Večer poezije Zvezdane Rupnik
Pesem življenju
V sredo 21. januarja, se nam je v knjižnici J. Mazovca že dnigič (prvič predlanskim) predstavