaveden mcscan obmiti po* vzdrzavale reden pomorski promet med „ , , „ , „ . , . , • , .-, zornost meščanstva in vlade na smihel« na>o oh.ilo in mzno AineriKO. dotika.ee i , , . , , . . , . sko samostansko solo, kjer so otroci, ki niso okovani z zlatom in srebrom, izrc* čeni največjemu zapostavljanju. Ko je zavod konccm lanskega šolskega leta (Strupeni poljub) Ako hočete res užitek, oglejte si ta filmi Predstave ob 7,5., % 8. in 9. uri. Ob nedeljah in praznikih tudi ob '/» H* 3., in ti. uri. — Pri večernih predstavah obče priljubljeni salonski orke ter(Rynešt Dopisi KRANJ. Končno bomo vendarle tn* di v Kranju ustanovili šahovski klub, ki smo ga že težko pogrešali. Šah nudi zla* sti v zimskih večerih svojim prijateljem najlepše in dostojno razvedrilo, ki je vr« \ nutega spojeno z neznatnimi izdatki. ! Ustanovni občni zbor se bo vršil v to« ; rek, dne 2. decembra ob S. uri zvečer v gostilni pri »Starem Mayerju». Naj bi sc ga udeležilo čim več prijateljev te p emenite igre. Mlademu društvu želi-- se potoma tudi drugih važnejših svetov- iiačm vsaj delnma ublažena tudi kriza, naših številnih pomorcev 6n brezposelnik, ki se bodisi vsled bojkota tujih društev, bodisi iz nacionalnih nagibov ostali brez dela. Po rodoljubni zaslugi g. Petrinoviča in njegovih tovarišev ho v bližnn prihod izgubi! pravico javnosti in jc bila nunam s tem ogrožena bodoča eksistenca, so "neprestano pošiljale prošnje v Beograd. In res jim jc dr. Korošcc, ko se jc pre« ril do vladnega korita, zopet zasigural obstoj. Tako so letos otvorilc nune še nosti naša jtigoslovenska zastava zavi- IV- meščanski razred, dasi sc morajo hrala po svetovnem morm. kjer doslej ni b.Ia znana ter *bo opozarjala vse narode sveta, da živi ob obali Jadrana kapi'M'' /a ver> pomorsko podVtV. fe j mlad, žilav in marljiv narod, ki si hoče jn»e ne še države sipino nara-jko je v letošnjem poletju bival nekoliko šča naš i7vo7.. ki ,ie z 7natn:m delom : časa v svoji ljubljeni jugoslovenski do-navezan na Jadran. Temu cilVi služijo movim. železniške prnce Bred Melkovič. Drvar- j ---- Split, nova liška žele7nica. ki l>o pri-hodnio pomlad izročena prometu, in trle-de Sloveni e proiektovana skrajšana pro- učenke stiskati pri učenkah III. meščan« skega razreda in z istimi prebavljati isto tvarino. Naš čas in naše potrebe nujno kličejo po meščanski šoli v Novem mestu. LiiihFnna-Snšnk. Morski orel v mestnem logu Ljubljana, 29. novembra. V petek popoldne se je podal nagača- sezonah — na celo vrsto z umetniškimi uspehi venčanih koncertov, ki so mnogo pripomogli k povzdigi naše glasbene kulture. Vodstvu Orkestralnega društva, ki se je od prvega početka trudilo pomnožiti število svojih članov, se je letos posrečilo tako ojnčiti svoj društveni orkester z dobro izvežbanimi močmi, da bo lahko nastopal odslej kot samostojni godalni orkester z moeno zasedbo in v naj-btižnji bodočnosti tudi kot veliki orkster s povečanimi lastnimi pihal in trobili. operni pevec nastopi v pondelj. k zvečer na novinarskem koncertu v Ljubljani. i . V IV vv ena ki sca Z ozirom na naše neprilike so naši sosedi na Jadranu po svojih gospodarskih in političnih listih razvili živahno , vec Ivan Robida s Tržaške ceste na zaj-, propagando v7pi;dbiriajoč svo o vlado.; ca v Mestni log. S seboj je vzel svojega slovenski j sv0-^g plnvidtiene družbe in industrijalce. ! Psa ptlčarja. Ko je sledal in oprezal za naj store vso kar Te mogoče, da se itali- : ubogim zajčkom deli okrog .Malega janska trgovska morn-"ira reorgrn'zirn Jtraiina jc neualeko od njega pričel ubojji tako. da ho moTla ndnšiti naša s':em- j psiček na vse pretese cviliti in jo jadrno ljenja po ustanovitvi naše lastne morna- ! ubirati čez drn in strn. Par metrov v rice. Morebiti bi se našim sosedom ne ] zraku nad n.iim je plava! ogromen ptič, iz pivovrsmrga švedsko jfkla ?. jam stvom za aiitomnh le, imlusrii<>. oliri m vsakovrstne stro e Vam nudi najceneje se pritožuje nad draginjo, kdor se te ni prepričal, kako 6643a poceni Je mannfakturno in galanterijsko blago ter nsuje prt tvrdki „DAMICA" Majzeij & Rajšel Ljubl ana, Turjaški trg žt, 1. pnsrefvlo, popolno uničiti nnšo trgov-; kateremu se je zdel psiček očividno vred- Prekrasno dnrilo ki bo d mam najbol j dobrodošlo za tekočo plesno, koucertno ia gledališko sezijo, je gotovo krasen j amper iz sijajne zaloge pr; Fran Lukič, Pred škofijo 19. Kulturni pregled sko mornareo. brezdvnmno pa hi naše I na in dostojna južina. Lovec ic to brzo pomorstvo moralo zaostati za nevarnim opazil, pogledal natančneje in videl, da se konkurentom, ki ras prekaša s svoHm i e zaplalmtal v Mestni log krasen mor-J. Goreč, Pa' ača L:ticl;a.nske kapitalom. PT tndi S števPem in mpaž- ! ski orel. Medtem pa je tudi ptič ugledal Kreditne banka j svo:ega brodova. Obenem z našim po-1 človeka in se izgubil med drevesi. Lovec I VUZENICA. Sredi novembra je morstvom bi prišla v resno krizo tudi j ie hitel tez vodo za njim in ga kmalu : Priredi,a Podružnica Jugoslovenske Ma« .....: opazil na vrhu nekega topola z pnlraz- Vstopnice za veliki koncert v prid Prtimi peroti. Lovec sc mu je poskušal novinarskega penzijskega sklada se dobe i Približati, v okrilju drevesnih debel na še danes od 10. do 12. v Matični knjigar-1 siguren strel. Bisirooka uieda pa jc nje- ni in jutri od 6. zvečer naprej pri blaga j- | Kovo početje opazila in v loku zopet od ticc za marenbcr.ški sodni okraj družab« ni večer v Vuzcnici, ki jc materialno (prebitek nad 2100 Din) in moralno ze« lo dobro uspel. S tem je naš odsek zo= pet pokazal svoje iskreno sočustvova« Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Nedelja, 30.: »Sumljiva oseba*. Izv. Pondeljek, 1.: »Veronika Deseniška*. Slavnostna predstava v proslavo Narodnega praznika. Torek, 2.: Zaprto. Sreda, 3.: »Veronika Deseniška*. Izv. Četrtek. 4.: =Zora, dan, noč*. B. Petek, 5.: »Moč teme». A. Sobota, 6.: »Sestero oseb išče avtorja*. F. Nedelia, 7. ob 3. pop. pri znižanih conah: »Firma P. B.» Izv. Ob 8.: »Veronika Deseniška«. Izv. Ljnbljanska opera. Nedelja, 30. ob 3.: »Netopir*. Izv. Pondeljek, 1.: Zaprto. Torek, 2.: »Jenuia*. F. Sreda, 3.: Zaprto. Četrtek, 4.: »Lopudska sirotica*. Izv. Petek, 5.: »Netopir*. D. Sobota, 6.: »Rusalka*. C. Mariborsko gledališče: Nedelja, 30.: »Apolonov hram». C. Pondeljek, L: »Zrinjski*. Gostovanje Marka Vuškoviča. Torek, 2.: »Carmen*. Gostovanje Marka Vuškoviča. B. Ljubljanska op ra. Jarafek: Jcnuta. . ; , „ _.,,. . „.., , . , . Za Smetano je Janaček prvi ponesel sto-1 <>•»» « ^ začne ob 8. Sodelujejo najod- j brez pomišljanja Ptič se je nahajal ze j ves Češke opere preko čeških mei v širni lične ljubljanski glasbeni činitel i: naša v visim kak.h petdeset metrov, ko je lo- 1 1 L J; Ohunskc %ol.tve so za nam,, svet. Nitf D^ofaku se to ni poTrečilo la-! Popularna pevca _ Tliierrvjeva in Betetto, |yec streljal s puško z nabo.em šiber št. Povzročile so dost. dobrega za skupno naček je močno dramatičen, nacijonalen in zares originalen komponist. Njegiva «Jenu!a> je danes doma že na največjih odrih in pri nas smo jo slišali prvič v predlanski «ezoni. Zdaj, ko imamo zopet go. Thierry-Kavčni':ovo v ansamblu »o',i-1 stov, je bila možna repriza «Jenufe». Sinoči je podala ta naša odlična r netnica partijo cerkovnice sijajno, še bolj pogbb-ljeno kot pri premijeri. Predstava je bila v celoti prav lepa. Ga. Thierry in gospodična Vanef-ova sta prejeli šopka, p spod Balatka, dirigent in režiser v eni osebi, pa venec s trakovi. Opera, tasi težka za poslušalce, je žela zopet največji uspeh in je bilo priznanje zelo živo. Več prihodnjič. -«-■ XXXI. razstava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani vsebuje dela najbilj znanih slovenskih umetnikov. Zanim.vo je, ker nudi pregled razvoja slovenske upodabljajoče umetnosti, zato naj nihče ne zamudi prilike ter naj si jo ogleda. Odprta je vsak dan od 10. ure dopoldne do 3. ure popoldne. V nedeljo in pondeljek ob 11. uri dopoldne vodi in razlaga r razstavi arb. prof. Kregar Rado. ni. Koncert se vrši v veliki dvorani cUni-j letela. Tedaj je bilo treba delati hitro in'nic z bridko usodo na5ih neodrešenih bratov. Orkestralno društvo Glasbene Matice ter pevski zbori »Ljubljana*, »Ljubljanskega Zvona» in cSlnvca*, ki bodo v plemenili človekoljubni tekmi merili svoje umetniške sile. Vslopnice za koncertno r-atinejo, kij se vrši na narodni praznik c'j 11. uri v j 10. V hipu je videl, da je pogodil, ptiču narouno zmago in i.^ eda.o jc, ila oo se je povesila desna perot in pade! jc jta skupnost na veliko škodo nemčurjev. ravno v strugo Malega grabna. Na vedi | -31-''? Kakor opažamo, jc zopet nastopila je ostal razprostrt in si takoj pomagal!mcd nami mlačnost Geslo »Svoji k svo« k bregu. Tu pa ga ie prestregel lovec, ga prijel za peroti ter ga zadušil. jim» sc mora dosledno in odločno izva« jati! — Nadeli smo si nalogo, da bomo Filharmoniji in katere spored izvajajo ko. odlični člani nase opere: ga. Thierry- der je naic, smrt_ Kavčnikova (ali), g. Jrlij " ' 'to (bas) in g. Svelozar Banovec (tenor) se prodajijo danes v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure v Matični knjigarni in na dan koncerta od 10. ure dalje pri koncertni blagajni. Ta matineja je obenem svečanostna akademija v proslava Narodnega prazui-j ka, ki jo priredi Oblastni odbor irjune* | v Ljubljani Kot prva točka je govor pisatelja Vladimirja Levstika. 3413 Ujeda je krasen eksemplar in meri raz- natančno opazovali, kdo nosi denar v prostrta čez 2.20 m. Zaplahutal se je nemčurske žepe in brezobzirno vsakogar primerno in javno ožigosali. Naši trgov Boris Popov, član ljubljanske opere, poučuje solo-pelje. Sprejema stranke r I 17. novembra od 14. do IG. ure v prostori'' pevskega društva »Ljubljanski Zvin*. Narodni dom, I. nadstr., desno. Preizkušnja glasu 50 Din. . 8M0 Prvovrstni lss^uif šapirograf-aparati j Franc Bar, Ljob! am, Cankarjevo nabrežje 5. i Za Miklavževa in božična darila je še vedno dovolj izliere po rnižamh ceuah v modnem blagu za moške iu ženske, par-heuta itd. pri s ega Franc Crobath, d. z o. z., Kranj Na debelo. Na drobno. ci in obrtniki so izjavili, da morejo in da tudi bodo nudili isto blago po istih cenah kakor nasprotniki. Ni torej po« voda za kršenje narodne dolžnosti in posnemajmo raje v tem oziru nasprot« nike, ki so se tesno združili in bojkot slovenskih trgovcev in obrtnikov v res« niči že izvajajo. Saj so znani nastopi apotekarja Molitorja proti trgovcu Ma« cunu, knjigotržca Blankija proti brivcu Pavliču, vrvarja Strohmeierja napram peku Ramšaku, slučaj čevljarja Scischeg ga itd. Nemci sami so nam napo%'cd.i!i boj, sprejemamo ga, a udarec naj pado nazaj na nje, naša doslednost pa naj omogoči gospodarsko okrepitev in neod visnost našega trgovstva in obrtništva. Slovenska okolica pojde z nami, če bq videla pri nas služnost in resnost. PRED NOVINARSKIM PLESOM. j doin umirovljenja profesorjev na zagreb- . .... v . . ' škem vseučilišču se v vladnih krogih na- Zurnalizem m poklic, marveč last- j ^^ da sq b0e izvr5ene te upokoji(ve nost. Ta točna duhovitost ali duhovita . x . . . t, * • - na podlagi uradniškega zakona, po kate-tocnost zal m moja Preveč znan je | rem ne more biti državni uradnik noben KINO „IDEAL" danes v ne teljo zailmi dan II. del TARZAN od ponedeljka t. do vštcvei srede 3. dect nibra ZADNJI PLES i .epa nordij -ka drama s rr-Ji^ro in >; uetai;.., V glavnih »lotah sinu prvovrstni i. avnl narav .i posnetki. »ičirujOči i mori v Alliambn-s-Ve:» vsricte-gleciišč«. — Dogodki na dvorca W.angel-ijurg. Zra o italijanski. Zi veliki in sijajni ples bi se to ne spodobilo. za oficielni plesni razgovor že ne Druga prav uporabliiva snov ie: »Gospodična «e zabava?* Ali pa: «01 tej pozni uri bi mi pravzaprav že morali ležati pod kov treni* ali pa »Danes pa ni bilo dežja* ali pa «Noeoj je pa en lep večer* itd. Snov ie pravzaprav neizerona. če nisi neroden. Razven tega si pa lahko pomagaš po stari kranjski navadi. Še vedno proliatnm est. Zadnjič mi je pisal anonimen so-trudnik. da preveč rabim tujke. I no, če no domače povem, pa ni več intere-santno! Ko berem, kar sem doslej napisal. — Janez že stoji za menoj in čaka na rokonis — zapazim siiajno figuro iz raza: »Metuličkasta žabica! To bi bila snov za našega karikaturista: Zelena žabica. (Tirez krofa), ki leta na lahkih metnličkovih krilih od cveta do cveta Cvet smo mi. sem jaz! Davi se mi je odkrhnil desni zgornji kočnik, ko sem kofe pil. in slavni «kot modrost'* se .je že zagrizel čez celo čelo do temena. Kakor nalašč za ta ples. Kakor znano, se vsaka večin prireditev deli na veseli del. Sestitl.iivi del in žalostni del. Tudi to je nekaj za ple pni razgovor. Samo roženkranca ne bo. čeprav vsaj tu ne poznamo strank in vladata vera in ljubezen. Na upanje pa vsaj prvega nikdo ne misli. Ko pritSno prvi lahni zvoki ein-ein vabiti na hnppa-huppa. kie bodo takrat organizirani žumalisti? Nikar ne ugibai. zlata moja. tega ne uganeš. Zunaj bodo. od najstarejšega do najmlajšega. ker bodo vsi miši i ii. da je poklical telefon, in popustili bodo posvetno rabo ter s svinčniki v rokah drli v telefonske celice. — onstran vrat se bodio šele zavedli, da niso običajni trog.loditi, in vrnili se bodoMn si noiskali drivrih slnšalip, revic. Kt?ra bo najbolj razočarana? V v aii manj bodo vse, toda to bodo šele nazadnje vedele. ^im lepša prireditev, tem večje razočaranje. Tudi to io aksiom, ki pa to pot ni prPplopkaiv vsaj zavestno ne. Nnibolj razočarana ne bo tista, ki bo poželela zavrteti v ples vse glavne urednike, pa eden ne bo hotel, ker ne sme. drugi, ker nr more in tretji, ker np zna. (radi bi pa vsi triie). najbolj razočarana bo tista, ki bo sreč,no našla vdanega M. A. C. * * Vstopnice za novinarski koncert, ki mu sledi družabni večer z godljo Dravske divizije se dobe še dsr.es od ske zajednice in so prišli v nasprotje odredbami uradniškega zakona, ker so sa postavili na stališče, ki je protivno sedanjemu državnemu redu. * Posvccenjo beograjskega nadškofa. Posvečenje prvega beograjskega katoliškega nadškofa Rodida se vrši v Beogradu dne 7. decembra v prisotnosti celokupnega jugoslovenskega katoliškega epi-skopata, kraljevega zastopnika in zastopnikov vlado. * Za sporazum med hišnimi posesniki in najemniki. Kakor znano poteče sedanji stanovanjski zakon koncem decembra tega leta in ker je razpuščena Narodna skupščina, ki bi edina zamogla v kaki obliki stanovanjski zakon podaljšali, dobe z novim letom hišni posestniki prostost glede razpolaganja stanovanj. Ker bi znalo dovesti na obeh straneh do neštetih sporov, S3 je sprožila misel doseči po pametnem preudarku meri hišnimi posestniki iu najemniki sporazum, ki naj bi trajal vsaj eno leto in bi odpadel povod, da bi bilo treba izdati še kak nadaljnji stanovanjski zakon. Pa se doeže ta prepotrebni sporazum sklicuje veliki župan v Ljubljani dogovorno z velikim županom v Mariboru zn dan 0. decembra dopoldne pri njem anketo interesire.nih stanovskih organizacij. Ce bodo na tem posvetovanju poklicani zastopniki priši s primerno zmernimi zahtevami iii ponudbami in če se bo pokazala uvidevnost na strani hišnih po®efn:kov kakor na strani; najemnikov, je gotovo, da bo priš'o 11 j popolnega sporazuma, ki ba poleni oboje-1 sfrans':o obvezan in ki bo imel go'ovo najboljše posledice za obe vrsli 'n er i- j sirancev. * (!p--arJamo na današnji oglas tvrdke Kopač, atelje za vezenine, Kranj. * Odstavitev reri!en'r;'ra župana ra Jožici. Temeljem S 92. občinskega reda je bil odstavljen in razrešen županskih dolžnosti sedanji župan občine J. žira pri Ljubljani. Ura Ino s? je namreč ugntovito, da navedeni ni hote! izdali nekim zahtev-nikoni potrdila o šestmesfe-.em bivanju v občini ki so jih Ie-ti v smislu čl. 11 zagona o volilnih imenikih zahtevali ra M popravka volilnih imenikov za volitev narodnih poslancev. Župan oKi-e Jež:ca j" izdajo za' tcvanih potrdil odklonil z motivacijo, da za.htevnikov irnu vpis-nih v svoiih uradnih knjigah, v katerih ima zabeležene osebe, ki stanujejo v ofc':ini Župan ja bil nato no odposlancu ok-r.bcra g1 ".varstva podučen, Ha je v smisln čl. 11 navedenega zakona vsekakor dolTan, da ne glede na lo, če tudi nbo n; "da re-klrmanti vpisani v dotlčnih uradnih knjigah. vendar uradno ugotovi, ali niso morda zahteve reklamantov upravičene. — j Vkljub temu poduku s strani od; o«'anea okrajnega glavarstva je navedeni žunnn vztrajal na svojem stališču in ni uvedel: nobenih drugih uradnih poizv ■ Ib. Okrajno glavarstvo je nato uradno ugotovilo, da so bile zahteve reklamantov upravičene in je reklamantom izda'o naproše-na potrdila, ker bi si.-er li prišli braz zakonitega razloga ob svojo volilno pravico. Se je cas u— Orjunašil V nedeljo zvečer, to je t na predvečer praznika ujedinjenja, se j vrši velika bakljada, ki prične točno ob 6. (18.) uri. Železničarska godba. Zbor I pred Narodnim domom ob pol 6. (pol j dokler je te zaloja, kupite radi opustitve 18 uri). Na praznik se vrši matineja v j trgovine fino moško eukno za obleke, Maso I Filharmonlčni dvorani (kino Matica) ob » damst!c Pla,' e bl»?°, lu. uri dopoldne. Izbran program. Na* 1 e'am,n P° P»Io»l6«l cent v trgovin, j stopijo solist! naše opere. Vstopnina od ' ]gSt gE(jrfly l^n^a ^fo i do 25 Dm. Zvečer spominska prosi*« ! * ske v našo drživo preko 500 naših Irživ-, Ijanov, ki so bili ostali v Rusiji kot vojni i ujetniki in so bili zaposleni v sibirskih rudnikih. Ker so postali nesposobni za delo, so jili poslali sedaj domov. V Rusiji se nahaja še preko 27.000 naših državljanov, večinoma v Sibiriji. * Žrtev neprevidnosti. Iz Radeč nam ' pišejo: V četrtek, 27. t. m. sta učenca j Šalamun ia Plazer skočila od zadnje strani na premikajoči se voz. Pri tem je padel Šalamun tako nesrečno pod kolesa. ! va in družabni večer Orjunašev s plc,- j som in zabavnimi točkami v veliki dvo« i rani Narodnega doma. u— Prcporodašem in vsem neorg.nni* j ziranim srednješolcem! Sest let je po* | teklo od naše osvoboditve. Prirediti bo> , mo proslavo tega zgodovinskega dogod« ka v pondeljek dne 1. decembra ob po! 4. uri popoldne v dvorani arene Narod* nega doma. Sodc'ovali bodo «Prcporo* , dovi* dcklamatorji, rccitatorji, vršio sc j ho kratko predavanje in nastopil bo i društveni tamhuraški zbor. Po vsej S'o* veniji se bodo vrši'c enake prireditve s POZOR! Preizkušene kroje, ki pristojajo Urez poUkuioJe. razpošilja in iz-deiule po marl od miniatrstva za trgovino ia ludastiijo konceeioni-raua krojna šola 6577 a v L ubljani. Židovska ul. št. 5. Z je izdelek svetovno znane tvornice . Pisalni stroj velja sedaj med strokovnjaki ko! najboliši med vsemi pisalnimi stroji. Tudi v deželah, kjer so pisalni slroji dema. prednjači »Continen tal» kot najbolj priljubljena marka. To1 izborilo marko ima v samo; ro lajr za vso Slovenijo tvrdka Ant. Rud. Le. isodeovamem naših nsiciona'mh srednje* i, • . , - . , , .. „ • ,.. , Ika M. Barti. pariumenja, trgovina ro* Šolskih dništev. Pozivamo dnakc na , , , , c. . , ,.,,...., . ... . : kavic in nogavic, Ljublana. Stritarjeva vseh zavodih, ki |im jc ohranrena čistost nigoslovcnskc misli, da se sigurno uc!c* uiica 2 sc jc obvcza'a, da bo 3 odst. od vsc3a denarnega prometa, ki ga bo ime* L' , . , , .»,,.. . .. . o. .1 k. Uli.i i i n. Ha iiumk.a, ni ta uv/ K czc na?c proslave. Vah!;eni so tudi vsi , 3 . , i 1 ah !„„ . _ ,__la v času od 29. nov. do 24. dcc. odsto* pila mestnemu magistratu v Ljubljani kot prispevek za božičnico revnim otrokom. Z ozirom na človekoljuben čin tvrdke priporočamo, da sc ccnj. občin* stvo kar najbolj poslužuje navedene tvrdke. 3172 u— II. tečaj ritmične vzgoje otvori s I ilcccmhrom Lidija SVisiakova. Priiave Sodna uiica 5. 3166 u— Brczovžek K., Komcnskcga tiiica, naznanja, da so priš a pristna «Langcrjc« va» vina ter se za mnogobrojen obisk najtoptcjc priporoča. 31Sl> u— «Neste!» na Tržaški cesti 14 toči pristna vina; sprejema po dogovoru abonente na dobro domačo hrano. 2012 u— Tvrdka J. Maček, A'cksandrova cesta št. 12, prodaja vsa oblačita za go* prijatelji naše onvadinc u— Italijanski generalni konzulat ho dne 1. dcccmhra povodom našega na* rodne.':! praznika zaprt. i:— Predstave v korist Ko'a jugoslov. sester. Od vseh predstav, ki sc bodo vršile na narodni praznik v kinu Mati« ca, dobi 10 odst. čistega dobička Kolo jugoslov. sester. u— Sokolsko društvo v Mostah pr: Ljubljani vabi k svečani proslavi ujedi« njenja, ki se vrši danes dne 30. nov. t. L v soko ski dvorani na Sctu ob pol 8. uri zvečer: Spo cd: 1.) Nagovor br. staro« ste. 2.) Svečana zaobljuba članstva. 3.) Savnostni govor prof. br. Fr. Majcena od Zveze kult. društev. 4.) Dekiamacijc. 5.) Pevske točke izva ja zbor < Slov. p?v» skega društva Mostc». 6.) Živa stika. Po ! 5p0tie in otroke do božičnih praznikov končanem sporedu čajni večer s aStv. p„ znatno znižanih cenah. 2052 nim sporedom. Članstvo vabimo, da sc u— Tvrdka L. Dolenc na Sv. Petra brezpogojno udeleži zaobljube v smislu J cestj (nasp-oti hotela Ltovd) se jc na sklepa Sokol, sabora v Zagrebu. Člani novo prc; ijla ;n izvrstno zatoži'a % in članico v kroiih, kdor nima kroji pi j Galanterijskim b'agom, bogato izbiro z znakom. Vstop prost. Prostovoljni p-i | jgrač, športnih potrebščin in nudi razna spevki se hvaležno sprejemajo. — Zd-a< ! j;lrila, da sc občinstvo seznani o reki im* nih ccnah za nakup. Opozarjamo na današnji oglas. 3409 u— V nedeljo dne 30. t. m. otvorim na novo urcicn in moderno opremljen cvetlični paviljon. Glej oglas. Viktor Korsika, Aleksandrova cesta. u— Gremij slovenskih lekarnarjev na.znnnja v sporazumu z mestnim fizi* k.itom, da bodo ljubljanske lekarne dne 1. dcccmbra do 12. ure odprte. Popol* dansko in nočno službo imajo dežurne lekarne. 3401 .„! — O-.Ibor. u— Družabni večer naprednih obrt* nikov. Včeraj zvečer sc jc vršil v veliki dvorani Kazine izredno animiran in do* bro obiskan družabni večer slovenskih naprednih obrtnikov, ki ga jc poaetil tu* di v Ljubljani navzoči minister g. dr. Žerjav. Prcdse.tnik ljubljanskih demo* kratskih po'itčnih organizacij, g. ravna« tclj Jrg, ic stavil obrtni stan kot z'ati srednji stin našega gospodarskega živ* Ijcnia, ki je bil vedno tudi naikrepkej« šu opora nap-edne misli. Predsednik dru štva, g. Josip Turk sc jc zahvalil za po* žrtvovatno stremVicnjc demokratske stranke za n.iprcdck obrtniškega stanu in nazj-avil neustrašnemu in idea nemu borcu za napredek in procvit nušC ;a n i* roda, miniatru dr. Žerjavu. Šcnt"nkobski orkcatcr, pevci in Šaljivi risar so izpa'= nili s svoiimi izvajanji v rcsnici nep.i* sil,eno zabavo, kakršnih hi si želeli šc več v najem mestu. u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili naznanjeni sledeči smrtni slučaji: Jo* Sokol Poile Danes ob 7 nri zvečer v restavracijskih prostorih v Vevčah proslava narodnega uedinjenia Pevske točke, tanibu-ra-ki zbor, deklamacije. Narodno občinstvo naj poseti prireditev polno, številno iz Ceija Orjuna v Celju priredi na dan na* sip Krcinžar, zasebnik. 81 let. — Josi* rodnega ujcuinicnja (pondeljek 1. dec.) pina Veligovšck, šiviljska učenka, 15 let. 0b 20. uri v Narodnem domu slavnost* — Anton Suhado'nik, dclavcc, 53 ict. — no akademijo. Na sporedu jc govor Frančiška Langcrhoic, žena železu, čuva« ja, 49 Ict. u— Promenadni konccrt muzike Drav ske diviziiske ob'asti v Zvezdi sc vrši danes ob 11. uri pod vodstvom kapelni* ka dr. Josipa Čcrina. Spored: 1.) Ivano« vič: »Boj na Ljo!jani», marš; 2.) Zaje: ■ Iztočna zorst»; 3.) Smetana: predigra k operi fLihuša»; 4.) \Vagncr: «Parsifal»; 5.) Muhvič: «S.b, S'ovencc i Hrvat«! u— Nočen obisk. V stnnov.anic trgov* ca Fi ipa Šchenika v Križcvniški ulici št. 10 sc je sp'azil v noči na 27. t. m. nc* znan tat in mu odnesel pcri'a v vredno* sti 500 Din. Tat je po oprav! enem po* s'u b-cz ovire odšel, nc da bi ga kdo opazil. u— Plesne vaje tehnikov • akadeoi « kov. Ohičaini Miklavžev večer se vrši v torek dne 2. dcccmbra z orkestrom v dvorani Kazine ob 20. uri. Daila sc sprcicmiio izključno v torek lc od 14. do 18. ure istotam. — Odbor. "M03 u— Opozarjamo na og'as ateljeja M. Sare, ki ima sedaj tudi izgotovljenc dru* žabne toalete na razpo ago, s čemer bo našim damam bicz dvoma kar najbolj ustreženo. Pozdravljamo to novo pote* no akademijo. Na književnika V adimira Levstika, de. 'a* macija, pevske točke in alegorija. So* deluje salonski orkester. — Na seji v sredo dne 26. t. m. je razdelil upravni oJ>or Orjunc v Celju odborniške funk* cije sledeče: predsednik Lojze Jcršc, podpredsednik Matko Čop, tajnik Jan* ko Pogačnik in blagajnik Franjo Čcp:n. - V četrtek dne 27. t. m. se jc vršil v restavraciji Narodnega doma prijatelj« ski sestanek na čast izpuščenim Orju* našem, ki jc potekel v zc'o prisrčnem in navdušenem razpoloženju. e— Zadruga brivcev naznanja občinstvu, da morclo biti brivnicc in damski frizerski saloni v nedeljo, 30. t. m. od* prti izjemoma od po! 8. do pol 12. dop., dne 1. dcccmbra pa mora,o biti vsi ohrt* ni loka i brez izjeme zaprti. S tem po* prav jamo naše tozadevno včerajšnje poroči o*iz Celja. iz Maribora a— Uradna zloraba na magistratu. Poročn i smo žc o neobičajnem tu pri volilnih imenikih v Mariboru. Po* manjkljivosti so bile tako kričave, da jc bil insen namen oškodovanja naprej* zo podjetja, čigar renomč jamči za res nih vo'i'ccv. Napredni Stovcnci, ki bi* zanesljivo najnovejšo in najokusflejšo j vajo že več 'ct v mc^tu, sedsj naenkrat pariško noviteto. Zlasti pa !e prijetno dejstvo resnično nizkih cen. S tem si bo pod:ctjc pridobi'o novih simpatij. Pri naših damah pa bo odpravljen vzdih: »Predrago!*... 3I82r u— Najlepše darilo za Miklavža ali Božič je nedvomno prvovrstni šivn'ni stroj ali pa icp.i sobna svetiljka. Med šivalnimi stroji ni težka izberi, \ "a, ker so šivalni stroji znamke •■ ll*Cč!!a» po svoji izborni kakovosti in po iz-cdno nizki ccnl pač ncnadkriljivi. Tvrdka J. Gorcc v palači Ljubljanske kreditne banke priredi za ta dva praznika izlož = niso bili v imeniku, čeprav so po p c* vratu žc volili v Mariboru. Nekateri so bili pri zatln-ih občinskih volitvah še v imeniku, sedaj za skupščinske volitve pa jih imenik naenkrat ni poznal. «Yo ks s'.:niT;-» ugotavlja, da so ta nered za* kriv'i klerikalni ohč:r. .ki uradniki in ie zato mirni f.cdaj prevzeti referat vo'il« nih imenikov novi inagistratni uradnik dr. Rodošck. a— Ant. Rud. Te'it & Co.. Maribor. Ta tvrdka, ki ima v znlogi pisalne, ra« čunske in kopirne stroje, razmnoževal* nc aparate in pisarniške potrebščine, sc ho nekaterih modelov Exccl!a strojev i bo odslej bavila tudi s popravljan icm ter si jih lahko vsakdo ogleda. Vsak i in snažcn c-n vseh pisarniških stroiev. stroj je označen s ccno in je t.i tako I Zato je v poslopiu. kjer se nahaja Ant. nizko odmerjena, da jo mogoč nakup Rud. Legata zasebni učni zavod za stro« vsakomur, kdor namerava kupi'i res do« ber stroj. Istotam si lahko vsikdo ogle« da krasne sobne svetiljko v vseh izde ljavah in po hrcrkonkurcnfnih cenih jepi ,'c in stenografijo, otvorila v ta na« men posebno specialno delavnico za popravilo pisarniških strojev. Prijave za popravila in snaženj* spreiema tvrd« u— Cene padle!! v modni trgovini J. ka v svoji paodajalni Ant. Rud. Legat Kette. Aleksandrova cesta. Og'ejte in J & Co., Slovenska ulica 7, telefon 100. preoričaite se o ceni v izložbi in na raz« I Tvrdka nima podružnice! 3180 Jaures v Panteonu položili na: mrtvaški oder. Stražo ob n.iem in pri spre- i vodu so imeli njegovi rojaki, rudarji iz; Carmeauxa. Dne 23. t. m. se je pomikal veličasten sprevod izpred parlamenta pro- j ti Panteome in neštete množice so izkazale zadnjo čast velikemu Francozu. Sina odgovarja sili svetlobe. Izumitelj je j naprave se je posluževal pri svojem izumu Povojni Monte Carlo Monte Carlo, majhno mestece, ki šteje jedva 26 tisoč duš, je eno najlepših, najbolj romantičnih krajev v Evropi. V njem žive ljudje izključno od ive se je posluževal pri svojem iz- j ene najstrašnejših človeških strasti -poleg selenske telefonske postaje še ^ • ^ > električne baterije in posebne leče-zbiral- j Monfc Carlo ne pozna nikoli mrtve ke, ki s koncentracijo zraka ojači učinek i ^^ jffralnjca mu ;e vedno polna, svetlobe na selen. Naprava ima seveda. I ,judj ki 2ahajaj0 vaoj0 ali jo zapu-kakor vsi električni stroji, regulator m. ščaj0> pa ne kaže]0 nobenih posebnih prekinjevalni aparat, ki uravnava dotok i znakov> časihi posebno pred vojno, se elektrike po potrebi. In vse to stoji v. je dogaja]o da so ^ oni ki ^ za. majhni fotografski kamen, katero lahko: igrali velike vsote denarja, ubili. Da-nosi človek v roki. Slcpec sede z napra- nes ;e to skora: povsem jzffjnji0. Kdor vo k oknu, ki gleda v jasno razsvetljen | zpibi> zffubj jn kdor dobi> dobi zid ter dojema vse predmete, ki se na-1 ' Banka v Monte ima 3500 duš hajajo med aparatom in zidom. Ta aparat; siuzjnčadj. Qd nje živi celo mesto: ona je že tako popoln, da se je nekaterim | piafuje davek> hrani ljudstvo in vzdr-slepcem posrečilo doznavati, t. j. posred-; žll;e dv0fi šole in drure javne zavode. no »videti« bolničarke, ki so prihajale1 - - - - - - - ..... mimo njih. D'Albe pa se bavi še z drugo važno iznajdbo, z optofonom, s posredovanjem katerega bo mogoče brati celo knjige. Svoji prvetni iznajdbi je dodal še elektro-magnet ter neke manjše priprave, ki so silno občutljive za razliko med črnim i kov, s katerimi ni mogel kupiti niti tidrom na belem papirju. S pomočjo tega! voznega Istka za povratek v domovino, aparata se tidrano berilo pretvarja v gla- j Moral si je izposoditi nekaj denarja, sovne skupine, ki omogočajo slepcu, da! a glej, igralska str?st ga je pozneje lahko čita z »ušesi«. Se dalje kakor d'Albe pa jc šel ameriški fizik E. R. Brown, kateremu sc je prvemu posrečilo odkriti seleude kristale, katerih občutljivost je neštetokrat večja Naklonjenost Miklavža do tvrdke Drago 8ohwab v LJublJaai, pri kaieri kupuje razna fina oblačila za gospode in dečke, zimske euknje, moda« predmete itd. je utemeljena, ker ae dobiva pri ujej pač naj boljše blago kar najceneje. sama ua sebi ni nevarna niti škodljiva. Tudi hipnotizovanje ni nikaka posebna zmožnost, s katero je obdarovala narava le nekatere izvoljence; vsakdo, ki ima normalno razviti razum in voljo, zamore hipnotizirati. Cim večja je volja, c katero kdo razpolaga, tem večji je njegov upliv m tem večji je uspeh njegovih sugestij. Na vprašanje — koga je lahko hipao-tizovati? je vsekakor težje odgovoriti. Seveda plačuje banka to le indirektno; I Gotova stopn,a sugestivnosti se nahaja neposredno dajejo za vse to denar I v vsakem človeku. Ker pa je, kakor do-i"ralci. | snanu, autosugestija močnejša od tuje " Lani je prišel v Monte Carlo bogat; sugestije, je predvsem potrebno, da se Američan. Prinesel je s sabo pet mili-1 oscba- kat'-ro hočemo hipnotzovati, brez-jonov dolarjev. Čez nekoliko mesecev mu je ost?lo v žepu le par tisoč fran- zopet privlekla nazaj z dvema milijonoma dolarjev v žepu. V kratkem se je tudi ta denar posuj il v igralnici. Obratno srečo je imel neki španski pustolo- pogojno in popolnoma podvrže našemu vplivanju. Najmanjši odpor njene volje nam zamore preprečiti uspeh. Vsled tega je tudi nemogoče, prisiliti hipnotizo-vanega k dejanjem, ki so proti njegovemu moraluemu čutu. Ker pa so se v posameznih slučajih vendar zgodili prestopki ali zločini pod hipnotičnim uplivom, moramo imeti vsi-kdar prid očmi. da imamo opraviti z vec. Dobil je pri i<*ri pet milijonov manjvrednim človekom, kateri bi bil zmo-od občutljivosti selenske mose. Brown I frankov, toda kakor je v začetku dobi- j žen takeea deiania tuUi drugače, je krstil svojo iznajdbo za fonoptikon., val, tako je pozneje izgubljal. Dobiček ; Nevarnost zlorabe hipnotizma je torej To je mala škatlica, ki se zožuje na- Optofon in fonoptikon Londonski fizik Fournier d'Albe se že dolgo ukvarja s poizkusi, katere želi dovesti do dovršenosti, ki naj omogoči slepcem čitanje vsake knjige. V ta namen je sestavil poseben električni stroj. Princip tega stroja bazira na lastnosti selena, ki pod vplivom električnih valov menja način dovajanja elektrike. V zraku je selen proti elektriki nenavadno odporen, v svetlobi pa se svojstvo selenove mase menjava in kreče po jakosti svetlobe. Ce strujo pojačamo, se izpremeni tudi svetloba, kajti z izpremembo v struji se izpremene tudi tresljaji v telefonu, kjer proizvajajo glasove, katerih .iakost in vi- vzdol ter ima na dnu tesno razpoko, v katero uhaja enakomerna svetloba. Razpoka e premika po tiskanem papirju in leča. ki zbira vse te svetlobne in senčne j ranju. Sreča je pač opoteča — kakor ' pravilno in modro pravi naš narodni pregovor. je imela od njega samo igralnica. j v primeri z neštevilnimi in velikimi ko- Takšen je torej položaj Monte Carla po vojni. Vse prihaja vanj z željami po denarju, vse ga ostavlja v razoča- vtise, projicira to, kr je vsrkala, na selenske kristale. Vsaka črka, vsaka črtica, ki pride pod razpoko, pride v preneše-nem pomenu v dotik s kristalom, povzroči izpremembo v krožečem električnem toku. Ker ima vsak selenski kristal svojo posebno akustično zmožnost, proizvaja aparat raznolike glasove, in človek, ki natakne aparat na glavo, lahko razlikuje vse. Brown trdi, da so se njegovi poizkusi z napravo izvrstno obnesli in da so slepci s pomočjo njegove iznajdbe znali citati tekste že po nekolikih vajah. To sta torej aparata, ki obetata slepcem vsaj nekoliko znosnejše življenje. Seveda je do njune dovršne popolnosti in s tem do veseli' ln poslušal ubrano zvonenje, ki je prihajalo z vetrom s Planiee. o:l bele cerkvice, kjer je bilo dopoldne svečano Opravilo z možnarii. Praznični in jasen dan je po.-lušal škripanje široke harmonike. pojoče v vaški gostilni, veselil ^ je in si sladil in preganjal dolgčas z razposajenim vriskanjem vaških nila d"ničev, s smehom rdečeličnih lepotic, ki so se v belih predpasnikih in rožnih rutah sramežljivo nasmihale za politi-"ii mizami in vstajale za ples. Veselo je bilo. in solnce se je o' - j Jestno. smejalo in se.paslo na sveti' m polju med oMaeki. vas je praznovala. ; A!i glej v ta radostni, nedeljski mir je! "darilo nenadoma krif-inje in vekanje.; Srditi fantovski glasovi so se zaslišali. \ •^pkleta so zajokala, in polena so za- j 8ela tolči ob .mize, ob vrata in butiee. j V razburjenem tem dramatskem tre-1 tiutku. glej. je priteklo in privpilo svin cd gostilne pet ali sedem otročajev. Z rokami so motovilili in leteli skozi vas. da so jim beli in rumeni lasje trepeta'i v vetru. Dečki so kričali in deklice za njin.i- «Pri Lovrif ku se te po! Pri Lovričku ; se tepo! Stoklasov Nace tepe Melajee-; ževega Martina . . »Zavoljo 'Lenke se tepo » je za- pil prvi med njimi, rdeč in debel biieniin. »Stoklasov Nace je stelu nogo odlomil in trem je ubil erepinje.» Taka strašna in silna novica se je razlegala po vasi in je prišla do tise? tudi babama Repiei in Rejienici. ki sta gostovali v Polenčevi kajži. gori na griču. Zaslišali sta. in ta vest jih je prečudno razveselila in razvnela. K,.~ za roko sta se prijeli in jo vdrli naravnost na vas po strmi rebri navzdol. Toda ti dve osebi sta prevažri. da bi se ne seznanili 7 liiinia bolj natančno, ker bo najbrž prilika, da ju vidimo šr parkrat v tej resnični in lepi povesti. Reniea in Repčniea sta bili babi in sta stanovali skupaj v kaiži na griču Repiea je bila leno okrogla in je tako hitro govorila- kakor bi sladko repo jedla. Govoriti je znala dva dneva in še tisto noč posredi kar naprej. ;n ni ji zmanjkalo. Dnigaee pa je biia tirumna ženska in devica. Posebno y \ častila. Sv. Nežo in sv, Uršulo in vseh enajst sto čistih devic. — Itepenica pa je bila oglata, ni bila dolga, ampak ' «Za I.ei-ko se je šlo. Vidiš, to d"kle koščena in mo6na ženska, tudi govo- pride z bratom Janezom v goo. Sicer pa 110 lani nehal hoditi v šolo. Pa pride je bila tudi Repčniea brtimna ženska, a tale Melajneiev in mu začne na ta kad devica ni bila Prišli sta vprav v tistem trenutku, 'ko ie stopil Stoklasov Naee skozi vrata. Ril ie bled in leva rok'i mu je bila zavezana z ruto. ki je bila rdeča o-i krvi. Mlado (h kle ga ie pelialo in si brisalo sobe. ali to mlado dekle je 1'iiu Hnn in lepo in tako prijetno, da je bilo videti kot okrocrlo in zrelo jabolko. Repica in Repčniea sta planili na ravnost v sredo. «.10;. Nace. ali so te V Ali te ie Me !ayiežev. sai «Kai pa je z L®nko?» se je razburila Repčniea. «Obvezitl» ca ie. Stoklasovega. in • šla /. n.iini domov. Prav gotovo ga imn radn.< «Lenka. praviš, da ca ima. f) ja. pa šp kako! A'i ta fant. Nace. na ie tudi prav golant!» ga je pohvalila Repica. Pred l ovričkovo gostilno še doluo ni potihnil vrišč. ali ker je šla Lenka j na vas •/. Naeetom. ni bilo tam nič več [»osebnega, in začel se je temniti dtilgo-| časni večer. II. I I^nka je bila dekle, da malo takih, j Pet jih je bilo na domu. vse mlade in Sijala je luna na vas, in vse je bilo tiho. Vasovalcev ni bilo. «samo Lenka je ostala na trati pred hišo. Čakala je, ako bi morda vseeno prišel k njej Stoklasov, ki so ga v nedelo oklali zavoljo nje. in ki ga je spremila domov. I Sedela je na travi in srdito trgala predpasnik, ali bilo je že p>či, in ! sedaj je vedela, da Stoklasovega r.e W> od nikoder. Vstala je in se zamislila. Ali ga naj gre ona klicat? Šla je na vas in se ustavila pod lipo. v globoki senci ter se ozrla proti Stoklasovi Irši. Bila je temna in tiha. Lenka je za-vri-kala in se nato potuhnila k zemlji. Potihoma in nolacoma je vstala ter odšla od lipe k Stoklasovim. £la je ol-^li hiše in >«* u-tavila i»od skednjem, kie-r ie vedela, da leži Nace. Stopala je na lestvico in tiho kolikor mocoč«3 začela stopati navzgor in se ustavila r temni odprtini. Zaslišala je krepko, zdravo dihanje in je poklicala: »Nace! Nace, ali spiš?* »Kako pa je bilo. kako pa je bilo?> močne, zato je oČ#. stari Lovrin. hotel. je z; bite! i Repica in «e obrnila k svoj: znanki, dekli .Jeri. ki je pomagala kuhinji. »Da me ni bilo zraven!» »A kako?* se je začudila Jera. da se pomože. Vse bi bil rad dal od ; hiše. samo I^-nke ne. Hodila je z njim iorat in kosit, hodila je z njim na se-imeiij po konje. Na Stoklasovini je tisti večer že x>e spalo, ker jo hodila vsa družina zgodaj k počitku in je zgodaj vstajala. Na domu je gospodaril Nace s svojo staro materjo, gluho in od starosti otročjo 1 žensko. Mogoče je bilo zato v njem poleg rile, kjer je hotela presajati mladike. Obšla je park in doejtela končno na atočič Capo Orosso. kjer je nabteie zelo strmo. Twn jo je še videla služinčad in neka tuja deklica. Ko pa so dauii pri nes!-; v obednico naročeno večerjo, ni hfftrlo biti kneginje od nikoder. Prestrašeni no jo šli služabniki iskat, toda brez uspeha. Na konici otočlča, kjer je dama ttnla in opazovala solnčni zahod, je letala na tleh ročna torbica in rokavice pogrešane. Zraven pa je mirno sede! pes. ki 'je čuval piedmuto. Osobju je bilo takoj jasno, da »a je »oralo a kneginjo nekaj zgoditi. Sprva ■e je tnUlilo, da se je morda utopila. Toda pokazalo ee je. da za tako dejanje ni bilo nobenega vzroka, kajti kneginja 'nalnih pokrivalih mimo razsodišča, ki je se jo s svojimi razumela prav dobro in bilo v veliki zadregi, kateri izmed teh se je razstala, z možem in hčerko, ki je dati prve nagrade. Toda končno se je ostala v litimi, s klicem »na srečno svi- j | deiijo!* Njena smrt se ne da pojasniti i diugače kakor tako, da se je kneginja, ! igrala s psom ter se mu pri tem umikala, iti zašla predaleč nazaj, izgubila ravnotežje in padla v jezero. Zanimivo je pri tej stvari dejstvo, da. je blizu dve leti od tega na istem mestu utonila mlada grofica Albizzi, intimna prijateljica kneginje. Lahkoverni ljudje spravljajo oba smrtna siučaja v zvezo in govore, da je grofica Albizzi prišla po svojo prijateljico. Seveda so to samo prazne besede in hudobna namigavanja. Fl .ttnerjev „Rotor" že dalje časa čitamo v neinšK.h iu :u-4i v ivstrijskih časopisih o ssovi iznajdbi inž. Flettnerja, ki je konstruiral jader-aico brez jader, - Ni prvikrat, da čujemo Ftettnerievo ime. Že pred kakimi tremi leti je stopil preti javnost g prav uporabno i?na;dbo »potencijalnega krmila*. Do tedaj je bilo trei« za obračati« krmila, ki daje kakor znano ladji smer, močnega stroin. Flettnor je zamislil pa stvar tako-Ie: Ako dajem ladji, ki slavi zaradi svoje vztrajnosti premembi smeri velik upor, krmilo, ga moram premikati z gotovo silo. Ako pa dajem temu krmiiu povrh še malo krmilo. bo to malo krmilo z mnogo manjšo silo obračalo na prej večje in s pomočjo večjega krmila celo ladjo. Poizkus je pokazal, da je ta ideja prav dobro aporabna in mnogo novih ladij je bilo opremljenih s tem krmilom. Zdaj je Flettner zopet stopil v javnost z neko čudno ladjo, ki nima n« jamborov, ne dimnika, le dva velika, okrogla navpična stolpa iz pločevine, ki se vrtita v enomer okoli svoje osi. Ta dva stolpa sta motor ladje. Tvorita namreč uporno ploskev za veter. Vprašamo se naravno: zakaj rotacija. To je prav lahko »zložljivo po sledečem primeru: Vsakomur je znano, da ne zadoBtuja ob izkladanju premoga- da dvignemo ploh na vozu, ampak, da vsled trenja med posameznimi delci premoga izteka slednji šele, ko mu damo impulz, to je »pravimo v gibanje mal del in počasi začenja iztekati res premog. Ta impulz je treba dati mehaničnim potom, navadno se zgodi pač z lopato, v velikih obratih pa »udi z velikimi valjarji, ki se vrtijo navznotraj. Tati pojav opazujemo pri novi Flett-nerjevi jadernici. Vrteči se stolp — Flettner ga zove rotor — odriva zrak. potem, ko je izrabi! njegov pritisk za pogon ladje. Naravno je da odpadejo na ta način vsi protipritiski v jadrevjti ter vsi »škodljivi prostori*, to so konci jader, v katere piha od jadra že odbit zrak in na ta način odriva zrak. ki bi bil luhko še izkoriščen v svrho pogona. Zato je mogoče do=eči isti efekt z mnogo ir.^nj-io ploščino, v katero se upira veter. Zato imajo motorji premer 2 m in višino 20 m, so zato za dve tretjini lažji od običajnega lahkega jadrevja in rabijo za oskrbo med vožnjo 5 mož. medtem ko jih je treba za istotako veliko ladjo z običajno takelažo 30. Obračanje motorjev oskrbuje mal dinr-mo, ki dobiva s'rujo iz akumulatorske baterije. Ker rotorji na rabijo ni- | na milost in nemilost orkanu. Pri New- ' havenu je ponesrečil parulk od brega in je z vso silo trčil v ladje, zasidrane poleg njega. Z največjim naporom se je končno posrečilo parnik oteti popolne pogube in ga privesti nazaj v pristanišče. Kakor redno ob takih nezgodah, se je tudi topot v orkanu našel mož. ki je pokazal, da je vreden odlikovanja za neu-strašenost pred smrtjo. To je bil navaden ribič Craigh. Možu je že sedemdest let. Sedel je v svoji mali ribiški ladji >n videl, kako premetajo besni valovi ribiški čoln. ki se je radi viharja moral vrniti z neuspešnega lova. Pred nabrežjem na neki pečini se je čoln razbil in trojica ribičev, sedečih v njem. je bila v nevarnosti, da izerubi svoje živlenje. Nihče se ni upal hiteti jim na pomoč — morje je bilo la-ko nemirno, valovi tako razburkani, da se niso upali ljudje niti misliti na reševalno akcijo. A Craigh je privezal okolu pasa vrv ter se mahoma odpravil nesrečni trojici na pomoč. Rešilev mu je uspela popolnoma. S tem činom je [»ostal Craigh čez noč slaven mož in londonski listi ga sedaj opisujejo svojim odjemalcem z besedo in sliko. Njegovo junaštvo pa je te hvale tudi res vredno. oringovih jamborov bo lahko obvladala prva postaja telo. Azijo in evropsko Rusijo, druga pa celo polarno dež"!,. Potem bo mogoče rešiti vsako ponesrečeno ladjo. Parobro ii, ki križa rijo m.< Ameriko in Evropo, bou<> lahko ir«*. po|K>)noma zanesljive. , ' laike o liHdi in plavajočem ledu. ::i je svoj čas krivi! konec sTitanica-. — Zdaj ne :o stopne arktične, ozir. antarktične žele bo mogoče preiskati. Zrakoplov r.<> lahko nosil delavce in živila v svrho izkoriščanja naravnih bogastev kamor-koli. Scle takrat si bo človek lahko re. kel, tla resnično [tozna in obvlada svojo zemljo. Preden kupite Miklavžev dar oglejte si Tekstiibazar! 6153 a Kahio vrvi, je kiov iaoje prost iii olajšano nakladanje in izkladanje. S pomočjo izpremembe hitrosti vrtenja rotorjev je mogoče dirigirati ladjo baš tako, kakor s prestavljanjem jader. Mogoče je celo pluti v zelo ostrem kotu ob vetru in proti vetru, kar je velik dobiček, kajti dosedaj so zamujale jadrenice baš 'e treba ouiu.j.l; iiu.-a =>uka prinaša s križarjenjem (vožnja proti vetru) naj več Časa. Enostavna je tudi navigacija lake ladje. Krmilar more oskrbovati ob kolikorloliko ugodnem vremenu cjadrevje», to je rotorje ler tudi krmilo. Poizkusi s prvo rotor-ladjo so se obnesli prav izvrstno, ladja je plula hitreje ' kakor navadna indreniea. se je dala navi-girati mnogo laže in stabilneje, ker je jadrevje mnogo lažje. Flettnerjeva iznajdba je prišla baš v' času. ko so zrčele izumirali jadrnice. To pa iz vzroka, ker potrebuje velika trans-ocennska jadrnica toliko moštva, da stane prevoz — ki trr>ja mnogo delj Časa, kakor pn prevoz na parniku, mnogo več kakor parniški transport. Jasno je, da je pa zopet parnik drago prometno sredstvo v primeri z majhno jadrnico, ki rabi malo moštva, in kjer pri lovoru ni računali nt prevelik kalo, ako trpi pot predolgo. Flettnerjeva ladja bi združevala v ?eb.! razmeroma veliko hitrost in pa cenost. Vpraš nje je seveda, ali se bodo obnesli1 rotorji tudi na velikih ladjah. Sicer je pa upanje, da nas Fleltner, ki je izvrstno pogodil z iznajdbo potencijalnega krmila, ne bo razočaral s svojimi rotorji prve tri zmagovalke pri tem tekmovanju v njihovih pokrivalih u p.ip'r>a, dru- Originalna tekma v Parizu Znan je dobri okus Parižank v modi in njihova sposobnost ustvarjati lepe toalete s skromnimi pripomočki. Nov dokaz temu je podal pariški »Matin* z originalno tekmo, o koje razpisu smo že poročali v našem listu. Povabi! je pariške modistke. naj pokažejo svoje zrnož-• nosti s tem. da poizkusijo iz navadnega papirja napraviti pokrivalo, ki ho odgovarjalo umetniškemu okusu. »Matin* je ra/dtMil tekmovalkam primeren papir ln ; jih na ■ praznik sv. Katarine povabi! v »Tbčatre de Nouveautčs*. da se tam pred razsodiščem in občinstvom pokažejo v pokrivalih. ki so jih napravile iz papirja. Udeležba je bila seveda velika, kajti razpisane natrrade. zlate ure. prstani, uhani itd. mikajo panike midinetke. Nad 400 tekmovalk je korakalo v origi- jga siifwt p.t r>:ue pokuvalu. \ oboki »tol-i r>.j sAcinvIViin 7 ilustrarii in naslovne- ipa, sestavljeno z ilustracij iu naslovnega iista »Matina*. Silovit orkan v Angliji Ponosno Veliko Britanijo je baš te dni, ko kr.že svojo mogočnost in samozavest v Egiptu in Sudanu, zadelo težka katastrola. Obiskal jo je orkan, ki je drvel z brzino 60 milj na uro. Vihar je pustošil silovito; podiral je n n Ila drevesa, ruval iz tal telefonske droge in poškodoval ljudi in naselbine. V Londonu, ki je pač dobro zavarovan pred takimi eventualnostmi, je orkan opustoši! in razdrl 4.V5 telefonskih prog. Radi tega so morali izločiti iz prometa 225 inlerurbanih zvez. kar pomeni za angleško prestol ico vsekakor redek dogodek. Veliko škodo so utrjiele tudi ladje na morju in v pristaniških. V kanalu rLa Manche> je pretil ladjeplovcem neusmi-I l.ieu pogin in parobrodi so bili izročeni Polarni zračni promet Kapitan H. Broonce, znani ameriški raziskovalec severnega tečaja, je objavil v časopisju pomorskega ministrstva Zedinj. držav velikopotezen načrt polarnega zračnega prometa. Zep|»eli-nom se ni treba ozirati na nemirno morje, polarni led in močvirja, ki ovirajo parobrode, oziroma avtomobile. Edina zapreka, ki velja tudi zrakoplovu, so visoki hribi, toda tem se je lahko izogniti. Kapitan Broonce pravi, da mora izkoristiti Amerika svoja letala za vzjtostavitev rednega prometa z Evropo, oziroma Daljnim Vzhodom. letalo se lahko vedno drži smeri velikega kroga. t. j. najkrajše razdalje poljubnih dveh točk. — Vsled tega lahko napravi Zeppelin 7.223 km dolgo [iot od Hamburga do Nomea na Aljaski v fiO urah. Druga prednost |ioiar-nega prometa je v tem. da lahko plovejo baloni v razmeroma neznatni višini nad morjem. To prištedi veliko množino dragega plina helija, katerega poraba nasprotno raste v večjih viša vah. Polarni promet bi izredno skrčil to izgubo časa. Zdaj potrebuje potnik pri najboljših železniških, ozir. paro-brodnih zvezah 30 dni od Amsterdama do Yakoham(. in 12 dni do S. Frančiška. Polarni zrakoplov pa bo rabil 7 dni do S. Frančiška in tudi 7 in pol dni, t. j. samo en teden mesto dosedaj običajnega celega meseca do Yoko-hame. Kapitan Broonce predlaga dalje, naj se uredi ves promet s pomočjo G zrakoplovov po 150 tisoč kubičnih metrov obsega. Vsak bo lahko vzel na krov 100 potnikov in 10.000 kg pošte. Zrakoplovi naj potujejo vsakih pet dni r to in ono smer tekoin celega leta Voz-nina čansko vlado je prišlo po lanskem konfliktu do popolnega sporazuma, na podlagi. katerega so vrnjene Carterju vse raziskovalne pravice. X «Simplicissimus» prodan. Najdu-hovitejši nemški satirični list, popular-ni cSimplicissimus* je bil te dni prodan. Radi finančne zadrege, v katero je zagazil, ga je moral dosedanji lastnik in izdajatelj Larigen prodati novemu gospodarju. Tako se tudi v življenju humoristu včasih pripeti tragediju. = Skupščina vojvodinskih kmetijskih zadrug se bo vršila 80. t. m. v Novem Sadu. X Prevoz VVflsonovib smrtnih ostan. kov. Iz Wasliingtona javljajo, da bo dvignili Wi!sonovo truplo iz sedanj grobnice, ki se nahaja v vvashingtou-ski katedrali ter položili ostanke k večnemu počitku v enostaven sarkofag, vrhu katerega bo ležal meč. |>od njim pa bo samo ena beseda: Wilson. X Poletje v Sibiriji. Dočim se ; niso videli to zimo. Izmed padavin je doživeio prebivalstvo samo nekaj hudih deževij. Pecivni prašek in 1083 Vaniiin sladkor. NOVA DOBAVA I 1 jumperji F.& M.Rozman S Pletene Jopice Liubl ana •S Nogavice ».. ,, . z Dežniki 1«C7» Židovska nllca 4 Vsem, ki hoče o dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo do-mačo KoMnsko cikoriio. NIBELUNG Največje filmsko remeii- delo TBeh časov Vam od 30. nooembra naprej prikazuje 6ni? * ELITNI KINO MATICA Prvdprodaja vsto .tuc t. a. oi 10,—1. toliko samovolie in mosročnosti. tla sh ni mtvsrel ponižati pred nikomur, prositi nikosrnr. in da ni imol dekleta kor se mu ie Ždelo prenizko, da bi jih prosil littbezni. Ali Nace je bil zaljubljen v Lenko, čeprav si tega ni hotel prpnnti. Vf*. teden je ni hotel vidoti in ko je še! noeni spat, ga je vlekla silna žel in k Lenki, da cre in lo nni'če t"r se ii razodene. Rekel bi ii da broz nje mu ni živlionin in ves«!in prav knkor je hilo -zarisano nn tistem odpustku, ki ga je kuni! na Planici zanjo, a ki ga ji ni hotel dati: Pn brez tvorjecm ni srčka, nič veselja 7flmp — In hroz trniih rdečih liiSeo žalost me ob;nme. Ali vse to je bilo skrito v niom. in ko je legel, so mn bile vse misli f»ri Lenki, in mislil je. kako so se j? tresle vroče in mehke roke. ko mn je zavezovala rano na levici, kako mu je dobro in sladko dela niena bližina, in knko so ji drhtela in valovala nedrija pod srnico ter je bila ruti še vsa norita in dišeča, ki jo je vzela izza vrata. I.cžal je in svojih misli ni motrel od-tr>nka!» Zaslišj. r konei. iT/enkn. ali si ti'?» Skoči k odnrrini. io pod r>'"m se zn-smoi-^ in zakliče vesel d<>kli'ki glas: «poldi za menoj! Ne upam se k tehiS Fant skoči po lestvi nnvdol in b Ali zdni se je v dekletu vzbudila kljnbovalnost. udari ga po licih in zmaje z glavo: «Xisem ne!» Prime tra z ob^ma rokama za lice in kliče: »Visem ne! Nisem ne!* A ne utegne govoriti, zakaj nj"ne ustne so žeine. in vsa se vses.% z njimi v njegove. Fant jo drii objeto in sti- ska nase. vzdigne jo in hodi z njo po VTtU. »Ti punca ti. ali res misli?, da te maram!* Objema jo in se ves strese sreče in veselja. «Ti punca ti!* A vse naokoli 'e noč. žive duše nI. le dva mlada znl,jnb!iancji bodita po \Ttu in gndita in se ljubita kot dva goloba. Na pebti siie ščip. in med dreveni se ozira skrivaj nanja. cTi punca ti! Ali si re« moja?* c Nisem ne!* Tn Lenka objema fanta in cn poljublja In sama ne ve, kai govori. • * * Babi Repica in Re^čnica sta si bili ravno v !as«b Dodobra sta se pr»-mi-kastili in nakričnli. ko zaslišita iznova vpitje na vasi. Za roke se primeta in s tečeta po srričii navzdol. * Ali boš ocnh zada!?* kriči Repica. »Ali si unaš pn vns. vsa strgana, saj pri p>aš? niKi bi!n!» •Ti ostani, ti * notic Repčnica. «T' ki sj včera' pri Stoklnsovib ukradla oovesmo orediva in dve klobasi.* Tn babi tečr-ta in — držita za roke. Po vn«! pa hodi pet ali sedem otrok in Hoijejo: »Lovrinovo Lenko iščemo, ki se j? izgubila. Nikjer je ni.* «Ušla je, ker ni oča pustil, da bi se omožila. V mesto je š!a!» pove oblastno rdeči, debeli bučman. Kdor izmed va£čnnov to sliši, se nasmeje in dobro se niti zdi. »Prav mn je! Da bi je le nikoli ne dobil!- pravi Melajncžev Majtin in misli s tem Stoklasovega Načeta. »Ov, ov. ov.» se čti li Re^č-Hca. »n?la je!* Pfičasi govori in se zailira. Repica pa teče t>o vasi in vpije: jej, Jef( Zakaj pa*ae! Naj ^a vnni» oj. koliko imajo klobas na Sto-klasfvini' Same klobase l»o lahko jedla. na prešičeva rebrca. Oj. jej, jej!* Pri T.ovritiu pa se dnnes hudo kre-eraio. Hišn sp elasna in v njej buči, kakor v ul.pijaku. PFnre so p.-id očetom in silijo vanj, da bi otem pride še Stoklasov Nace v hišo. »Stoklasov je t"kn.i.» zavrešČe in gledajo mladecra fanta. Sram ga je. in ves je rdeč in skoro se trese. »Oče Lovrin.* pravi, »zakaj pa ste bndi na T er'est. Mi-li. da morJ V.rti še zmeraj jezen, pa se smeje nehote. , »Oča Lovrin. če gre tudi bosa od ■hiše. punco imam pa tako rad. da sita ne veni. kako. Se vas imam rad. ampak Tenka bo moja. če ne. greva v Ameriko.* »Kam bo«ta hodila!* zakriči oča Lovrin. »Tukaj bosta živela zorni'o obdelovala in otroke redila. Pojdi mov po Lenko! fte enkmr jo m"™ natepsti potem naj pa bo v ') 'ž."1« ■j »nu tvo..: t In fant gre po Lenko in ji p™'-1 Vrneta «e pred stareca in ta tei* svojo hčer r. desnico, hoža jo oa z levico. it solze mu tečejo po ohrani »Lenka. Lenka, torej od mene ivo. zanioljivo. marveč se zavzema zanje, postavlja se jim ob bok. Tz njegovih spisov gleda vsa sodobna Poljska in poljski nnrod iz polpretekle dobe: na eni strani se bravcu Revmontovih de! odpira pogled na kruto realnost, ki favorizira vrhunec elegance in kulturno pro-finienost aristokracije, na druai strani pa vidi splošno zaostalost kmetiča in bajtarja. analfahetizem in podnhne kulturne šibe in nadloge. Revmontovi junaki nam odkrivajo dva največja kontrasta v poljskem živlenju: kontrast v kulturnem življenju in kontrast v politiki in gospodarstvu. Najbolj obupno pa !e to, da ni videti nikjer prphodn med temi kontrasti, da ni čutiti rešitve niti od daleč. Reymont se vztrajno in v vseh svo:ih delili bori. da bi oba pola zbližal. Njegov ideal je uje-dinjenje kulturne in hijierkultume inteligence z narodom, g preprostim ljudstvom. To ie bi! razlog, ki je Revmonta vodil k iskanhi motivov v širokih. zdrav;h plasten poljskega ljudstva. V tem amM*entu je Revmont naslikal innake. knl;ršn:h ni na:ti nikjer v mestih, kjer se življenje ne dvisa. temveč nasprotno p?da. V tem duhu je napisan veliki roman «Kmetje». ki hočo seznaniti meščanske kroce s široko spioSnostjo. pravim in pristnim poli- j skim jedrom, Revmont skuša kot apostol !v književnosti pridobiti izprijeno inteligenco za prirodo in kmete in če mogoče združiti obe ti dve krili, ki še vedno ne moreta priti vkup. Revmont je v tej snovi preporoditelj poljskega slovstva, kakršnih poljska literatura ne beleži mnogo. In kot tak zdravnik. ki pronica v najopasnejše rane na telesu svojega pacijenta, se ie Revmont še pred kratkim zavzel za odpravo dvo-bojevanja, ki je v «viteškem» delu poljskega naroda vsakdan :i in škodljiv pojav. Revmont je torej pristna osebnost ne samo kot literat, ampak tudi kot človek. Njegova zmaga za Noblovo nagrado :e Evropi resen opomin: ne deli svojih že itak razceplrenih vrst, temveč strni vse voje sile! Nedvomno pa bo podelitev i *sga največjega literarnega odlikovanja v "vropi močno vplivala tudi na poljski i.arod. da bo* pospešil korake do potrebnega ozdravljenja. Popularnost Revmonta j ■>c je dvignila: sedaj so na vrsti negove j ideje, ki morajo pridobiti zase vsaj sinove svojega naroda. j j Revmont je bil rojen l. 186P. kot sin kmečkih starišev v okolici Piotrkowa. Radi svojega poljskega prepričanja je • mora! iz šole: profesorski zbor na gim-naziii ca ;e izkl;učil in Revmont ie d-i) študijam slovo. Poiskal si :e na*n službo pri brzojavu, b:l je icmlrc. žeVzn;čir io celo novic v znanem samostanu De-vi-n Mnri;e v ("Vnstohovi. 7,daj je Revmont težko ho'pn in -zdravniki so mu celo prepovedali spve:errati ob:ske ljudi, ki mu prib->'T'i osebno čestitati radi podelitve Noblove nagrade. Iot, dalje Knipper-Cehova, Moskvin. | linitov, igralec Pavlov, Komisarov, Sa-torej zvezde Hudožcstvenikov. Ko je | rov in drugI Ta skupiua je igrala in ži- in igralci so biii naposled odrezani od svoje matice v Moskvi. Naprej niso mogli, nazaj niso smeli. Slednjič se je ansambel odločil, da ostavi južno Rusijo in se napotil čez Odeso. Carigrad, Sofijo. Sobota n • v vi • v »i • rrvi ceski &?ucen;ki Dne 25. novembra se je spominjalo celokupno češkoslovaško časopisje žalostnega dneva, ko je pred desetimi leti padel prvi češkoslovaški junak za idejo ujedinjenja in osvobojenja. Bil je to Sokol Slavomir Kratoclivil iz Moravske Pržerove. Pokojnik, ki c bil zasebni uradn'k, je takoj ob izbruhu svetovno vojne leta 1914. pričel med svojimi znanci širiti manifest vrhovnega poveljnika ruske armade Nikolaja Nikclajeviča. V manifestu so se pozivali avstrijski narodi, da stopijo v odkrito borbo prt;ti nemški tiraniji. Navdušenega češkoslova-' škega junaka pa je izdal neki Aloiz Kre-pelka. Kratoclivil je bil takoj aretiran in ! pri razpravi v Moravski Ostrovi obsojen na smrt. Dva dni po razglasitvi obsodbe je že bila izvršena prva vojna avstrijska j smrtna obsodba. Vest o tej smrtni ob- , sodbi so širile same avstrijske oblasti na ; velikih črno-žoltih plakatih, da bi prepla- ! šile češki narod. S tem momentom se je j obenem pričela najljutejša persekucija češkega naroda. Kmalu rtato je bil obsojen na smrt tudi uradnik nekega pokrajinskega lista. Krtek. Toda te krvave i žrtve so samo jačiie češkoslovaški od- j por. Sam predsednik Masar.vk naglaša v | svojih vojnih memoarjih, da so ga krvave obsodbe v Moravski Ostrovi napotile do tega, da je zapustil Avstrijo in stopil na čelo protiavstrijskega pokreta v inozemstvu. rdeče in bele. Slnčaj je naoesel, da so umetniki igrali v nekem krajo, ki ie bil med rdečo in belo fronto; zmagovali so prišel za njimi še Stanislavski, se je i vela v Pragi, kjer je" vzela v"ua.iem "-le-zdaj boljševiki. zdaj njihovi nasprotniki družina ločila na dvoje: Stanislarski je j dališče na Vj-nohradih. Igrala je deloma in i; S« bil; ndrn^ni nri pobral zvezde in odšel z njimi na daljšo ; gtar, deloma tudi nov repertoar. Toda turnejo ▼ Anglijo in Ameriko. Gospa km^u M j0 Tj<]elo, da tem Hudožestve-Germanova. poleg Knipper-Cehove naj- nikom, ki 80 pripadali raznim «Studi-boljša igralka v ansamblu, pa se je od- j jem» matice v Moskvi, manjka ona enot-trgala od Stanislavskega in je začela | nost, ki je napraviala njih igro pristno Beograd. Zagreb in Ljubljano v Prago, zbirati okolu sebe igralce in igralke, ki j rusi;0 ^ 8 tem preserrala. nebudožestvo-Lmetmki so bili povsod navdušeno spre-1 s0 bili za to, da se stalno naselijo v . njyje ansamble. Stari" vigrani umetniki jetL V njihovi sredi je bil takrat Kača- J Pragi. Z Germanovo so šli režiser Masa-1 so odpadli, Kačaiova, ki je igral skup- iii i in,..... i mm«« n »ii^a 11 ii . . j......li..............no z Germanovo vse večje vloge, ni m _ # _ _ _ ! bilo več. Namestnika zanj pa tudi ni Oborite/ proge Ljutomer-Ormož- Murska h:tTX j zale še na občutljivejši način. Javnost : je začela zanemarjati obisk predstav, podpore praške vlade so prenehale, v ansamblu samem so godrnjaJL Gospa Germanova, ki, je hotela pod vsakim pogojem obdržati svojo avtoriteto, ie zato sklenila prirejati turneje po inozemstva. To se je zgodilo. V tuiini pa so prišlo pomanjkljivosti še bolj na dan. Kmalu ! se je pokazalo, da družba ge Germanovo | ni dorasla vsem nalogam, katere je ho-j tela izvrševati. Tega je bila večinoma kriva voditeljica, ki je s svojo igro preveč izstopala iz celote, torej iz tistega kroga, ki je za Hudožestvenike najbolj značilen. Odpadništvo od matice se je začelo maščevati in zavzema danes vedno večji obseg. Da prepreči razpad svoje družine, >ie ga. Germanova letos naštudirala Korip'-dovo «Medejo», s katero je še enkrat poskušala svojo srečo v Pragi. Predstava se je ponesrečila. Kritika jo je soglasno odklonila, povdarjala stare napake. pledirala za obnovitev pristne hudo-žestveniške note. Brez uspeha seveda. Nato je prišla na vrsto še predstava «Bratov Karamazovih* od Dostojevskega. Ž njo je praznovala ga Germanova dvajsetletnico svojega udejstvovania na odru. Jubilej pa se zdi, da ni izpadel kakor si je želela slavlji-nka. Bilo je premalo fcvalisanja na debelo, premalo po-vdarjanja samo njenih zaslug. In tako se. sedaj ansambel razhaja — za koliko časa. se ne ve — in išče novega središča, kjer bi se lahko etabliraL Takšna je usoda hudožesfveniških di-sidentov. o katerih se je še nedavno pisalo, da prirede veliko turnejo po Nemčiji. Nizozemski. Švedski, Danski. Jucroslaviii in dnitrih državah. Razočarani obračajo umetniki Pragi hrbet in odhajajo s trebuhom vsak za svojim kru-i hom. Končna etapa tega blodenja po 1 P^ižtilŠfe'' j svetu ni prav nič dvomljiva. Imenuje es Moskva. Hudožestveniki iz Prage Kar se je že precej dolgo pripravljalo, se zdaj uresničuje: hudožestveniški d.si-denti ustavljajo Prago. Skupina igralcev in igralk pod umetniškim in administrativnim vodstvom ge. Ueruianove se razhajajo. Umetniki odidejo v manjšem številu na Dunaj, kamor so pozvani, posamezniki pa so se dali angažirati na dramskih odrih v Nemčiji, kjer nameravajo porabiti svo:a dosedanja izkustva. Razlogov za odhod Rusov iz Prage je več ter so deloma umetnostnega, deloma pa ekonomskega značaja. Čehi. osobito Parižani. so sprejeli ruske umetnike pred štirimi leti z odprtimi rokami. Takrat so Hudožestveniki priromani v Praso iz svoje domovine, odkoder so bili prisiljeni oditi radi vojaškega položaja, ki je razdelil Rusijo na dva tabora: na NA LJUTOMERSK EM KOLODVORU. V ospredju polkovnik Nedeljkovlc, mini eter dr. Gregor Žerjav in minister Andi ija Star.ič. Med min:stroma veliki župrn dr. Pirkmaier in minister n. r. dt. Kukovec; za polkovnikom Nedeljkovičem načelnik oddelka za Slovenijo v notranjem ministrstvu dr. Svetek, prav n a levi (-f) ljutomerski župan dr. Stojan. i: SPREJEM NA POSTAJI 2EROVINCL Bolgarska sodobna literatura Odkar je prenehala izhajati v Gorici ne i-raze! SIcer rol>-n šport ri t"'.:A mednaroden in nepolitičen, neben drti-di šport tako strastno re iščp stikov s tu "mi narodi in doičelom' kot fatelr*" ki združuje vse vere. narodnosti in s'rao ke. seznanja no:v'š'e in no,;niž:e. ?bl°-žu'e stare in mlade, re ra?lik'i5e spola, skratka, ki ie vsem pri:azna in vsem ljuba, ker je mirna in krotka — vendar mora biti glavni namen in eili ni!:m filatelistom povzdigniti iiTled naše filatelije z lastnimi mot-mi in 1'as'ti'm jezikom Zato pa zbiralci in proda\i'ei. no-štarji in ti«k*>rii. posebno pa jezikoslovci in slovničftrji, pomagajte nam k domači filateliji! Uredrlštvo. slovenske fnlzifika*e bom odslej zadaj ožigosal s črko ^F* (- fnlsum. falzifikat). Preizkušam pa brezplačno samo lastnino in 0?dovarjam 'e na vprašanja naročnikov »Jutra*. A. G. SvsMna telesa „V2sfa" stropne, n imi^ne iu stonsko svetilke v vseh in-lpii «Mh po koiikurenčath cenah. J. Goreč, Palača Ljubljanske Kreditne banke ZA Novosti Bel!ri!a: paketna znamka za 1.10 franka. rdefe-rumena. Danska: krona, modra in rjava s pre-tiskem »POSTF.\ERGE*. Francoska: 65 centimov, rožnata, ža-njica. Monako: 5 frankov, zelena. Norveška: 45 fire. modra. lev. Polis':a: portovna 5 grošev. rjava. San Mariro: »Pro oombottanti* iz let0 191». pretiskane: 30 ccntesimov na 45 cent.. 60 cent. na 1 liri. 1 lira na 2 lirah 2 liri ni 3 lirah. Samo 20.000 kompletnih serij. Umazana Špekulacija. Španska: peseta, črnoolivna, kraJr. • Srebrno svetinjo za spccijalno zbirko slovenskih tnamfc je rvn medno rodni fil. razstavi v Haagu dobil tndi pri nas znani nemški strokovnjak H. Treitel. JESEN ih ZIMO! so vse norosti EAMGARNA SUKNA DOUBL LODEN COUVERCOUT PALMERS i'0-jf za ci /ike obleke la Je FLAUŠ BUriNO 1RAVERS KASAN KAMGARN za drmske kostime in i ti!.:nje PLIŠ KRIMER BARZUN ASTRAHAN DEFTIN za damske plašče in jope rbogad izberi ter nsjdovriauejših kakovostih do.de. Oglejte si zalogo in izložbe in prepričani boste, da ie krati ta tirno najbolje kupi pri LENASI & GERKMAN 197»» LJUBLJANA 29. november — 2. december 1914. Nova bi ka pri Lodzu. Pričetek arstrij-ske prntiofenzivo pri K rakovo. Višek avs^ij-ike ofenzive v Srbiji. Boji s Turki. Ko se Hindenburgu kljub znatnim začetnim uspehom, ki so ga dovedii v bližino Lodza, vendarle ni osrečilo prisiliti celotne ri»=ke fronte, da Ji se umaknila, marveč so Rusi celo nadalje napredovali, osobito v zapadni Galiciji v smeri na Krakov, so dobili v nemškem glavnem stanu še večji respekt pred ruskimi vojnimi silami. V «trahu. da jim Rusi ne udro preko šlezl.ie in Poznanja proti Berlinu ter preko Karpatov in Moravske do Peste in Dunaja, so začeli smatrati vzhodno bojišče za jrlavno in odločili, da je treba naoeti vse sile, da se ustavi strašno preteči ruski valjar. Zato so v drugi polovici novembra z največjo naglico pre-peljavnli divizijo za divizijo, kor za ko-rom iz Francije nn RusVo-Polisko, pri čemer jim je sijajno služilo njihovo gosto železniško omrežje. Pokazale so «e ugodne znreilnosti notranje bojne linije. In Hindenburg je koncentriral vse le ogromne vojne sile na enem mestu, za nrppd na rusko bojno črto južno od Lodza. Medlem pi so Rusi prehajali na vsej črti v novo ofenzivo ter so dne 28. novembra. posebno pa dne 29 novembra pri Lowkzu severno od I.odza in ob VVidaw-ki južnoz^padno od Lodza vrgli Nemce nazaj.' Tudi naslednji dan. 30. novembra so napredovali, dne 1. decembra pa je prif°ln znova nemška protlofenziva. Po močni artiljerijslci pripravi so navalili Nemci. o«otiito v smeri na Pabianire, da prodro rusko črto in obVnlijo Lolz. središče ruskih pozicij, od južne strani. Posrečilo se jim je v strašnih bojih napredovali ter dospeti par km v rusko črto tik južno od Pabianic; ruska fronta pri Lod^u je bila ogrožena. Istočasno so napadli Nemci in Avstrijci skupno nekoliko južnejše, pri Relchatovni. dn prodro proti PiotrVovvu. toda tu »o jih Rusi takoj ustavili in iih brž vrgli nazaj. Bitka pa je dne 2. deccmbra na vsej črti besnela dalje. V Galiciji je bilo težišče bojev v hribovitem terenu južno od Krakova. Tu so Rusi pod poveljstvom generala Rndkn Di-mitrijeva še vedno napredovali, vrgli v naskokih dne 28 in 29. novembra Avstrijce za črto VVieliczka-Dobczvce-Pobra, dne 30. pa prodrli že preko nje. Ali dne 1 decembra je tudi tu pričela proti-ofenziva avstrijskih čet. olnčenih z Nemci, ki so jih bili v zadnjih dneh novembra nakopičili v zapadnih Karpatih, dn udarijo Rusom v bok na skrajnem levem krilu ter jih obkolijo. Napad se je koncentriral na Dobro ter je tekom 1. in 2. decembra napredoval ob železnici proti vzhodu, tako da so bili Rusi vrženi 15 do 20 km nazaj, tjn čez Tvmbark in Li-manowo. Pričpla se je velika bitka pri Krakovu. ki so jo Avstrijci imenovali po dveh krajih: Lapanow-Limanowa. Na ostali fronti so Rusi med tem silili čez Karpate, osobito v sektorju Dukle ter prodirali proti Partfi in Stropku. • • • Na zapadnem bojišču nikakih večjih bojev. • • • Na srbskem bojišču je baS te dni avstrijska ofenziva pod poveljstvom gene- t rala Potioreka dosegla višek svojih uspe-| hov. Ko Srbi niso mogli zadržati Avstrij-i cev na Kolubari, jo postalo jasno, da tu-| di Beograda ne bo mogoče držati. Dne 30. novembra je srbsko vojno poveljstvo odredilo njega evakuacijo, in dne 2. decembra so avstrijske čete vkorakale vanj. Prav tako so Avstrijci prodirali na vsej etali črti ter dospeli do 2. decembra preko G ročke do Kosma ja, do zapadnih obronkov planine Rudnik, v bližino Gornjega Milanovca in nekoliko preko čač-ka. Toda srbsko vojno vodstvo se je pod novim poveljstvom generala Mišiča in na posebno inicijativo regenta Aleksandra odločilo na splošno protiOfenzivo zoper Avstrijce. Ko je k sreči dospela nova j večja pošiljatev municije preko Soluna, I je samo zavest, a še zrasla. Baš dne 2. de-i cembra 1914. zvečer je bilo izdano po-| velje, da se prihodnje jutro prične splo-, šen protinapad. • • • Vojno s Turčijo so smatrale antantne j države za manj važno. Zato so Rusi po-I slali v Kavkazijo le manjše število vojnih sil. da ne oslabijo svoje armade na Polfskem Nasprotno pa so Turki zbrali velfko čet pri Erzerumu. tako da so mogli nastopiti s premočjo, ko so Rusi udarili preko meje, jih zavrniti nazaj in v drori polovici novembra preiti v protinapad ter prekoračiti rusko mejo. Tstočasno so operirale angleške in francoske bojne ladje proti Dardanelam. 1 Ko pa je prvo obstreljevanje vnamh dar-: d-nelsVih forov pokazalo, dn se brez kopne nrmod«* ne morp pričeti ničesar zoper I ožine, ki sn onemogočale zvezo z Rusijo, so se Ancleži in Francozi pričeli pripravljati zi večjo ekspedicijo. Pssiss Trofe Pristno, n&iittei&e noiveško mediiiinalno ribje olje (Oorsch) 'o em il«ijo za slabotne otroke — priporoča lekarna Bahovec Linbllam (pri Čevljarskem m< sta. — Raz-n"iiha -e tinti no on>ti. H398,'a Neprekosljlvi bo le šivalni stroji. Nedos' žni v kODvtru c i j i in mate-121 ri.alu. I/.rudno nizke ■SSHBOmBBBB CCDO. t983a Oglejte si jih pred nakupom! J. GOREČ. Ljubljana (palača Ljublj. kred. banke). i < v J "J v . ■ ■ - -• Predno daš delati obleko, si oglej nainoveve modne liste, ki »o v veliki izberi na rar; jlago v knjigarni TUkovne zadrrge. Liuhl;a-na, Prešcrn iva ulica 54, ua^proti glavne poŠte. arstvo Tedenski borzni pregled Zagreb, 29. novembra. Na efektnem tržišču je bila ta teden tendenca nespremenjena. V bančnih papirjih je bil promet živahnejši nego doslej dočim so tečaji v glavnem obdržali višino prejšnjega tedna. Edino Praštediona je ta teden zopet nekoliko znatnejše nazadovala. Največ prometa je bilo v Eskomptni, Trgo, Jugo in Srpski. V industrijskih papirjih pa je bilo ta teden zopet malo prometa. Tečaji nekaterih papirjev pa so kljub temu zabeležili skok, tako Gutmann, Slavonija, a Trbovlje so do srede tedna poskočile, proti koncu pa zopet padle na svojo začetno višino. učvrstila, in to največ radi tega, ker je spričo bližajočih se božičnih praznikov povpraševanje živahno. Največ povprašujejo po pšenici domači mlini, a tudi za inozemstvo se kupujejo manjše količine. Oves je dalje čvrst. Za turščieo se zelo zanima inozemstvo, zlasti Avstrija, Češkoslovaška in Italija. V turščici je prišlo ta teden do precejšnjih zaključkov. Cene so dalje čvrste moki, predvsem beli. ki se kupuje za domači konzum in za inozemstvo. Pšenica.75 do 76 kg. notira postavno sremska postaja 385 do 395 Din; oves. z baških in sremskih postaj 270 do 280 Din: turščica. umetno sušena, s sremskih in slavonskih postaj 220 do 230 Din: moka. ^0«. 575 do 585 Din. — Siavenska banka d. d., Zagreb. Ka- pisarni urada. Dunajska cesta št. 22. — Obenem opozarja urad mizarje, da namerava prirediti pod istim vodstvom tečaj za detajlno risanje v naravni velikosti, ki bo največjega pomena za naše mizarje. Vsak udeleženec bo moral prinesti s seboj risalno desko v velikosti 2.10 krat 1.10 m. Prijave naj se uradu takoj dopo-šljejo. Fričetek se bo udeležencem svoječasno naznanil pismenim potom. Med državnimi naoirii ie bilo ta teden i kor čujemo, bo mi prihodnji seji uprav Sokol SOKOLSTVO, NAROD. DRŽAVA IN POLITIKA. Jugoslovensko Sokolstvo hoče ostati last celokupnega jugoslovenskega naro- Vsakemu, ki ljubi svoje zdravje v • čajne mešanice najfinejših indijskih in kitajskih čajev z znamko „BUD3DHA". Priporoča se za zjutraj in popoldne indijske, za zvcter kitajske metanice, 6i8ia Dobiti jih je v vsaki trgovini. sc priporočajo DA.DA, masi CA]NEM£iA*'3iH 5UVRI.0 FINE! dilo z ene strani zaradi skorajšn ega iz _' nikom Slavenske banke. d. d. Zagreb, j .Jugoslovensko Sokolstvo bo z ozirom Sokolstvo zahteva od vseh svojih čla-1 ki so tudi izzvali žvahno odobravanje, nov, da se povsod, to je v pri .-attem ■ G. Milan Skrbinšek je čuvl\ eno reciti-in javnem življenju, kjeikoli se križajo ra! Župančičev »Dumo«. Bil zapet Up lastne zahteve z zahtevami drugih, rav- sokolski večer, najo brezizjemno po zahtevah socijalne pravičnosti in sokolskega bratstva. Jugoslovensko Sokolstvo izraža svoje simpatije tlačenim in zarobljenim delom našega naroda in se hoče pobrigati za njih telesno, duševno, nravno, gospodarsko in politično povzdigo, neodvisnost in svobodo. plačanja kupona, ki predstavlja povoljno : f Kotter M tudi podpredsednik Ban(,ue na t0 branilo vsak trenutek edinstvo obrestovan je. a z druge strani tudi po-!laxiboru; ! niki svojih političnih strank i:i tudi v Kmetska hranilnica in posojilnica v No-1 politič. agitaciji ne smejo prekoračiti m::j vi vasi na Blokah, r. z. z n. z. ! sokolskega bratstva, strpljivos, in dr>-— Prva hrvatska tovarna za izdelova- j stojnosti. on . ., ,nje palic v Bregani ima svoj sedež v Vse Članstvo sokolske organizacije je povišati cene pivu za 80 Dm_ pr, hI. Ta swiii.. m(?d Brežk.ami in Samo)>orom j,,, dolžno, da se seznani z ustavo in z vse- SOKOLIČ. Izšla je letošnja predzadnja številka iSokoliča , ki ima ua uvodnem mestu pesem Jovana Udickega iz Sreni. .M trovi re. Pesmica je pozdrav sokolskega naraščaja svoji kumici pri razvitju naraščaj-skega prapora, pozdrav ji prinašala dc- ------------i ček iu deklica, ki poveličujeta sokolsko SOKOLSKE PP.OSLAVE 1. DECEMBRA. : misel. Na drugem mestu je nadaljevanje Sokolsko drušvo v Šiški proslavi so- | češke pravlire v prevodu: Spomini -'ira ! kolski praznik t. deeembera ob 10. do- ] blazine, v kateri pripoveduje bisziaa v 1 p ridne v telovadnici. Po nagovoiu in pre. telovadnici doživljaje iz svoje mlatit. :.. ;dav:;nju o pon e:m dneva. viSi sloves-j Mladina se bo ob eitanju te pravlji-e iz-i na zaobljuba, ki jo pohrži čluiisvo v roke j vrstno zabavala, ker ima polno zdrav ega br. -taroste ob navzočnosti dru^rvenegr. ! huirorja, pa tudi poučno lenden.-o. — I odbora in predn/ačkega zbo:a. Zato va-j Br. Jeras nadaljuje v tej številki z zjfodo-! bimo vse članstvo k udeležbi in pr:>sia- vino telovadbe in opisuje češko Sakti!s:vo ! vi dneva. — Zdravo! i od leta 1917. do 1913. — Prednjaška šo':t »Sokol I.« Bratje — sestre! V pone- i je nadaljevanje nauka o izvedbi raz.-tih deljek ob pol enajst h di>p-.!di:e svečana vaj na orodju za edraslejši naraščaj, ki zaobljuba, popoldne ob štirih — čn anka.' katerih naj se naraščaj pri-Sokolsko tlruštvo v Stepanji vasi pravlja za izpit. — Ples vešč je konec ra-priredi proslavo na rednega uj. iinjenja j ja:nih vaj k Špicarjevi igri Triglav, ki -e v nedeljo dne 30. novembra v društveni vprizori danes prvikrat na cokolskem odru telovadnici v Stopanji vasi. S proslavo ! v Radovljici. Na zadnjih dveh straneh pa je združena tudi slovesna zaobljuba član- ; ima Sokolič več krajših notic iz so' olske stva. Udeležba članstva je obvezna, Va- : organizacije, tičočih se v prvi vrsti na- raščaja. ije. ticocih se v prvi ter ocene nekaterih novih knjig. AMERIŠKO SOKOLSTVO. Jugoslovenska sokolska župa v Cliicagu je priredila 31. preteklega meseca svojo korak utemeljujejo z občutnim poviša nJem sirovinskih cen in proizvodnih stroškov. Pod temi pivovarnami so mišljene vse izven Slovenije, 18 po številu, združene v kartelu, dočim tri pivovarne, priproste v bloveniji in sicer Union G6tz j" j je iri najmodernejše. V tovarni le 'zapo-1 zavedno, neizobraženo in nepožrtvpval-Tscheligi se niso pristopile h kaitelu in!f- " tudi ne zvišale cen. obstoji že od 1. 1881. lz primitinega po-j mi državljanskimi dolžnostmi in piavi četka se je to podjetje razvilo danes v cami ter da si vzgoji čut z.a soodgovor-prvovrstno ind. vseli vrst palic v več' nost o odločanju usode ln.-tne držav«. 1000 modelih in vzorcih, in sicer od naj- katere vsa moč izhaja iz zavednega j valitete pa do najfinej- ! ljudstva in katere največja slabost je ne-! ' j slonih okoli 150 domačih delavcev, ki i« ljudstvo. ' izdela'o letno okoli 600.000 kosov raz-i Sokolstvo smatra nacijonalno zavest Sirovinske cene s0 se zvišale edino le liCn|h lic za sprehode, turiste, skavte, za bistven pogoj vs^transkega in zdra-pn ječmenu, toda malenkostno, vse. dru- i dežniko 3olnCnikf! z wio okllsninli vega razvoja našega ,aroda. Sokolstvo ga pa je ostalo enako oziroma se celo j mfl(1,rnimi drJaii kj 50 ix<1elan| h Iosa> je dolžno posvečati ponebno pažnjo in zmzalo v cenah Tako n. pr. je stal lam ^ ^ j. izflc.lki 8iužijo največjo brigo pobijanju anacijonalnih 1 kg hmelja nekaj vee kakor letos. (V doma£o h() v ,)a!i držav, tudi i pojavov na vseh polji!, narodnega živ-Savinjski dokm se je lam sredi sezone . ek n v Švico. Ameriko. Ja- j Ifenja ter okrepiti narodno misel v onih prodalo po preko 100 Din mnogo vec k M ? izdelovanje teh palic delih naše domovine, kjer je narod pod ! blaga kakor letos; proti z.mi pa je imel v b,. d • • je ------------ -------- ' """ plivom ekonomskih faktorjev in tradi-pod vodstvom odličnega strokovnjaka j cij v nacijonal. pogledu še nezaveden, ravnatelja g. Iv. Jelineka, ki vodi to | j pod let V že preko 30 let. = Prodaja starega železa in knrbidnlh ! kart -e bo vršila 18. decembra pri rav- j nateljstvu državnih železnic v Sarajevu. Predmetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani 115 vpogled. = Izmenjava 5 Kč bankovcev I. emisije. Glasom obvestila Bančnega urada finančnega ministrstva ČSR v Pragi konča rok za izmenjavo češkoslovaških 5 K lankovcev prve emisije (rdečih) z datu- lani hmelj znatno višje cene. kakor so sedaj. Lansko zimo se je predajal hmelj tudi do 300 Din kg, dočim je sedaj po okrog 100 Din. Op. ur.) Valuta se je zboljšala za 15 odst. in delavskih mezd te tovarne niso nič zvišale. Iz tega je razvidno, da bi pivovarne morale, ee že ne znižati cene, vsaj ostati pri starih. To povišanje bo šlo predvsem na račun delavstva in drugih nižjih slojev ki so v prvi vrsti konzumenti piva. Sicer so pa ccne piva že itak tako visoke, da e kouzttm vidno padel. K nameravanemu pnvišku 80 par pri litru pa i .. • ., bodo pribil! gostilničarji radi sedanjega j ^ ^ ^pnla 1919.. dne 31. decembra res promaloga zaslužka vsaj še 70-par, Do tc (lo!:* '^"'".'e omenjene tako da bo stal vrček piva 4.75 Din. I bankovce centrala ter podružnice banč-Prav radovedni smo. kdo bo spričo tako 1 "e-a. "r;l(la h"ancnega ministrstva v visokih cen še užival pivo. i' ra;'- Po Poteku te-a roI;a ™ omenjeni, Podoba je, da so pivovarne v' Slove- ^nko-.v ne bodo več zamenjavali, niii to uvidele in da se iim radi tetra ! — Te'-a! za '»žer.je (bajcan.ie) v Ljub-nič kai ne ljubi posnemati sv0'e karte- 'I3"'- l'rad za pospševanje obrti namera-1 lirane vojvodinske in ostale tovnrivce. i va P'irediti Z:l mizar-e tpvaj za iuženje. I | ki bi se vršil pod vodstom g. prof. Josi- 1 ____________pa Tratnika v prostorih mizarske delav-1 M ! niče na sredn ji tehnični šoli. Tečaj je i ublianski tre za udeležence brezplačen ter se bo pri-j . ® Pel v četrtek 11. decembra t. L in bo . ta t^en je bilo na trgu blaga v traja] o dnj tako da ■ udcIežba vsako-lzobilju. I odrazila se je zlasti zelenjava.; 1(lllr ouloiroi:.enri_ interesenti naj takoj :a-potem sadje, kokos, sladkor, dočim ka- vijo udeležbo pismeno ali ustmeno v žejo cene ja;c oslabljenje, odnosno je bilo na trgu prav malo blaga po 3 Din komad. Cene drugim živilom so ostale napram prejšnjemu tednu nespremenjene. Cene zelenjavi: zelje 0.75 do 2.50 Din glava po velikosti, solata endivija 0.50 do 2 Din komad, karfijola 4 do 10 Din komad, paradižniki sveži 12 Din kg (so se zelo podi;-žili), krompir 1.75 Din kg. Sadje: jabolka 3 do 6 Din kg. Perot-nina: kokoši 35 do 75 Din komad po velikosti. Domači zajci: 15 do 30 Din komad. Sladkor: kristalni 16 Din. kockasti 18 Din kg. Jajca 2.50 do 2.75 Din komad. Cene mesu. masti, slanini, kavi. mleku in drugim živilom nespremenjene. Na trg 1 so prihajale tudi še manjše količine ko- , stanja, ki pa je bil zelo slabe kakovosti, i Otroci, le pt\0no jo jejte in mamici, očka povejte 8a Jffirla" vse bolj Vam Diši kot vse druge sladke fedi. 3n kakor je roža rdeča postanejo lička cvetcča in kdor Vam je suh in voglat postane debel in mesnrf. Otroci, le pridno jo jejte in mamici, cčku povejte da rajše ket drntio nagrado naj Dajo Vm to čokolada. Sovama pa nad jforiborom bo delala z novim naporem, da nikdar ne zmanjka jedi, ki Vam i ako dobro visi. 195t bijeni pa so tudi vsi prijatelji Sokolstva Začetek ob 19. uri. Zdravo! Odbor. Sokol D. M. v Polju priredi \ proslavo narodnega ujedinjenja iu za sokolski praznik danes dne 30. t. m. v restavracijskih prostorih v Vevčah koncert!'1' . , . _.. .. . , , .... ».,-.' , „ . .v, svečano akademijo, ki so se je ud ;ezili z 'ako t>'S!rim sporedom. Pevske točke. . , . • ' . , 1 . ., ,, ... i i vsi ondotii, Jugcslovem in je potekla v taiiiburaški zbor. deklamacive. Pričetek, ... ® „ . '.,' . ,. , _ T ,. . najlepšem redu. — Precej agilna te t udi ob 7. zvečer. Inteligentni m narodnoeti- . , , , , - .. . , , . , , , .. . ... ... ,. jugoslovenska sokolska zupa v Oaklaudu te:'i del olH-inStva 'ilu-ine Pol e -e valu. " n .... .. , .... -.-■•„' na Pacifiku, ki se pa mora. zal. sa koriti da poseti prireditev v polnem stavim in ......,'.,.. . . / , , , : . s starimi avstrijakanti, ki imaio tam se s tem podpte naso neumorno delujočo, j .. , . . ,,.,. , , svoje društvo i>od imenom m"je l-araŠča:;t. Stovrestna akademija, ti 'o ie pri-tedil L't:l "r.n.-ki Sokol sinoči v N—ad-, nem domu. ie ob lepi navzočnosti čl ' • \ stva in bočinsfva uspela izboru',. Po ] nagovoru starosto br. K."izelr:-. so s vrstile glasbeno in telovadne točke. Za prve st.i ž-la ribari.'; aplavz? g. BeteMoj in ga. Lovšetova. !:i ju e na klavirju I spremljal g. prof. Ravnik, s telova-lbo pa so nastopili vsi društveni oddelki. Narodna banka SHS. Izkaz z dne 22. t. m. pokazu.jp zmanjšanje obtoka; bankovcev za 63.32 milijona na 5926 milijonov 919.-170 Din. Kovinska podloga se je povečala za 0.93 milrona na 477 mi!i:nnov 718.103 96 Din v zlatu. Posojila so se za nekoliko zmanjšala na 152P milijonov 399.245.57 Din. Druge važnejše postavke ne beležijo posebnih sprememb. Položaj na žitnem tržišču. Tendenca v pšenici so je> ta_ teden prilično paj samo 0.9 mm dežja in je imel 6. edini deževni dan. Bilo je sicer po r;;r kapelj. Tako suh mesec je za Ljubljano sploh izredna redkost, za november pa sc prav posebno. Prvi sneg je padci v Ljubl.ani lansko leto dne 18. novembra, letos ga še nismo dobili v ravnini, —- pc-! belil pa je neznatno hribe v okolici, v južnovzliodni Sloveniji pa tudi ravan v dneh okrog 17. novembra. • • • Pretekii tcd„n sc je zapeljala počasi [ velika zračna depresija od Islandije proti Angliji, nad katero se je sredi tedna usta vila ter obstala nad njo. Kolikor bolj sc nam je bližala, toliko bolj so prodirali nad kontinent topli južnozapadni vetrovi, ki so naposled odpihni ves mrzli zrak na severni in vzhodni konec Rusije; v vsej zapadni polovici E\ropc%eie koncem tedna topli jus ali jugozapad, v vzhodni pa nekoliko hladnejši jugovzhod. V primeri s prejšnjim tednom je skoro povsod za okroglo IU s.cpinj C toplejše. Padavine imajo skoro samo v severoza-padnein delu, a tudi tamkaj lc v manj. ših množinah. Vremenska napoved za nedeljo, de nobene izpremembe. Izprememba vremena se pričakuje žele pri&tkom prihodnjega tedna. Šport SLUŽBENE OBJAVE LLAP. (Iz seje hazen. odbora z dne 28. t. m.) Protest S. K. Ilirije proti razveljavlje-pju prvenstvene tekme Atena : Ulriia se zavrne. S. K. Ilirija ima pravico priziva na savez v roku 14 dni. G. Baltesar poda ostavko na tajniško mesto, njegove posle prevzame začasno g. Sancin Savo. 5. K. Hermes se pozivlje, da nominira namestnika za tajniško mesto. K prihodnji soji, ki se vrši dne 4. decembra ob 6. uri zvečer v damski sobi kavarne Emo na se pozivljejo gdč. Legan, Oman, Zupančič, Cerne in Zanner. Istočasno se pozivlje k tej seji tudi g. Baltesar. Savez se naprosi za pojasnilo, ali in na kak način se razdeli čisti dobiček prvenstvenih tekem med v vpoštev prihajajoče klube. Verificirajo se prvenstvene tekme Hermes : Ilirija z rezultatom 0 : 7 in Atena : Ilirija 2 : 3. Stanje prvenstva v hazc-ni za jesensko ijobo jc sledeče: Ilirija 2200 10 :2 — 2 Atena 2 110 6:3 — 1 Hermes 2020 0: 11 — 0 Prva številka znači odigrane tekme, druga dobljene, tretja izgubljene, četrta neodločene igre, peta razmerje golov, šesta dobljene točke. — Tajnik. Prvi smnški tečaj v Beograda. V Beo gradu je priredil poverjenik Jugoslovenskega zimskosportnega saveza, Srpsko j planinarsko društvo, svoj prvi smuški tečaj. Tečaj se ie otvoril 20. t. m. s predavanjem dr. Žižka, ki bo skupno z dr. Spirto, blagajnikom SrPD. vodil tečaj. V nedeljo 23. t. m. je bil prvi nastop v Ko- J šutnjaku na terenu ob sorazmerno števil- i ni udeležbi športnikov. V slučaju povolj- | nega vremena se bo nadaljeval tečaj 30. in 1. v terenu, sicer pa v dvorani teoretsko. Beograjčani vežbajo v norveški tehniki in imajo opremljene smuči s Huit-ieldskimi stremeni. Zimskosportna propagandna številka beograjskega «Sporta». 1. decembra izide beograjski »Športa kot propagandna številka za zimske športe ter prinaša ca 30 najboljših posnetkov naših amaterjev prof. Ravnika, dr. Tominška, Tavčarja in Kunaverja. Številka bo izdana na boljšem papirju s skrbnim tiskom v srbohrvaščini in francoščini. Naše čitatelie opozarjamo na ta list, osobito še na to številko, ki se dobi v Ljubljani po trafikah. Redakciji je stavil potrebno gradivo na razpolago Jugoslovenski zimskosportni savez v Ljubljani. S. K- Ilirija. 15. redni občni zbor se vrši dne 3. decembra ob 19. v restavraciji Zvezda z običajnim dnevnim redom. Udeležba jc dolžnost in obvezna za slehernega člana. — Odbor. Plavalna sekcija S. K. Primorje pozivlje vse svoje člane in članicc, da se zanesljivo udeleže klubovega občnega zbora, ki se vrši danes ob pol 10. v restavraciji »Zvezda*. S. K■ Ilirija. Nogometni trening se vrši danes v slučaju ugodnega vremena ob 14.30 uri. Sestanek nogometašev, rednih članov z ozirom na klubov občni zbor v torek, 2. decembra ob 18. uri v Prešernovi sobi restavracije «Novi svet>. Odbor. Jadran : Primorje. Oba kluba hočeta izrabiti lepe zimske dneve ter odigrata danes, v nedeljo, prijatel.sko trening-tekmo, ki naj bi se vršila v znamenju rc-vanše. Kakor znano, je prvenstvena tekma med obema kluboma končala neodločeno ter je tako Jadran izgubil eno nad vse važno točko. Tekma sc vrši le ob lepem vremenu na igrišču Primorja, Dunajska cesta, ter prične ob 14.30. Haškov občni zbor. 26. t. m. je imel Hašk svoj redili občni zbor, na katerem je bil izvoljen nekoliko izpremenjen odbor. " Za predsednika je bil izvoljen dr. Vaso Beloševič, za podpredsednika Milan Corak in dr. Ulmansky, za I. tajni-ka Fedor Bazala, za II. tajnika Miroslav Krešo, za blagajnika Stankovič in Oton Frangeš, za odbornike pa dr. Ivančevič, Slavko Cindrič, M. Benkovič, VL Polič. Razpust Koturaškega podsaveza v Zagrebu. Upravni odbor Koturaškega saveza SHS je na podlagi § 33 pravil s 1. januarjem razpustil Koturaški podsavez za Hrvatsko in Slavonijo. Prepoved nogometnih tekem poleti. Madžarski nogometni savez je v sporazumu z ostalimi sportskimi savezi strogo prepovedal nogometne tekme od 17. julija do 20. avgusta. Tudi nemški nogometni savez namerava uvesti to prepoved, vendar pa še ni določena doba, kedaj bo trajala ta prepoved. Mariborsko gledališče Maribor, koncem novembra. Mariborsko gledališče letos ne dosega lanske višine. Opešala je zlasti opera, kjer je prinesel odrešenje šele Trubadur. Temu položaju odgovarja tudi razpoloženje občinstva, ki vedro redkeje poseča gledališče. Vrh tega je občina pustila tudi poslopje gledališča ! v oni ogabni umazani zunanjosti, ki isjHiminja na predmestne varijet^e in cirkuse. In ker tudi kurjava ne ftinkcl-jjonira. sedimo pri muziki v debelih 'suknjah in rokavicah. Tako priliV.no torej izgleda sedaj naše gledališč« brez j subvencije. i Imeli smo uedavno prvo operetno ipremijoro. Parmov »Apolonov hrani«, 1 ki so era uprizorili že leta 1000. v Za j srrcb'.!. Pieteta do domačega skladatelja, ki živi v Mariboru iu »prepoved j za mladino« ie že dvakrat .ur olnih iritjega nadstropja, trag-ilijo i« vojno !hiš;*. Prvi večer je bij celo prav gan-,uradniške rodhjt;.-. brez oč< ta. ntlade ljiv, ko je orkester zaigral v pozdrav vstouivžemu sivolasemu stare s.u skladatelju, ki ie sam dirigiral svoje delo. Mnogo lepih rok našega gledališkega naraščaja in drugi dekolteji so precej vzdržali štimungo in zanimanje. Nekateri igralci pa so tudi posvetili doiua--čemu delu vso pozornost, tako da smo kolikor toliko prešli med Sciio ji Ka-ribdo skozi vso tri akte. Najboljša figura je bil stari gospod Zeleznika, dobri pa so bili tudi gosp. Škerl, Kraljeva, Janko, Urvalek, ki je sploh izredno simpatičen pojav našega odra: Hara-stovič v opereti vedno ugaja m Lju-bejeva tudi. Kovačičevo smo vjdeii prvič v opereti. Ima prav simpatičen glasek, je pa seveda mnogo boljša v drami, kjer še od nje mnogo pričakujemo. Ako blagajni koristi, privoščimo upravniku, da še parkrat napolni gledališče s to domačo ojiereto. * * * Prejšnjo soboto je po daljši pavzi nastopila prvič v drami »Liliom« ga. Bukšekova. Bilo je videti, da je medtem prestala težko boleze.n in jo je občinstvo baš zato tem iskreneje pozdra-| vilo pri vstopu na oder. Igrala Je seve ; | tako, da je v polni meri zaslužila mno-1 I žico šopkov, s katerimi so jo ob»'.;li hvaležni oboževatelji. * * * ; j V torek zvečer «o prišli v goste Va-Iraždinci. Prav nič ne pretirmm. če' i rečem, da je bil to najintimvejši večeri {letošnje sezone.Šest miadih umetnikovi I varaždinskega gledališča je vezalo! ■našo )>ozornost s toliko potenco in har-Imonijo. da je težko ločeno kvalifici-j rati: Skrbinška. Šturmovo. Tepavca, 1 Kcretičevo. Tomašiča in Vladičevo. j Resna težnja iskanja dušo, poglohlienja. (Podali so mo Wno stvar, Kulundžire-vo «Polnoč->. tridejansko srrote.-ko iz Da mi podari moja zaročEnha svinčnik »Penkala«, dobivala bi gotovo vsak dan od mine pismo. Kajti dvojna milina bi bila pisati ii z eteeantnim. vedau zaostrenim iu zmitom pripravljenim sviučnikotn « eiik da«. \saka papirnica ima na zalogi sviačnike cPenkala« po li Diu. — Zahtevaj tam tudi pravi zlata nalivna peresa «I'cnksla>! V vdove, ki bi tudi rada okusila čar življenja v svili iu bani; tragedijo dora-ščajočega sina, dijaka iv< : vzpoj«, 1:5 bi tudi rad na promenado v zaketu in s svilenim robcem. Ve.-t pa kaže ob— ma ogledalo in o polnoči prihaja obračun za blodnjo. Predstavo je vjicljal knjiži viiik Mesaric iz Zagreba z lepo pregledno sliko o moderni drami in Kulun ižičevi »Polnoči«. Tudi scem-rija je skušala biti modernejša, brez onih š--'t>Ionskih lesenih kulis. Maloštevilni avditorij je res pozorno sledil napeti igri. C? bi Le bilo ogromnih pav/,, ki so . irvlekl«? prto-tavo do 23. ure. bi lahko "'hvali!: t'Mj reibjo. O premijeri »Trubadurjaki je prinesel naposled pomemben um -nilski dosrodek. smo že poročali. a. r. Lastuil: in iz tajata, konzorcij c.lutno. fV-govomi are.lnilc F r. K r n t n v i e, TisU l,elniš';e tiskarne, t d. v Ljubljani. Krožek ilustracij (Lesezirkel) Za razmeroma malo denarja Vam je mogoče ogledati si vsakornesečne najnovejše revije, ilustracije in modne časopise. Promena vsakih 3 do 4 dni. .Mesečni abonement Din 70-— in j Din 50'—. Cenjena naročila z navedbo točnega j naslova pod „Krožek ilustraoij'" na upravo, ..Jutra". 665 >'a i i I II SpluSne stav&gns dražbe, Maribor Aleksandrova cesta 12. 2001/a Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija. NAZNANILO. K n oj.-mstvii na ii 'mam. di otvorim v sedaljo daa 30. nov rabra 1924. v lastnem paviljonu ua vigalu Aioksautlrovj cesce iu Beetaovaove niice nanovo opremljeu iu moderno ure en cvetlični salon. ________________^ fii E J1 P n. občinstvo zastavljam, da. hnm isto po. tregel v popolno zadovoljstvo ter sc pripororam za izdelovanje šopkov m vencev ter srdoli r--eh r to stroko spadajooib aranzmaiev po najnovejši obliki. V zalogi imam ve no svež ? cveti«, žalno il za razne pr reditve primerne trakove. Cene zmerna! Postrežba točna! 6DG t a Za eeuie.ia naročila se priporora "Viktor« KoPSika. Miklavž. t Božič. Ali \ea;e. s čim i ajbolj ustrežete s oiim S tem. če kupite v rpodaj imenovan trgoviui že izgotovljeue plašče ; navadne oble c zt fantke, deklice in novorojenčke ; vsake vrst.> predpasnike ; čep:ce, odeje, pleteuine, srajci: V trgovini pa dobite tudi vsakovrstno trpežro blago. 6635 a Cene znatno znižane do božiča 5»-S soprogom, h . t-ram, sinovom, otrorickom, služkinjam, soi odnikom? i v L>jubl'ani, na Sv*. Petra ctsti št. S8. "sil Vi/ ili 4/ © v vseh modernih obiikah iz češkega in angleškega blaga priporoča po jako zmernih cenah A. KUNC, LJtJ Gosposka ulica št. 7. ampak po jako r nizkih cenah kupiš različne obleke, suknjiče, raglane in dežne plašče za Miklavža. Veliko izbero vsakovrstnih oblek za dečk imata po najnižjih cenah samo In vi, milostljiva gospa? Želite li, da se končno izuebite vaših peg? Veselite se li čisie in bele kože-.' Poizkusite torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA-P(1MAIM» ZA OBRAZ IV OBVAROVANJE KOŽE, to odlično sredstvo za lepoto, za vzdrževanje mladeniške kože. ki zanesljivo odstrani vse nečistosti kože, prišče, pege, liš.'ij, zajedavce. ogrce, da, celo nabori in gube se odstranijo z redno masažo s pomočjo Fellerjeve kavkaške Elsa-poinade za obraz in obvarovanje kože. ZA POIZKUŠNJO 2 lončka z zavojnino in poštnino za 36 Din. toda le tedaj, ako se denar pošlje v naprej, kajti po povzetju je poštniua za 10 Din višja, torej 46 Din Naročila nasloviti na: EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stubici Donji, Elsa trg 2-15, Hnatska. IULSA TKKOCE UUJIKO MLEKO, idealno nego v®Ido sredstvo za polt. ELSA LILIJIxo MLEČNO MILO. EI^A BOKAKSOVO, ELSA GUCEEISSKO MILO so mila lepote vsake el«;rat>")c rofpe. II L0ŽAR & BIZJAK y Ljubljani ^ _ J Trgouina z mešanim blagom Sv. Petra cesta, štev. 20 Tvrdua Brata Koieio, tovarna za pile na Mirni, izjavlja, di gospod An.on Lo.rlč, trgovski potnic iz Železu kov, ni več njen zastopnik ter da ni vec | uoravičen, sprejemati' ka-va narociia aa sklepati zanio kake druge kupčije. 6613 a se VO®^ iM* io i -•'i . s.. J. Gospa Ana Bernardi naznanja v imenu svojem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest o smrti svojega nepozabnega soproga Bernharda Bernardi ki je danes ob 1. zjutraj, po delapolnem življenju in v skrbi za svojo rodbino, po kratki bolezni v 78. letu svoje stai osti preminul. Pogreb in mašazadušnica bo v ponedeljek, 1. decembra, ob '/-IO. dopoldne. Dravograd, 29. novembra 1924. Marija Pototschnig, hčerka. Ana Bernardi, Rodbini Fran Pototschnig Bernard in Jože, sina. soproga. in dr. Viktor Kac. Sloviti kožutiovinasli izdelki ki radi tiue izdelave iu uajbi Ijših kož (Jo najfinejših vrst splošno slovi.o, se dobe pri L. ROT, Ljubljana, Gradišče. Kožuhovinaste jope, boe, vratniki stalno v zalogi, v viao- in sadjerejskem kraju n:i Spodnjem štajerskem poleg cerkve in šole, ob okrajni cesti, poštui iu telefonski urad v hiši, to z vsem blsgom iu z lepim stanovanjem za večjo družino, s kletjo, skladišči ter vrtom gg23a odda takoj v najem, oziroma se išče kompaujona. Potreben kapital 60.000 do 100.000 Din, za kar se da ol> potrebi tudi »knjižena varnost. Dopise pod »TRGOVINA lb75» na Aloma Companj-, Ljubljaua. ! Osrednje vinarska zadrugo za]ugos!svijo, m o.z. V LJubljani, v staroznaoi Juvaucičevi kleti, CelovSka cesta št. 77 (Sp. Šiška) priporoča svoja prvovrstna vina Sprejme tadi provlztjskega potnika. Ponudbe je nasloviti na zadrugo, Kougresoi trg št. 2. «id Dne 16. decembra 1924 ob 10. uri dopoldne se bo na licu mesta v Zidanem mostu potem javne sodne dražbe dala za tri leta v najem Moserjeva gostilna in mesarija z vsem gostilniškim in mesarskim inventarjem. Najemna doba začne dne 1. februarja 1925. in neha dne 31. jannarja 1928. Najmanjši ponndek znaša letno 15.000 Din. Pred dražbo je treba položiti kavcijo v znesku 10.000 Din. Ostali dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem sodišču med uradnimi urami. Okrajno sodišče v Laškem, odd. L. dne 24. novembra 1924 «it» KONTORIST mlajši, samski, se išče za veno tovarn" usnja na deželi. Zalitega m* [n-rfeklnost v »loven»ki in nemftki korenpondenri tei srroiepis. Ponudite na upravo ..Jutra" pod ..Stalno Najleuša, obenem pa najkoristnejša darila za Miklavža priporoča po najnižjih cenah tvrdka Iv* Donac Ljubljana, Šelenburgova ulica 5 vse šolske in pisarniške potrebščine kakor tndi pisemski papir v mapah in kasetah. Najnovejše garniture za piaalne mize itd. ALEKSANDER. DU/\A$ ZVESTOBA IDO GROBA (LA-DAAE DE-/\ON$ OR.E AU) 12 „Ne, Bussy, ni lepo od vas, sedaj vidim, da me vlečete ko iinam že tega kralja več kot dovolj in se njega otresam! Sedaj naj se še vaših nasvetov!" „Kar pustite, da vam omislim, kar vam bo kratilo čas," »Nehajte no!" „Hej, paže, stopi semkaj!" »Hudiča!" krikne Saint Luc besen. Paž stopi izza zavese in se ves zarudel približa. „0, oj" jekne Saint Luc, ko spozna v pažu svojo Jeanne, svojo ženko. „No," pravi Bussv, „ali ste morda sedaj drugega mnenja?" „Ne, za vraga, hej, o, de Bussy, čujte, vam sem dolžan večno hvaležnost!" In dva koraka skoči Sainl Luc svoji ženi nasproti, potem pa se zave in odskoči za tri korake. Previdn~st! Ka i ti zares, de Nancv, ki je postal pozoren radi glasnejšega govorjenja in živahnih kretenj Saint Lucovih, je pričel striči z ušesi in prisluškovati. in situacija bi bila skorai poslala kritična, da se ni ta hip zaslišal z galerije velikanski krik in trušč in ropot in vpitje in zmerjanje. „0, bože moj, kralj se z nekom prepira!" dahne prestrašen de Nancy in se obrne v ono smer. „Da, da, zares, tudi meni se zdi!" pravi de Bussy in se dela nemirnega. ,,Pa da ni morda slučajno prišel k njemu gospod vojvoda Anžovinski in sta se nekoliko sporekla?" Stražni kapitan odhiti proti galeriji, odkoder je krik in ropot prihajal vedno večji. „No, vidiš, ali nisem vse dobro uredil?" vpraša Bussy zadovoljno. „Pa kaj pomeni to?" vpraša le-ta. „Vojvoda d'Anjou in kralj se pereta po bratski. To je moje delo. Diven prizor. Sedaj pojdem tja, da še vidim zadnje dejanje, i Vi pa porabite ta čas, ne sicer za pobeg, ker bi vas kralj zopet vlovil, ampak da svojega paža spravite na varno. Je-li to mogoče?" „0, mogoče! Mora biti! K sreči sem se povrhu tega napravil bolnega , in sem ostal v svoji sobi ter se zaklenil vanjo. No, to je še bolj prav." „No, potem sem pa opravil. Zbogom, dragi prijatelj, moj poklon, gospa, in ne pozabite me v svoji molitvi." Ves vesel, da jo ie zagodei Henriku III., se Bussy oddalji, stopi v predsobo, koraka proti galeriji in najde tam oba kraljevska brata. Henrik je ves rdeč besa, vojvoda pa bled od gnjeva „Zagotavljam vas, Veličanstvo," se dere vojvoda, „ da so vaši miljenci lopovi in cestni razbojniki. Sinoči so bili v zasedi pri dvorcu des Tournelles, in sicer Epernon, Maugiron, Qt>elus, d O in Schomberg." „Pa kdo vam je to natvczel?" „Jaz sam sem jih videl na lastne oči!" »Ponoči, v temi? Saj niste maček!" »Spoznal sem jih dobro!" »Po čem neki? Po postavi?" »Ne, sire, po glasu!" »Torej ste govorili ž njimi?" „Se več kot govoril. Zamenjali so me z Bussyjera m so napadli mene." »Vas?" »Da, mene!" »Lepa je ta! Kaj ste pa vj tam iskali?" »Jaz? Bil sem pri Manasseju!" »Pri Manasseju ki je Žid!" »E, saj tudi vi hodite k Židom, pa še po denar!" »Jaz sem kralj in grem, kamor se mi zdi!" „1 o ni argument!" »Sicer jih je pa Bussv ves večer izzival. To sem pa jaz videl." »»Kje?" »Na baiu pri Saint Lucu!" »Tako, izzival, na balu en sam petorico? To se lahko zgodi le vašim strahopetnim miljencemi Sicer je pa Bussy hraber dečko, to sem vedel. Vkljub temu pa ne verujem." »Hudiča!" bruha sedaj kralj ves jezen. „čc vam pravim, da sem to sam videl! Sicer pa je bil res cn, kajti, kakor sem izvedel, je torej on bil tisti, ki je ranil Schomberga Ln Epernona in skoraj ubil Quelusa!" »O, zares, tega mi pa ni povedal. Pohvalil ga bom za to!" »Jaz ne bom nikogar pohvalil, pač pa bom napravil eksempelj za takšnega pretepača!" »Jaz pa pravim, da so ti vaši miljenci napadli ne samo Bussvja, ampak i mene, čeprav mislim, da ga v Franciji razen Vašega j Veličanstva ni človeka, kateremu bi dovolil, da govori z menoj drugače, kakor povešenih oči, a oni so se spravili nad mene z mečem v roki, pet naenkrat, iz zasede in ponoči!" Ta trenutek vstopi vljudno in ponižno de Bussy, baš ko sta se brata najhuje drla drug nad drugim in se najbolj grdo gledala. Bussy je bil prav galantno oblečen, po največji in najnovejši modi one dobe, v zamolklo zelen jopič z rdečimi rožicami in z ziatimi našivi. z nojevim perjem, z lepim, dolgim mečem ob strani. „Sire." pravi in se naiponižnejše nakloni pred kraljem, »prosim vas, da blagovolite sprejeti moje najgloblje p'klone." »Vraga! Vidiš ga tukaj!" se zavzame kralj. »Veličanstvo, javil sem se, ker se mi je zdelo, da mi Vaše Veličanstvo izkazuje čast in da me imenuje v razgovoru." »Da," pravi kralj, »prav vesel sem, da vas vidim. Slišal «rm, da ste prav zdravi, in tudi prav dobro izgledate." »Sire, pravijo, da jc zdravo, če se komu pušča kri. Potem sem jaz nocoj zares prav zdrav in tudi barva mojega lica mora biti zelo sveža." .Ne, gospod de Bussy, če ste bili tepeni, ali napol ubiti, pritožite se, in jaz vam prisodim pravico." »Odpustite, Veličanstvo, niti nisem bil tepen, niti napol ubit, niti se ne pritožujem." Henrik začudeno obstane in vprašujoče pogleda vojvodo. »Kako? Kaj sle mi pa vi popreie pripovedovali?" »Rekel sem, da je Bussy dobil sunek z mečem v rebra ali V bok" »Je li to res?" vpraša kralj. »Ker trdi tako vaš gospod brat m kraljevski princ, bo že res. Takšni gospodje govore vedno čisto in golo istino." »No, sunek z mečem imate v boku, pa se ne pritožujete?" »Pritožil bi se, če bi mi odsekali desnico. Pa še takrat bi naj-preje z levico poskušal, da si priborim zadoščenje." »Nesramnež!" zamrmra kralj jezno, ko vidi, da se 5ussy prav za prav šali ž njim. »Sire," pravi \ojvoda, »govorili ste o pravici. Mi ne zahtevama nič več kot pravico. Zapovejte preiskavo, imenujte sodnika, pa naj se dožene, kdo je zapovedal ali nasvctoval zasedo in kdo je pravi krivec." Henrik III. zardi in izjavi, da hoče stranke spraviti Zato pokliče dvorjane, naj pozovejo Ouelusa, ki je bil edini prisotni miljenec in tako rek?č zastopnik cele njegove družbe, naj se pomiri z Bussy-jem in ga formalno prosi za odpuščanje ter se poljubi ž njim. Quč!us pride, pobledi, potem pa se ukloni ukazu, pristopi, kakor italijanski poklon k Bussvju, ga objame, glasno reče, da je fo v znak sprave, na tihem pa mu zašepeta: »Upam, da ne jem'jete tega za resno, in da ostanemo, kakor smo bili?" »Seveda, moja čuvstva napram vam se niso spremenila. Ali vam je zrastla buška na glavi? In prihodnjič, ali vas pride deset? Jaz bora še vedne sam!" Ko Qučlus ves zelen odhaja, se pri vratih prekopicne, kakor italijanski gluinači one dobe, na največjo zabavo dvorjanov, kralja in tudi de Bussvja, ki je svoj današnji namen dosegel, miljence oiiciielno ponižal, napravil no\o svado med kraljem in vojvodo, privedei Saint Lucu ženo in ki pojde sedaj domov, da napiše proti kralju .in dvoru zasmehljiv sonet, ki bo anonimno krožil po Parizu in doprinašal k splošnemu razpoloženju. VI. KAKO SE JE KRALJ HENRIK HI. SPRAVLJAL SPAT. Ta scena se ie pričela torej tragično, končala pa je komične. Po mestu se je kmalu govorilo o njej, ker je vsak dogodek iz Louvra prišel med meščane kakor odmev od velike skale v šumo. Po prizoru pa se je kralj, ves rnzsi jen, vrnil v svoie prostore, a sledil mu je njegov šaljivec Chicot, ki je stopal za kraljem in vea čas glasno zahteval, naj prineso kmalu večerjo. 1/1 1/2 1/4 80— 40-— 20-— Ki državne razredne loterije. tanje IZ. in 13. jonuorji! Dobitki nad 6ltla 39 milijonov dinarjev v gotovini brez vsakega odbitka v na vecji izberi pri glavni k olekturi: Bankovnog- kom. društva n. REIH I OHUD ZaBHEB mi8Haaa'*B \S boj za srečo! kaša slika aa 100 Din dobi lastnik naše srečke, ki ga Uo an;e, ako t-e isti tekom 14 dni me i i Im glede iloMika ne nporaznmejo Izžrebanih številu je iJOOO Dan žrelmna ne hsz »n po lasoptsih tskni, ko liodo prečke razprodan«. — Srerke ialanemu zue-ku za srt' ko ier 3 l>iu /a priporočeno pošiljatev. Iščejo se povsod pioila a'ci srečk. U vseh špecerijskih prcčcjalnah se dobi najboljši pridaiek k hrGni. AlAMA aeamBMiaaaanHBaMi : rte vrsti, nova roba posve zreta deb va se svuda Fira hrvauka tvort.ica salama, =uiena mesa i masti lil. Ojvri ou č-o sinovi, d. d. Petri'-ja, mta Gereralno zaalupatvo za Slovenija: R. Sune in drug Ljubljana, Celje, Marib >t. v v ? I f Bižuterijske učenke za izdelavo verižic se sprejmejo pod ugodnimi pogoji v temeljito izobrazbo. Č „ZLATARKA"<± d. $ CELJE. V & Naj!eftim,e izvorno vrelo za m,. ARMATURE, SISALJKE HIDRANTE i ŠTRCALJKE Sve vr8uod, Teudloff - Koncem Jugoslaven. d. d. za promet armatura, sisat ka i strojeva ZAGREB, Paromiinska c. 1 (Paromlin) Post. pretinac 270 Naznanilo in priporočila. Slavnemu p. c ob_iniiru vljudno mntia am, da vk! ub tvoji bolezni, ki me pa ne ovira v mojem pod jetju, izvriujem ie nadalje krojaSkl obrt ter iz golavl|ain v3* priporoča Rudolf Sever specialna zaloga tapetniških izdelkov LjlJljsn, &«m»ettfa Mtll i 1900/» -a »glavnike, puh za pernic«, liroo. afrik in cvilb /.a ti milice, platno ussy pripeljal Saint Lucu, naslonjen v svoje dlani, in je globoko ?al. Kralj je vso trojico ošinil z vznemirjenim, nezaupljivim po-y ledom in vprašal: „Kdo pa je oni mladi dečko?" | „Ko me je Vaše Veličanstvo poklicalo semkaj, mi je dalo i ovoljenje, da si smem dati poklicati za svojo postrežbo tudi J aža. Tega dovoljenja sem se poslužil." „A tako!" zagodrnja kralj nemilostivo. „Ali je Vašemu Veličanstvu žal, da je bilo trenutek milostiveje i mi dovolilo to prošnjo?" „Nnne, ni mi žal, le raztresi se. Pa kako ti je?" „Ne posebno, Veličanstvo, močno vročico imam." „No, zares, lice ti je rdeče. Daj, da potipljem žilo!" Saint Luc mu ponudi zapestje z očitnim odporom. „0 ioi!" klikne kralj. „ Žila utripi je prav neenako, celo vzne-! lirjeno!" »Da, sire, jaz sem zares morda zelo bolan!" zastoka Saint .uc. „Brez skrbi! Jaz ti pošljem svojega lastnega telesnega zdrav-ika!" ^Zahvaljujem se vam, sire!" „In sam bom bdel pri tebi!" »Ne, sire, tega ne trpim!" „Postlati si dam ob tebi. Ponoči te bom zabaval s pripovedkami. Tisoč stvari ti imam povedati!" „Tako, sire!" ugovarja Saint Luc. »Pravite, da ste zdravnik, l trdite, da ste moj prijatelj? Pa mi hočete vzeti še celo spanec? 'aša metoda zdravljenja bolnikov je pa zares originalna!" „Kaj, ti hočeš ostati sam, dokler si tako bolan?" „Saj nisem sam! Saj imam svojega paža Zana in straže in lugo in še zdravnika ste mi obljubili." „A'tvoj paž dremlje." „Tako je prav, le naj dremlje. Tako naj dremljejo vsi, ki hočejo meni delati druščino. Mislite li, da se mi ljubi poslušati bedastoče ponoči, ko vsak pošten kristjan spava?" »Dopusti mi, da bedim pri tebi. Pustil te bom v ir.iru in govorila bova le, kadar se zbudiš." »Kdor hoče bedeti pri meni, mora trpeti tudi vse tiste neslanosti, ki jih jaz včasih rečem, kadar se zbujam in sem čemeren." »No, pa naj-bo, ali prisostvuj vsaj. Ko se spravljam jaz spat!" »Ali mi boste potem dovolili, da se vrnem semkaj počivat?" »Obljubljam!" Kralj odide, zadovoljen, da je vsaj nekaj dosegel. Cim je kralj zaprl vrata za seboj, se paž zbudi in skeči z enim samim skokom od naslanjača pri cknu v sredo sobe k postelji in objame svojega gospodarja: „0j, Saint Luc, vi me zopet zapuščate! To bo muka! Morda vas ta kraljevski bedak več ne pusti nazaj... Jaz bom pa tu umirala od strahu, da se nazadnje odkrije, kdo sem." »Draga Jeanne, Gaspard vas bo ščiti! vsake indiskrecije!" pravi Saint Luc in pokaže na starega slugo. »Potem pa lahko tudi odidem!" pravi mlada žena in zardi. »No, če baš zahtevate," pravi Saint Luc z žalostnim glasom, »vas že povedem ali pošljem nazaj v dvorec Montmorency, ker se zapoved tiče samo mene, ne pa moje rodbine. Če bi bili pa vi tako dobri in ljubeznjivi, kakor ste lepi, bi v svojem srcu vendarle kaj občutili za Saint Luca, in bi še nekaj časa potrpeli. Jaz bom toliko trpel tukaj, da se znebim kralja, na glavobolu, na črevesju in ne vem še kje, da kralj gotovo ne bo hotel imeti poleg sebe tako žalostnega in nadležnega druga in me bo zopet odposlal, da se me znebi. Potem pa vam povem, ko se vrnem, da mi je prišla na um prav dobra misel, in če pojde vse po sreči, jo bova nocoj izvedla 1" Jeanne povesi pogled, vsa zardela, pa pravi: »No, dobro torej, počakam tu, pa vam pravim kakor kralj, ne izostajajte predolgo!" »Gaspard!" ukaže Saint Luc. »Semkaj ne sme vstopiti nikdo, pa naj bo to kdorkoli! Vrata zaklenite in orožje v roke! Čez četrt ure prinesite ključ mojih vrat tja k meni, pri kralju bom! Potem odidite domov in javite, naj se tam ne vznemirjajo radi gospe. Jutri zarana pa se zopet vrnite!" Gaspard smehljaje obljubi, da se bo ravn.il točno po ukazih, katere je tudi mlada gospa zarudevajoča poslušala. Sain Luc pa se poslovi z nežnim poljubom od ženke in pohiti za kraljem, ki je postajal že nestrpen. Ko je Saint Luc vstopil v kraljevo sobano, ga je presenetil težak, sladak vonj, s katerim je bila sobana prenasičena. Zares, Henrik III. je gazil po preprogi samega svežega cvetja, v januarju, in to cvetje so bile rože, nageljni, rezeda in vijolice, ki so dehtele, da bi te morala začeti čez nekaj časa boleti glava. Vrhu tega pa je bilo v zrak razpršenega rožnega ekstrakta, kakor da si vstopil h kakšni veliki blodnici, ki sprejema gosie in jih hoče popreje z opojnim duhom omamiti. Vsa sobana je bila vrhu tega opremljena, kakor za blodnico, in okrašena z bajnim sijajem, z zlatom in ogledali, z baržunastimi prestrali in svilo. S srede stropa je visela zlata svetilka, v kateri je gorelo nekoliko žaltavo olje, ki je zopet razširjalo nekakšen težek vonj, a na desni strani postelje je stal zlat satirov kip, držeč v svojih rokah zopet štiri svetilke, razširjajoče isti vonj. Teh pet svetilk skupaj je sobano razsvetljevalo, toda lc z zamolklo svetlobo Gole kraljeve noge so počivale na cvetju, a sedel je na naslanjaču iz ebenovega lesa, obloženim z zlatom. V naročju je držal košaro, v kateri je kobacalo šest ali sedem mladih španskih kužkov, katerim je z roko gladil mehke igrave gobčke, oni so pa hlastali za njegovimi prsti. Dva služabnika sta česala kraljeve lase, počesane nazaj, kakor pri ženski, tretji je mazal kralja po licu z nekakšno rdečkasto šminko, ki je zopet razširjala vonjavo. Henrik je sedel mirno in si dal streči, nepremičen in dostojanstven, kakor kakšen indijski bog. Potem pa hrepeneče vpraša: »Saint Luc? Kje je Saint Luc?" Saint Luc vstopi, Chicot ga sprejme, prime za roko in ga povede do srede sobane in do kralja, ki ga .akoj vpraša, ali ga še boli glava. Saint Luc vzdihne in se prime z roko za glavo, kralj pa mu jame pripovedovati: »Pomisli, videl sem grofa de Bussy d'Amooise." »Videli ste ga?" vpraša Saint Luc vznemirjeno. „Da, videl! Razumeš li te tepce? Pet naenkrat ga je napadlo, pa je fant bil pri meni. kakor da mu nič ni. Le nekoliko bolj bled. Mislil sem, da ga bodo raztrgali na kosce! Škoda, da nisi bil ti tam!" »Jaz, Veličanstvo?" odgovori Saint Luc. »Najbrže tudi jaz ne bi bil imel več sreče." »Kaj? Stavim deset tisoč tolarjev, da bi bil ti v desetih sunkih šestkrat zadel Bussyja! Kaj, ali več ne vežbaš? Jutri hočemo videti!" »Pač, vsak dan se vežbam, sire, razen sedaj dva dni, odkar sem bolehen. Ta dva dni pa nisem za nobeno rabo." »Ali veš, da si mene večkrat zadel v borbi?" »Včasih že, toda, sire, mislim, da vas še nisem dosegel, in dvomim, če bom kdaj." »No, če tudi ne, vendar si me večkrat zadel, in jaz se borim mnogo bolje kot Bussy! Hudiča, gospod, vi me lasate!" se zadere naenkrat na brivca, ki kar klekne. Saint Luc pa takoj spremeni vsebino razgovora in vpraša: »Sire, ali ne veste sredstva proti bolečinam v želodcu?" »Kako? Najej se!" pravi kralj. »O, sire, to že ni pravo sredstvo!" »O pač, zagotavljam ti, najboljše!" »Imaš prav, Valois!" klikne Chicot, »tudi mene strašno boli želodec zato se bom sedaj ravnal po tvojem receptu." Kralj postrani pogleda Chicota in vidi da je ta poepravil dve obilni porciji večerje in sedaj slišno sreba vino iz japonske čaše. »Kaj za vraga pa uganjate, gospod Chicot?" „E, od znotraj se mažem, kar mi de mnogo bolje, ko vaša maža vam." »O, izdajalec!" klikne kralj in se pri tem tako nepričakovano okrene, da mu komornik, ki ga je mazal z mažo po obrazu, namaže vso porcijo, katero je imel na prstu, v usta. »Le jej, sinko!" resno govori Chicot pri tem prizoru, ne da bi se zasmejal. »Le jej, maži se zunaj in znotraj!" ff Novosti za gospode dobite po konkurenčnih cenah pri a.Šistoec nosi. H. SOEB >3? Ijobljara, Mi trg 19. delala ui užbn uiiio^auniftau u Ptuju priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem svojo bogato zalogo izbornih haSožHih in ijtilosnersSiih vin po zelo ugodnih cenah -2038/a Državni kopajte icvlje zmimk v trgovini čevljev Frkovšč i drug LJubljana, Kongresni trg 9 kjer dobite 10% popusta, pa boste imeli dobro, 6591 a solidno in poceni blago. EVGEM LOVS5N ,8S0- in LJUBLJANA, Miklošičeva ulica £tev. 15. Teleton st. 727. Brzajavi: Rude Zagreb: Prfradovičeva ulica št. 2:s. - Teleton 2!-80. Beograd* Jovan 7. Markovic, karadpiriljeva ulica, palata »Bristol". Teleion st. MS. Cink, svinec, kositer, !>aker, svinčena pločevina, cinkova iu pocinkana pločevina Cinkarne d. d., Celje, žvepleuokisla gliua, katran itd. Kupujemo po na"viSUh cenah: stari l>ak»r. stan »viucc, reiuelted-cink, koviiiaste ostanke itd. Za Miklavža so najprilcladnejše Gosposvetska najcenejše Marij in trg cesta št. 7. ~ ~ : i ^ št. 2. darilo 6587 a Trgovina z mešanim blagom prvovrstni prostor v sredini Mari- J_A -»-J^ bora se zaradi družinskih razmer UgOlillO prUUd« Cenj. ponudbe na podružnico „Jutra" Maribor pod ,,ZaSigurana bOdOŽDOSt". Dobro idote iu bre^konkuieueuo trgovsko podjetje, katero je tudi z ekspertom po vsej kraljevini SIIS dobro poznano in pivrstuo upeljano, išče vsled raz širjenja sedanjega podjetja KOMPAIJONA s kapitalom 1(50.000 do l.iO-OOO Din. 650*a Cenjene ponudbe pod »Tehnik" na ,.Apolo-, Ljubljana. Stari trg št. 19/11. Odvetnik dr. Igo Jane naznanja 6518-a . da otvori dne 2. decembra t. I. svojo pisarno v Kranju u v hiži gospe Šumijeve. Opeharshi mojster strokovnjak za izdelovanje strojne opeke se takoj potrebuje. 'onudhe je poslati Udeonički zadrugi v Beogradu, Krali* Milana ulica br. 90. U95« vseh vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodajni urad Stntjonsbep premogovnih AJN D. J A K I L Ljubljana! KreSov trg 10 1018;» Generalno zastopstvo „Jadrai*ske zavarovalne družbe" (Riumone Adriatica di Sicurta) v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 4 naznanja, da je svojo že 25 let obstoječo glavno zastopstvo v Mariboru Aleksandrova cesta št. 20 razširilo v tem zmislu, da je pridobilo gospoda Otmarja Meglica, višjega davčnega upravitelja v pokoju, kot organizacijskega sotrudnika za mariborsko oblast. Družba je vsled dolgoletnega delovanja in kulintnega poslovanja najbolje upeljana in upa, da bo tudi zanaprej opravičila v pol Dem cbsegu do sedaj izkazanega zaupanja p. n. strank. M94» „9i(IsiviiJi" m ,,2e«il»«" IHtl le««*« 1 Din I Mesečna soba Preprosta mo5. obleka | Ježice j Hišo nova. Črna, >n majhno po- letine 1923 alt 1924, zdrave , i. gospodarskim poslopjem, <1-i 9e odda drema eamost postavo. ee proda aa 600 Din. In suhe, kupim vsako inno- dano in nekaj posestva v tr- sp0u0uia, evtat. tudi s hrano Naslov pove uprava ..Jutra" ; iino. — Ponudbe s navedlio g-J, pripravno za vsako obrt, j ^aajov pove uprava Jutra'* 25654 množine In cene na tvrdko trgovino, gostilno ali za vpo- " | Jakob FfručtC, Novo ruesto. kojenca, po ugodni ceni pro- _„_________ 25370 1 Ua Franc Koropec, Konjice. ' * ~ ai.n- -»ii« iS Ea _r>opion»anj®- ta JobHt«- •• raftnn. vsaka D.seda 1 Din. — PflobUBJeJo s« le mali oglast. ki •• . pi«fl. o Ktato '0.11 - rn.mt.h Ma rpraSsnja odgovarja oprava Ka, »• Ja vprataaja prllotaaa snuBka u mtaorar tmr ■ulrolulllkt pristojbin* o Dtnv rr L .borantinja ' Deček nekoliko prakse, za tovar- 'priden In močan, želi vsto-• i labo-atorlj v Ijublja- "piti kot vajence v trgovino Za Miklavža in božič Slike 72 isr;k*niaci]e Ud« " ••! •'»•-;. foior.r«! ! se sprejme. Ponudbe pod ..T oGS" ra upravo „Jutra' . 25600 Ii uu. Vali: H i u - e r. Ljub;Mitu', t jev iis, 134" Firsr. šivilja se priporer-n r.a rn in žensk" pc-rilo v Ud.lavo, po ui:o; : .ii » cur.li. Pismene ponudbe ;r.a ..Perilo 101" ua apra'.o "...lutra". 25541 iot ri" krojiacnica 2? i:o-pi'cJe in dame, se prl-poroa. — Zaloga modnega sukaa po nalnlžjlb cenab, ! isaSeni posueil.a tofrUA. Jakob Keic. Maribor. Stolna ulica št. 5. 2010 MODNI SALON IVANKA STEGNAR J.jttbSJ i ia. l<;:r.ska cesta 10 priporoča »vojn zalogo r. a i -modernejšiti da noskih klobukov. — Poplavila najcenejc. 1965 Tiskarna ■estojeeu \e 2 brzotlskarskih strojev tovarne Modilng, 1 stroja 5U/80 rabljenega a v zelo dobrem stanju, 1 stroja 52. I afuci Ikunke In ve-tlk*ga stroja za rezanje. 1 Hefti insebine. 1 Perforler-muscbine ter 3 elektromotorji. opremljeno z vsemi potrebnimi črkami. tiskarskim materijalom ter potrebnimi iiten/lll inml, se produ po zeli. ugodnih pogojih. — ..Slaven", d. d.. Zagreb, rilca 52 . 1395 Železne posteljo Skladiščnik vojaš&ne prost, ne preko 22 do 24 let star se I5?e. Itcflek-tira se samo na one, kateri so špecerijski stroki ia iiaajo voljo izobraziti fe za. potnika. Prednost imajo oni. kateri so se izučili na deželi. Samo pismene ponudbe ua tvrdko «Alko», Ljubljana. 25,682 mešanim blagom. Naslov v Mamlce razveselita otroke In upravi ..Jutra . _5Jt>8 kup|te igračne vozičke In ---------| mala kolesa, trlclkelne, ho- -7„ . ____.nnt,i'j ; lenderje, stollee zložljive tu- Za izpopolnitev znanja |d) Ia m,jice 6|Vaine stroje išče mesta izven Ljubljane | Itd. najceneje pri ..Tribuna" F. B. L., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta 4. 23991 Benzin-motor 1 HP, tudi za benzol ali petrolej, prav dobro ohranjen, se proda. Naslov pove upr. ...Jutra". 25620 Prodajalka sprotna, veSča modne stroko, absolvent strojne elektrovod- si sprejme takoj. Predstn- ske Sole z dobrimi spričevali viti se Je osebno od 10. do ter nastopi lahko takoj. — 12. dopoldne r trgovini A. Ponudbe na upravo „Jutra" Šinkovec nasl. K. Sosr, Ljub- — Gre kot navaden delavec ijaua. Mestni trg štev. la. pod ..Absolvent". 25327 23624 Mlada gospa vajena vseh trgovskih poslov z znanjem slov. in nem. jezika v Eovoru in pisavi sprejme mesto blagajničarke. prodajalke ali kaj Mičnega. Nastopi labko takoj. Ponudbe sprejmi) uprava .Jutra' pod > ---------—-------i orehovega, hrastovega, lipove n^fiie siikeni j ga, javorev.-a. jes. nove-a. c.i-, plačilni pogoji najugodnejši | pisarno, uvoje silkeilj ! l,rovl.1.. in ,,llL,.vf,, „Lri?l,.:a Naslov povo uprava „J«» mesta za oddaii ena civilna in ena vojaška I s« proti takojšnjemu plačila Zjoib Črna. so po ugodni ceni pro- , -utrio kupuje. — Ponudbe na !---------- dasta. Naslov pove uprava tvrdko Vinko Krttan, lesna 1 ...» . ..Jutra". 25041 i trgovina. Maribor, Maistrova ! Htsa Z Vrtom ---i ulica ia. 236X3 , H in trlčetrt joha zaraščene- | Stanovanje jiisalnl vn. se uprava Na hrano in prenočišče j se sprejme solidna oseba pri I družini v Spodnji Šiški. Planinska cettu 168/11. Peter- |g okoli 1400 m vrta. v naj- . nelj. 25258 1 lepšem kraj-u mesta, prodam > -—-------_ za 600.000 Din. Stanovanje | ' kupeu takoj na razpolago. — i Mehlovana SOba Naelov povo uprava ..Jutra" 25:54 I Pord-auto zelo dober, se po ugodni ceni proda. — Naslov pove -uprava ,,Jutra". 25646 fSIJfS Orehov les zložljive, z mrežo 325 Din, lesene /. cct.nmi po 130 Din lu iiimnire itnodroce) ima po najnižji e ni v zalogi RUDOLF BADOVAN, taoetnik, Krekov trg štev. 7. 25510 Slavnemu občinstvu naznanjam, d. s-111 mojo krojaško delivnieo premestil na Turaiški trs: -t. 2. Izvršrujem po najnovejših Itrojih obleke po aoo Din. sjkaje po 200 D — Prevzeminn tudi popravila in obračanje Oblek. Se priporoma I- lUutresen. 25659 Poh'štvo Kdor si žeji nabaviti krasno in trpežno tu hl.šrvo po zelo li: ' e............so .oglasi pri Mntiii vlfovi", zaloga pohištva. Vidovdunskn Prodajalka galanterijske stroke, izobražena, iz boljše rodbine, dobra ------—---J moč. agilna. poltena In pri- ' . kupljiva, išče službe v trgo-Perfektno Stenogrannio , vini ali tem-u primerne za , , . . ,, . . takoj. — Primornna je iskati \ za slovenski In nemški jezik • ^ , dohrih ijude',. - I in strojepisko sprejme takoj ponudbePnR uprav0 >(.Jiltra" odvetniška pisarna v Ljub- k 12M1.._ „s479 liani, event. samo za pol- 1 " dneve. — Plača od 1500 Din j------------ naprej. Ponudbe pod „1S75" : na upravo „Jutra". 25502 _____________ jvo vsej Sloveniji poznan, iše*e zastopstva. Ponudbe pe»d Iščem sltlžkinio »naeko ..Potnik" na narav, z dobrimi spričevali, za vbo i "jutra • dela. event. tudi začetnice), i Nastop službe 15. decembra. Ponudbe z zahtevo plače na: Dr. Lavrlč, Rogaška Slatina 25532 Fižol prepeličar , . ! mandnlon loltl. preklnr Itd., Kostanjev les rezan. 2 vagona Ima napro- kupi Tome, poštni predal IV. za tanin. prodam 15 vagonov dai V o g r i n c, Selnica pri | 2D24S zn dobavo december in janu- , Mariboru. ar. —■ Pismeno ponudbe pod i------ J značko ..Kostanlev les" na j upravo ,, Jutra". 25530 i Trgo\-ski potnik Odlična družina sprejme deklice od 10. leta dalje na brano in stanovanje od 1. januarja naprej. — Dopise na upravo ..Jutra" pod ..Dobra vzgoja". 25580 6. 25516 Vedno teUcče je samo KOMET «1 sti 10 zn prrbe-te in linolej. j zato pri na ' .iljši kakovosti naj 'i:--.š''. Nepor»-cbno oaru-vanje 7.r 1 o: -..u. brez bencina. t : rT' i na . t.ve.: nevarnosti. — Cisti tekočI voBek, najvišji 1;-' naMažje delo. — reiVj ste?-:lenleah, za večj;i pod.i tja: iianke. hotele etc. v kniitnl ;.-;»odoma. iN. r- v upravi „Jutra". 25587. Lepa v i la s prostim ftAnov m-cm v sredini mesta na prodaj enj. ]>onudbe ped «Lep ua '.ipr «Jutra* 25062 Kupci na posestva! Zapomnite si m«»j naslov, k.iiti nudi hc Vnn- titj!'.j'>.n in n.ij-uffoinej^n prilika r.a nakup po ako oglašate istega z obširnim popisom v reklam, listu «Posest» ki ga razpošilja vsem javnim lokalom šifom Slovenije in države ter v inozemstvo, dalje vsem kupcem redno in brezplačno „P.oscst". Realltetna pisarna, d. z o. z v Ljubljani. Sv. Petra cesta 24. 2003 Kogar torej veseli, nnj so liilrO 7.plasi prt meni. — Posestvo sicer ris ni veliko. > cnd.tr je (•rsn- doliro ter obstoji i?, treli Ktavb Posestvo meri -C joliov. polovica jc ho*t;i s pret«-/.n«i melikim lesom. Cena 100.000 di narjev. — Naslov: Je.-ip Mirč, Turški les ft. 30, po^ta Rimske Toplice. Slovenij' 23716 tehtnici, noseči po .100 k.t. — Anketna lr» drtiei oblrka. po- Kipim pa : dve manjšj ilcci- <_er i naprodaj ua Tržr - Bukov gozd poln ln dozorel, v izmeri ne- malr.i tehtnici. 9.r rabljeni, noseči od 100—300 ka. Dopis«* na unr.ivo ,,Jutra'* pod .Inn. št. 25602". 25602 št. pod ..Vesten 12001»" i " ' 25515 , Fin kestum šivilja prvovrstna mn«'-. išče mesta pri boljši rodbini. Ponudbe nri upravo ..Jutra" pod šifro ..Prvovrstna moč". 25600 popolnoma nov. temnnmoder in zraven spadaiOCi klobuk f model), se proda. Naslov v upravi ..Jutra". 25597 Vec prostoslodov i na premog in druge rude ir.am t n:> razpolago. Kdor jih želi kupili. namenjati za posestva ali ku, u«»- ; . . , - rt . , , v najem za več Iti. izve naslov SaSklV 1!:'d lf!V"' ,1! ,od<,kr- v „,,Jravi .Jutra., 257211 "r53B ccbte in <■ km od železnice, ( z vso pripravo za nadalje-|\auje že začete ekspioataeijc Prril 1.-1 kupilo ' je zaradi bolezni takoj ua- iv i j, it .1 prodaj. Posi edovabi izlilju- veui. — Ponudbe pod ,.Uukov gozd' na upravo ,,Jutra". 25210 f.i crlej^e lepa ilatila v knilgo j \e/niei Zupan. Oajeva iii. 2. zn palačo Ljublj. kreditne banke: pisaln«. unpe noleze. Moke sl::itic in rstule vceh volil 'is'i . po irrednet nizkih cei.ati. — Priporoča se za vsa dru^a v lo stroko spadajoča dela. £57(12 Stanovanje na periferiji, 1 soba. kuhi* uja In pritikline, se zamenja j. enakim ali večjim. Poizve se v Krakovski ulici Stev. 5. 25577 Gospodična uradnica išče sobo ia takoj ali pozne-ie. Ponudbe na upr. ..jutra" pod šifro ..Uradnica 13085". 25573 Stanovanje uajmanje 2 sobi a prltlkll-. 1 nami. iščem v sredini mesta. * . Plačam visoko najemnino, tv. odškodnino. — Ponudbe peid Samostojna gosnodinja!.---------- poštena, sprejme samcu. Mizar*'"' norročniii spretna kuharica, se [ k mlademu trgoven dot,ro l2veiban «eli preme-Oglasiti se je ..aevno niti mc,stn. ,,,,„ izVen Sk.ve- - m , -,- . v!1 d,vanaistlh cije. - Naslov pove upravi, n i! * ■ 111 po a. 10 lil lo Mestni trg 19/1. levo. 25G3U ! jutra- ■''jSC tki trgovini ali ;_________"' Nova ofomrna se po nizki eeni proda. — Naslov pove uprava ..Jutra" 255 S J direktno pri ..Komet" (Drago žnidnrič) Celje. 254S5 j Pohištvo! Kompletne sobe iz trdega lesa s p s i h o . Din 70OO ■ kompletne sobe iz mehkega lesa .... Dtn 3500 : kuhinjske kredence Din 700 ; posamezne omare Din 700 posamezne postelje Dia 300 | Tudi ra oMvke. Cenik gra- i tis. Zupan -ie Franc. Glince £t. 20 — I.iubljana, Ilrmova Ullea št. 19. 25574 j I .iir -out Šivilja Kovaški pomočnik zmožen izdelovanja sekir -prejme takoj. Ponudbe z n.i veilbo plače proti prosti hrani in stanovanju je poslati na upr. «Jutra* »pod -Fužina*. 25707 Mizarske pomornike icr pleskarja i?eem Zupančič, mizarstvo, Glince 20. 257(16 Železna ^eč (Da-jerbrandofen) za trajno ____________________ ■ kurjavo, se proda na Valva- =0! " J~ zorjevem trgu 7/1 E, desno, (sekretarka), perfektna 25570 Korespondentinja slovenSMni srbohrvaščini i______________ in nemščini ter izvežbana v i Pozor! Kdor želi ugodno kupili 7a Miklavicvo darilo t ri I<-t»e ele!; trične sveiiljk*. in si« cr: eno stoječe (silnn^ko). eno namizno ter eno \i«er«>. naj jili ogleda v št u«! orlovski pl. št. 11.1. levo. Prodam Dve prazni sobi -----------------s pos«.«bnim vhodom in ekk „ . , - .v. i trično razsvetljavo, sc J Frodarn dve Risi (iastll tuUoj skupno aii pnsa- v popolnoma dobrem stnnju, m«zuo mirni stra ikk Naslov «»d ifiljcni četrt ure od Celju. jk>vo uprava ..Jutra . 25339 V eni biši se nahaja gostil- j---------- na in trafika, draga je sta- j . vjuijska z vrtom in njivo, j Dijak s-."4 pri i to l7.drli.jt, , oMeke. ko>.'nme irA) i?t"' I lin upravo .aradi selitve proda. Bodoča. zajamčena. S'roko\ no r.iiifij«- ni potrebno Pojasni'a daje Pahnr, Sp. Šiška. Vodr.ikova cesta i<8. 256t; ; je poslati na nnefov • An*rtt1 Novosti. Kaiiovuc, il ti.t.. a<"ka u) 1«. (iščejo) Za prodajalko ali blagajničarko se priporoča mlada, pridna in zanesljiva gospodična. — Ponudbe se prosi na upravo „Jutra" pod ,.Zanesljiva 22" Z slov., brv. in nemški steno- ' graflji. išče službe samo v velepodr— Ponudbe p< d šifro ..Vodilna moč" na upr ..Jutra". 2£iS! Kočija ž priden in p»j»rtrn. dobrimi spričevali, želi primerne službe. Cerlenr« ponudbe p'id značko ..Zanesljiv 13094" na upravo ..Jutra". 25575 PraziTni ar>arnt . 1 postilo ; (v r«'- ^ za mast, 1 posodo za ku ! ^anje perila, tri zimsko jope. za kavo in *ito z 2 reSotnma '»'a bela telovnika, d-.e sr^l-ni In mlinom vrod. malo rab- ur,,-.1enM f^brno verižic«, eno lifn. se radi opustitve trgo- ,z1o/-10,1 ' »o d'»«lo). ^a^Iov vine ugodno proda. Marlla I10'e uprava «Jutra». Welss, Kamnik. 25563 1 m^Ji l^ncin-motor Naslov pove uprava ..Jutra" 21874 ali mlajši gospod, so sprejme na stanovanje m hrano v sredini mesta. Naslov pove uprava „Jutra 25421 Kdor kupuje kdor prodaja zamenja, oddaja aH išče v najem nepremičnine naj se zglasl pred odločitvijo v realitetni ponredovaluici Josip Saje Ljubljana, Meelnl trg 5t. 25 2017 pod „Soliden . Soliden trgovec samec, Išče opremljeno sobo i /. električno razsvetljavo in | prostim vhodom pri kaki boljši rodbini /. vso oskrbo, če mogoče tudi hrano. — Dopise na upravo „Jutra" 25377 i ..Stanovanje 13105". 25565 Prazna soba s {»osebnim vhodom se lakoj odda v Zeleni jami. Natl. povo uprava e na FerjaUCič. Dunajska c. 62 — mitnica. 25667 Jevšovi hlodi 2 IIP lu cirkularno proda izdelovalec v Preski-Medvode. Sokolski kroj kompl., za manjšo postavo, se poceni proda na Dunajski cesti 47 (Bežigrad, vrata 4) 25546 Enonadstropna hiša Opremljena soba Vec tolofon. aparatov Fotografski pomočnik ____ zmožen vseh del, išče službo takoj ali pozneje. Nas*'»v v upravi „Jutra". 25023 1 vatron. kakor tudi 1 vagon jesenovih i a črešnovih proda l- ranc Logar, posestn. ; nnm|znih in stenskih, jako Hrastniku. C dobro ohranjenih, se po nizki — ccni proda. Naslov v upravi i ..Jutra". 25363 250 m poljskega tira z 2 vozički (Hunti). kupi takoj J oh. 2 u ii, Kočevje. 25489 Lokomobilo en. 20 HP, dobro ohranjeno, kupim. — Naslov pove F. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta 16. 25290 Mehan. (ključ.) vajenec ki ima eno leto učne dobe kolesje, gosje in gosji puh za seboj, zeli premeniti me- rer ra^je oddaja vsako m:;o-sto. — Cenjene ponudbe pod po y.,ueri»lh cenah tvrd- ka V aj d a. Cakorec. Otroški voziček se proda. Naslov pove upr i ^ . ..Jutra". 254S7 Smilskl dres ---—------------ damski popolnoma nov, se 0 . proda. Naslov pove uprava Perje . „jutra". 2566S „Vajenec 13057 „ Jutra". na upravo 25517 1883 ' Nekaj otroških obtafc in perila se po ugodni ceni pro«la na Bregu 2/1, desno. 2567 J Suhe gobe, brinievo olje ln (Itol kupuje po najvlft-jlh cenab ter prosi /.• po varjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj. 1117 Pisalni stroj dobro ohranjen t«-r pisalno mizo in omaro kupim. — Ponudite na upravo ..Jutra" pod šifro „Pisarna 12951". 25261 7. vrtom v Ljubljani tik Tabora, se proda za 410.000 D. Hiša je pred vojno zidana in v prav dobrem stanju. Kupcu je na razpolaeo lepo stanovanje v I. na''str. s 3 sobami. pritikJinaini i*j v podpritličju pa delavnica s 3 prostori, pripravna za vsako obrt. — Naslov pove upra>;; ..Jutra". 25110 Hiša s prostim stanovanjem, v sredini Maribora, je usodno naprodaj. Naslov v upravi Ak dvema posteljama, se išče z« takoj Ponudbe pod i f ro .Takoj" na upravo ..Jutra". 25040 Išče se zastopr-.''ie za nien« Maribor. Celje, Zagreb i ii Karlovac, kateri so priprav. Ijeai osebno ali potom svojih uslužbencev razpečavati kemično sredstvo za uničevanje Birfesi. — Ponudbe na upravo ..Jutra* pod .Zastopnik li»lJ5». 25950 Opreniljrpo »oba posebnim vbodom, v sredini Dve prazni sobi krasni, s posebnim vbodom, električno razsvetljavo ter u " rabo kopalnic« v novi vili v Ljul Ijani se takoj oddasta ene-tnesta, išče ROS pod, k|"'}Vne i mu .iii dvem* boljšima golobi vsaki da u ni.oiabljal. - . - 't : t ■ eti Mut:1 Mesto potnika ■ , , . . -x..- eni takoj ali ,.a s1 Filakerski VOZ .. Jan. 1025. — Ponudbe na popolnova nov. napolpokrlt, upravo „.Iutra" pod značko lahek, eno- in dvovpreien, ..Zmožeu 13020". . 20418 po nizki ceni proda Franc ___________________ O s e t juntor, Vransko pri . Celju. 25178 Spreten knjigovodja j--------I 1 l ilanclst. slov., hrv. ln nem- ! de-bra za šivano delo, sprejme J. D o 1 e n c. Ljubiiann, Florijanska ulica 6. 25672 ■ , . ; -.ti korespondent. išče pri- j Dira ■: 1 Jl lHKa mrrne službe. Nastop takoj. 1 dobro ohranjena. enovprc2na. Cenjene peinudbe pod značko tla peresih, se po ugodni ceni ..Marljiv 12980" na upravo proda n« Poljanskem nsalpu „Jutra", 25330 i St. 6. 25400 Trboveljski premog 1920 koks premog brikete dobavi ia .,IUrlJa" trn, Kralja Petra trg 8. Tclofou 220. Plaiilo tadi u obtoke. Frize samo večje množine, kupim proti akreditivu. — Ponudbe pod ,,Frize" na uor. „Jutra 25353 Izložbeno okno za na zid obesiti, ISfem. — Ponudbe na upravo ..Jutra" r. navedbo mere ln cene pod šifro „Okno 13129". 26604 Proda se nova vila poel relo ugodnimi pogoji. i*tanovanje takoj prosto. — Ponudbe pod ..Prež posredovalca" na upravo ..Jutra". 25814 Stanovanje obstoječe iz 2 -2 sob. kuhi — ---------- nje in pritikim. se i š č r ra . » takoj in se piio-a za i letu Trgovina z mes. blagom naprej. Ponudbe r.a uprava ..Jutra ' pod značko ..Doltro plačilo 25623 ■il^M____ Orehove hlode brei grč In jako tnalo gr-často blago, v debelini 0.1 | 35 cm naprej In ne llpod 2 m dolgo, kupim k sukce- slvr.l dobavi. Ozira se le na ponudbe v vagonskiU mno-[ /ina!: z navedbo cene za »f* Vilo v Celju nn flnjli^pSem mestu, opremljeno z vsem modernim kom-fortom. s takoj prostim novanjem In velikim vrtom, kakor tudi reč drugih ob- 'ektov piM-eni protla I.OTro i'remolnik, Celje, PreSfnova St. 19. 25382 (Stanovanje v Mariboru, zamenjam *a Ljubljano. Ve'- se poizv« v upravi ..Jutra". 25019 na najpronietnejfiem prostoru v Trbovljah, se radi selitv. pod ugodnimi pogoji t ata-I novanjem prepusti za daljfio dobo. — Naslov pove uprav« lutra . 25895 ocvtifin s jios^stvont ln r' DO.1 trsk':ll ------- ---------------- .. pt-rlopjeni, 5 ruinot od rud- J franko vagon — na upravo nika, se proda. Poizve se ..Jutra" po« _Prlma blago". | pri lastnici Franjl Preon 26279 • Zagorje ob Savi. Stanovonio iščem 3 sob, kuhinje in prltlklin v mestu ali naibližii okolic*. — Pon-db^ nn : Poljat.sk« t . St. 18,1. desno. 25714 Zantfniam stanovanje iz =<.be. kuhinje In piltlkll-naml na GI :ih r. irakini v Ljubljani ali na periferiji (t-udl na Cllncah). Ponudbe pod ..Zamenjam" na opravo 25615 _Jutra". 25636 Dvorana lepa. svetla, Iti ib dolga. « n» široka, s parketom, primemo za pisarne, trgovski lokal, skladišče ali lepao obrt. v sredini mesta »e mkerj oelda Nsslov pove uprava ..Jutra" 255.1 Pi-arniški Ijknl Sili s tt-tefi n-.u. V -ledini nie.ts, v L nadstropju se odda v najem. Intormaeije daje T«|-ailtio Zadružne gospodar-k« 256« cJUTRO» št. 282 Nedelja 30. XI. 1924 Ljubiteljem dom. glasbe se priporoča 12 domoljubnih 2—Šglasnlh pesmi a sprem-Ijevanjem klavirja. — Cena aamo 12 Din. (Tudt v znamkah.) A. Koal. Šolski ravnatelj, Središče ob Dravi. 21703 Gospodično Samostojni obrtnik kl me je porabila v kavarno z dobro ldočo obrtjo, (1 želi Zalaznlk na Starem trgu, znanja v svrho ženitve z go- prosiro za naslova ker sosta- spodlčno ali mlado vdovo a nek Je nemogoč. 25G5S premoženjem, v svrho pove- ____čanja obrti. Dopise • sliko , ... katera se vrne, pod značko V zakonu nezadovoljen „Srečnl dom 12788" na upr. ee želim seznaniti s sebi „ Jutra". 25634 | enako žensko od 25—35 let, j prijetne zunanjosti. Ponudbe I s sliko na upravo „Jutra" pod ..Nezadovoljen". 25380 18 let priznane „L a r u c t n" pllule najslgurneje ozdravijo kapa-vtco (Tripper). — Dobiva se po vseh lekarnah po 20 Din ikatlja. Po pošti razpošilja lekarna B 1 u m, Subotlca. z Aleksandrove ceste št 43 v Tischlerjevo hišo na Aleksandrovi ce»ti št. 19. Adresar za Slovenijo cajnovejfie Izdaje, so dobi v knjigarni ..Sava" v Kranju, proti plačilu vnaprej za Din 100 ali po povzetju, kateremu se priračuni 6e poštnina. 25155 se je s svojo pisarno Gosli prodam za 320 dinarjev. — Naalov pov« uprava ..Jutra" 25633 V svrho ženitve išče znanja 28Ietni mtadenič-obrtnik lepe preteklosti x zna-čajno gospodično od 22 — 30 let. Premoženje postranska stvar. Tajnost zajamčena. Resne ponudbe s pliko, ki ee vrne na upravo lista pod šifro •Zvesta družica.. 2.3.670 Tri lučke iščejo prižlgalnike.— Priži-gaoje s sliko na upr. .Jutra' pod šifro ,.Bela", „Modra", „Rdeča". 25489 Zelo lepa. 6859.* enonadstropna hiša (vila) v Mariboru v lepi legi, v bližini parka, z električno razsvetljavo, vodovodom, 4 stanovanji, lepim cvetličnim, sadnim in zelenjadnim vrtom, zraven približno 700 m! stavbišča, sedaj obdelano kot polje, vse zagrajeno, naprodaj. Resne ponudbe na poštni predal 32 Maribor. Za Miklavža in za Božič! Vsakovrstna praktična in koristna darila v galanterijskem, drobnem, vezenem blagu in igračah. sns/a Bogata zaloga Berndorfskega jedilnega orodja, kuhinjskih posod iz čistega nikla, blaga iz alpake in kina-srebra, usnjenega galanterijskega blaga za vsak okus, potnih potrebščin, finega in navadnega porcelana, broazev, steklenine. Velikanska izbira mila in par f umeri j vseh svetovnih znamk, jeklenega blaga, žepo'h nožev, škarij, brivskih aparatov in rezil znamk „Mem' in ..Gilletta", drsalk, kaset za manikuro, kaddnih potrebščin, žepnih vžigalnikov, nogavic, kratkih nogavic, volne, preje, stikjnea, svile za šivanje in za kvačkanje, galoš. snežnih čevljev, domačih čevijev. voščenih namiznih prtov in igrač, kakor: družabne igre, ,,Anker", ..Matador", ,.Ingemus", „MarkIin"' lesene omarice za sestavljanje, mehanične igrače, kakor avtomobili, železnice, mehanične figure, plišasto m klobučevinaste igrače znamke „Steiff" Knopf im Ohr, vozičke za punčke, trdnjave, kuhinje, prodajalne, sobice za punčke, kuhinjsko posodo itd. itd., vse v največji izbiri in po najnižjih cenah. Prosim, ogiejts si moja imoopremiiena izložbena okna v veži! Franc Kormann, Maribor, Gosposka ulica št.3. Kanarček je nSel Izurjena šivilja Pred Škofijo l/II. Kdor ga 1 v Šivanju se priporoča za je ujel ee naprofa, da pa na d000- Naslov pove uprava odda proti dobri nagradi pri 'Jutra*. 25.692 Kugier, Istotam. 256711 .--------■ — " | Meh. umetno vezenje Per, volčjak | p,,^ jM„r„v ti.ilet. obšiva- eno leto stir, čiste pasme, nje vložkov in čipk, pritiska s-1 odda: Cesta v Rožuo do- nje Kravate, DiuSko perilo, ua lino št. 10. 2P1S2 raninice i;d. po izredno nizkih .............cenah \!a*e': in Mikeš, Ljub- lja-1.1, Dalmatinova ulica. 25.tW6 Kan-rCKe ..Harzer Edelroller" pitumc ,.Wolf-Seifert", izvrstne pev- i ce ln samice za pleme razpošilja Lenpoid B a e b 1 e r. Bled I. Znamko za odgovor prosim priložiti. 255D0 Starejši gospod. posestnik, trgovec ip obrtnik z otroci, želi znanja z Izobraženo. polteno, pridno, dobro in simpatično gospodično ali vdovo brez otrok. Dopis,, pod šifro ..Poštenost 130R1" na upravo ..Jutra". 25552 Dama z zelen, klobukom V sredo ali čotrtek. Sporočite naslov ali sestanek. — C. M. 25588 Zalogr klavirjev ln piauincv a >-.> i j.-:u Luvnrn llo-endorfer Czapka. Ehr har. Scbweighofer Origtna-Stingl Itd Jerica Hutiad roj Dolenc Ljubljana. Hilšerleva ulica št 5. 1036 Ribje olje zajamčene pristno, naiboljše norveške znamke, dospelo. — Lekarna Pakarčlč, Karlov-pka cesta št. 2. — Direktni iniport iz Kristijani je ! 25 M0 Trije gospodje 20 let stari, vročega srca in vedno dobro razpoloženi, želijo resnega znanja z enakimi po spodičnami v starosti od 17 do 2ft let. — Ponudbe s sliko pod .Vera, Upanje, Ljubezen-- na upravo «Jutni">. 25712 Klavirje NA OBROKE IN POSODO! Zalega nalslovitelšlh : Ste!n-way. Ffirster, Bosendorfer, Holzl Stingl ijrlcinal, C2ap-ka ete. Uplaševanja iu po-pravila najcenejše. izbome violine, godala vseh vrst ln strune v velikanski izbiri. Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni tr« H. 3 pcle£ icarl3trata. Najstarejša m ns> • sobnejš.i tvrdka j Javna zahvala. v Jugoslaviji. 2051 ,t . . ,, . __ Vsem dobrotnikom, ki so ml na katerikoli način pri n-db»ni avfOmat pomogli do moje?a pouov-aviu.uai. upf.a obstoja izreka ni tem Be preoa. Naslov pove upr. potom najsrčnejšo ud:.no za „Jutra '. 25449 hvalo. - Iva Sillej s sinkom ._• ______| 25423 Kurir — Beograd sprejema naročila do 2. ccuibra pod ,,Sigurnost" upravo .,Jutra". Pczrr, kolesarji" Pošljite Btara kolesa v popolno prenovo crnajKraoje / ognjem ln prn'kianje. - Na željo se kolesa tud! sb-aniju čez zimo. ..Tribuna" F. D., tovarna dvokolts in otri škib vozičkov LjaL.jauu, Kariov ska cesta št. 4. 2013 Mlad golobfek želi resnega dopisovanja z mlad i trolobičico. Resne ponudbe s sliko pod .Srčkan 18» na npr. ..Jutra -, 25713 Zr-menh .ce pletilni stroj št. 10/40 rm, prvovrsten in malo rabljen za št. s. ki je istotako v dobrem stanju, u je lahko manjši. Nas!"v v upravi ..Jutra". 25560 Najstarei&a -slovenska pleskarska lo llčar-aka delavnlou. Popravila rnnč't oskrbi solidno klinika za punčke v Ljubljani, Nunska ulica 19/11. 25557 Trgovec s trgovion mcSanega blana v lepem Industrijskim kraju, želi znanja zaradi takojžnje ženitve z gospodičuo v sta -: rosti 1S-2S let. Prednoto.i : • zdrava, premožna ln veselje do trgovine. Cenjene dopise s sliko, katera se na zahtevo vrne. pod .Srečna bodočnost* na upravo ..Jutra". — Anonimne dopise se ne sprejme. Za nakup okusnih. sa deco in odrasle primernih daril priporočamo tvrdko M. TICAR, LJUBLJANA. Dunajska cesta 16 ae prlporofta. u tevriitii toCia (•■< jasni. Sodna dražba jelovih desk okoli 4«n do Bon Kiii- metrov raznih dimenzij se v rTi na skladišču V. Sragnetii. Ljui.rana. Za porenjskim kolodvorom dne 11. c!ecem'ira 1924. ob dveh popoldne 2570.1 Pinntsto dobre ohranjen, se takoj kupi. — Ponudbe i navedbo cene na ui-ravo ..Jutra' pod ..Planino". 2f.404 Na domačo hrano sprejmo se troftnide ali pospo diOne v sredini mesta. Poizve se v opravi «Ju!ra». 20.727 ozeblinam delnje najsignrnejc in najbolje novo sredsiro Dobiva sc v vseh lekarnah in drogeriiah. ^607 a Ako rešite mojo nganko, douite zssstonf in brez pošiljalnih stroškov e;io izmed sledečih ^ JHD lE-K ^ M -K D£RILi s 1.1 FomoIuo kuhinjsko garnitur.*, spstoiečo ./.: 1 kuhinjskega nanii/.ttes^a prta. 2 stenskih prevlek, 1 prtiča z:i kredenco, 2 prtičev za kuhinjski stolec, H metrov pro^e za kredence, 1 prtiča za krušno košarico j» 1 prtiča za podstavek. 2.) Izbor pretltiskanih ročnih del, sestoječ iz: 2 miljejev, 2 miztiih nadprtov, 3 blazin iu 2 prtičev za nočne omarice. 3.i 3 line ročno vezene damske srajce. 4.) 10 tncatov 1). 31.15. bele ptnolice za z itikanje ali 8 tncatov pavolice v (lrngih barvah. 5 ) 3 kartone 1). M. C. sukanca za kvačkanje. 6.) i'-,s kg najfinejše ovčje volne za pletenje juniperjev i. dr. v vseh poljubnih barvah. Rešiti je treba sledečo nalotjo: Spodaj stoječi črni naris k i (10) nni se skrbno izrežejo ter tako sestavijo in nalepijo, tla se pokaže brezhibna slika zitatie, izven Evrope živeče živali. Išče se za takojšnji nastop obratni Dotični mora biti tehnično izobražen, po možnosti risar ter mora imeti izkušnje v izdelavi manjših železnih izdelkov. Umevno je, da se mora spoznati tudi v obratnem knjigovodstvu. Poudarja se izrecno, da se naj obrneju tozadevno le prvovrstni in popolnoma samostojni prosilci na Kamnik, dobavlja najcene|e v vsak množini Jos. R. Puh, Ljubljana Gradaška ul. 22. Tel. 513. ^^ - ™ r Pogoji: 1.) Rešitve iz inozemstva se ne sprejemajo. 2.) Rešitve, ki prispejo št le po 15 decembru t. 1. se vrnejo. 3.) Vsaki rešitvi je priložili zuesek 30 Din. ki se pa lahko dopošlje tudi po poštni nakaznici. Za to v>oto dobi vsakdo, ne glede na to. ali je uganko pravilno rešil ali ne, brez stroškov in po prosti izbiri takoj ali a> 2 predtiskani stenski prevleki, velikost 78 X 54 cm. ali v) 5 predt skanih žepnih robcev iz najtinejiejra šifona, ali c) 2 prtiča za nočne omarice iz domačega platna in 4 štrenice 1) M. C. pavolice za zankanje. 4.) Vse rešitve naj se naslovijo na: Razpošiljalnico ročnih del Nika Zipser ua Bledu, Pripomba : Rešitev gorenje upanje se ualisja v zapečateni kuverti pri lir. uotarju M. Hafnerju v Ljubljani, Miklo&ičeva cesta, in se odpre dne 17. decembra t 1. oii 1/,11. uri preipoldue v niegovi pisarui in ob njegovi navzočnosti. Ta rešitev se potem tekom 8 dui objavi v tem časopisu. Pri mojem razpisu daril ue gre za kako loterijsko igro. ampak m velikopotezno pridobivanje odjemalcev in je v tem oziru ne-, a j popolnoma novega, kajti vsak pošiljattlj pravilne rešitve dobi, kakor je spredaj navedeno, po prosti izbiri zastouj in brez stroškov eno izmed navedenih daril, ako je zadostil vsem pogojem. Razpošiljanje daril se prične dne 18. decembra t. I. in traja do dne 24. decembra 1.1. Lepo obleko l«ale. «ko ditte Toaoicao kemične čistiti in barvati v Lkeaičitičisl Uniči icbarvirijl JOS. REICH Poljioakl Baslp ist. 4 Pidriiilea: S«l*eb;^£ova u!. 3 i9j£aill Janko Pogačnik LJUBLJANA Ktlalilii 9»u tt. 111. Za srbsko konverzacijo ■ e t 6 č e aa Ljubljano rojen Srb i dobro omiko. Ponudbe s pogoji pod ..Vladimir" na upravo „J-utra". 254S3 Izprašana učiteljica Za nemščino ln francoščino, daje pouk tudi v lašilni ln ■a klavir. Naslov pove upr. „Jutra". 25603 Brž. konces. zasebno učill36e za strojepisje tTina nra 6 Dtn. — O. Peta«, LJubljana, Rimska cesta 17/1 25550 r Družabnika (drniSabnico) • 100.000 do 150.000 Dia iščem za brez-konkurenčno podjetje v Maribora ali Celju. — Znamko prlloiite. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Trgovina". 25424 Pozor! Pozor! Amerikanci in kapitalisti Za eno celo rentabilno podjetje v Sloveniji, se iščejo družabniki ali delničarji. — Vprašanja z naslovi Je poslati po^ ..Prvovrstno podjetje 1925 ' na upr. „Jutra" 25267 Nad 25 let obstoječe dobro vpeljano podjetje i Sloveniji, i S č e tem potom vfcč družabnikov, ev. tudi dame po 150.000 Din. — Podjetje znaša 2.000.000 D. — Refiektantl se prosilo, da pporoče svoje naslove pod Eifro ..Družabnik" na upravo , .Jutra". 25203 Iščem družabnika (co) za trgovino b papirjem na debelo. Potreben kapital Din 200.000. — Pisarna In akia-dlSče na razpolago. Por, ;24a 11 PlccoSieva želodčna tinktura katera krepča želodec, pospešuie slast u odprtje telesa Naročila spre:etca lekarna dr. 0. Poli Ljubljana, Dunajska costa Dr. Vid Cervinka zdravnik v Polzeli se je vrnil in zdravi kakor po navadi. 6553/a « * trboveljski premog H. Petrič LJUBLJANA Gosposvetska c. 8 Telefon 313. angleški premog ^ (7800 kalorij) in prvovrstni koks engros dvakrat izdatnejši od domačega premoga, po najnižjih cenah, takoj dobavljiv. Naročila in pojasnila v ing. A. S TEBI, Ljubljana Dunajska cesta 1 a. g ^ — N I i s Veliko zalogo blaja najdete jj ti za moške in ženske ob'eke li n t. El ri v občno znani trgoviui IfkLiA- a v • Ljubljana | H 9 ^Lingarjeva ulica - Pred škofijo čj :s (zraven knezoskofrske palače). ... , {3 ti Zanesljivo poštena 111 prijazna postrežba. t*4 H Tvrdka prodaja samo v tej liiši v lastnih :3 prostotih. RU8/» *3 2;uia parketu ili linoleju najvišji lesk ob i tioško-lahLetn delu. J. Sliepisšin •J 840 a Sassk priporoča boljše taciliu ricr, strune, partitnre in ostaie potrebščine za vsa glasbila. Vljudno naznanjam, da sem ppevael za tovarno bučnega olja A. Stiger v Slovenski Bistrici RAT0L novo in ; arneie 6rod-sIto 23 podgane hišne in poliske miši. — Steklenua 2« Din, po povzetja 28 Dm. Izdeluje: Odio ATOL', Zagreb. Blenlčk» 21. pofci so tudi v vseh lekarnah " in drogerijah. ««17a v ve m m kateri izdelek „KRONSKA ZNAMKA" je splošno znan kot najboljši in vedno sveži. V moji veletrgovini s špecerijskim blasont: A. Jurca nasl. Alojzij Senčar v Ptuju dobite od sedaj skozi vse ieto vsak dan — tudi ob nedeljah dopoldne — takoj brez vsakega plačila 1 liter naifintjšsga iočaena olia (kronaš znamtfBj zs vsahe 4 liiPE suhih izlJc nih ho^šic (jedrc), 1 liter naifinejšsgi! bučneg: oljs za S fin suhih neizlu^eiin tančic. Ravnotako kupujem vedno po najvišjih dnevnih cenah iaica fižol ko-fuzo, orehe, suhe gobe, kuhano in sirovo maslo, vinski kamen itd. Za obilen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem 6474* Alojzij Senčar. Razpis božičnih nagrad. 300 300 daril daril od fjEU NAGRADE: i.) 2.) 3.) 4.) 5.) 6.) 7.) 8.) 9.) 10.) 11.) 12.) 13.) 14.) 15.) 10.) 17.) IS.) 19.) 20.) 21.) 22.) 23.) 24.) 25.) 1 nov Torino Fiat-avto za 6 oseb. 1 nov Torino Fiat-avto za 4 osebe. 1 nova kompletna spalna soba z 2 posteljama iz črešnjevega lesa. Izdelek tvornice B.jthe i Ehrman. Zagreb. 1 nova kompletna je<1ilna soba iz hrastovine. Izilelek tvornice tiothe i Ehrman. Zagreb. 1 nova kompletna pisalua soba iz hrastovine. Izdelek tvornice Bothe i Ehrman. Zagreb. 1 nov Ehrbar klavir (saiouski klavir). 1 nova klubska garnitura iz usnja. 1 novo motorno kolo 5 HP 1 nova velika perzijska preproga (Afganistan). 1 nov pisalni stroj Underwood. 2 nova damska urejena toaletna potna kovčega iz usnja. 2 nova manjša motorna kolesa. 2 nova ^inger šivalna stroja. 2 nova pianina. 2 novi kompletni kuhinjski epravi. 5 novih porrelanastib servisov, kompletnih, za 12 oseb. 5 novih gramofonov, vsak z 10 najnovejšimi Shymmy ploščami. 5 novih fotografičnih aparatov. 5 novih velikih kovčegov za potno prtljago. 5 novih velikih medenih električnih lestencev. 5 novih manjših perzijskih preprog (Shirvan ali slično). « 5 novih ženskih toaletnih garnitur iz kristalnega stekla. 5 novih velikih gardinier iz kristalnega stekla. 5 novih velikih vaz iz kristalnega stekla 5 novili velikih naslonjačev, z gobelin-blagom preoblečenih 20.) 10 novih velikih usnjatih ročnih kovčegov. 27.) 10 novih manjših usnjatih ročnih kovčegov. 28.) 10 novih zlatih zapestnih Jenskih ur. 29.) 10 novih moških zlatih ur. 30.) 10 novih porcelanastih servisov za 6 oseb. 31.) 10 novih porcelanastih servisov za črno kavo za 12 oseb. 32.) 10 novih biciklov. 33.) 10 novih stoječih električnih svetiljk. 34 ) 10 novih pirotskih preprog. 35.) 10 novih porcelanastih servisov za črno kavo za 6 oseb. 36.) 20 novih srebrnih doz za cigareta 37.) 20 novih moških zlatih verižic za ure. 3S.) 30 novih ženskih zlatih zapestnic. 39.) 3o novih moških usnjatib listnic. 40 ) 30 novih ženskih usnjatih ridikulov. Vpoštevajoč današnje težke ekonomske razmere, vsled katerih je novoosnovanim tvrdkam nemogoče s svojimi še tako dobrimi proizvodi prodreti v javnost, boreč se z veliko konkurenco, poskušamo na ta reklamni način spoznati širšo publiko z našimi prvorazrednimi par-fumi. ki so po strokovnjakih ter po najnovejših francoskih metodah in receptih prirejeni. Saj nam ni treba uvažati parfumerije iz inozemstva. ker moremo v domovini taisto doseči V to reklamno svrho r:zpi«ujemo sledeče tekmovanje z gori navedenimi nagradami, ki so obenem najlepša božična darila I. UGANKA. Iz sledečih zlogov sestavi 4 besede spodaj navedenega pomena: A — ta — nav — I — dam — me — Du — ri — li — A — ja — ka —. 1. (A------) Del sveta (kontinent). o (]______) Država ob Jadranskem morju. 3. (|)----) Največja reka v Jugoslaviji. 4. (A---) Prvi človek na svetu (po bibliji) II POGOJI ZA TEKMOVANJE. 1.) Tekmuje lahko vsak tu in inozemec. 2.) Vsak tekmovatelj mora rešiti uganko točke I. in rešitev poslati v zaprti kuverti z rekomandiranim pismom na enega niže navedenih naslovov; na kuverto mora napisati besedi: ozneje do tega termina prispeti na enega spodaj navedenih naslovov. — Kešenja. ki dospejo po 23. derembru. ne pridejo v poštev. b) Vsako pravilno rešenje rlobi tekočo številko, ki se tekmovalcem pošlje s steklenico parfuma; 24 decembra se vrši žrebanje ob navzočnosti in v pisarni notarja Milana Mihaljinca v Zagrebu. Rezultat žrebanja se bo v teku 8 dni objavil v časopisih: razen tega se bo vsak dobitnik pismeno obvestil, a d< !niki prvih 10 nagrad tudi brzojavno. Oni. katerih rešenje ni pravilno sli od katerih znesek 60 Din ni prispel, ne sodelujejo pri dobitkih; vendar v kolikor je znesek 60 Din vplačan, se bo poslal dotičniku parium. ne oziraje se na okolnost. ali je uganka dobro ali slabo rešena. Nagrade se delijo dobitnikom 8 ian po žrebanju. — Razpis nagrad ie osnovan na podlagi 60.000 udeležencev ter se bo v primeru manjšega števila razdelilo sorazmerno manjše števi o nagrad. c) Naročene steklenice parfuma se pošljejo tekmovalcem poštnine prosto. d) Vsak tekmovalec se izjavi, da je z zgoraj navedenimi pogoji sporazumen. e) Pisma z rešenjem in denarne pošiljke se imajo poslati na: Kr. javnej« notarja Milana Mihaljinca. Zacreb. Ilira 39, ali pa na naslov firme. f) Vse nagrade so novokupljeni prvorazredni predmeti, ter bo en del teh izložen v Zagrebu v izložbi tvrdke Brača Fussmann v veži Apolo-Kina. V Zagrebu, dne 19. oktobra 1924. jAIDA', proizvodnja parfumerije, Zagreb, B-cesta 19 a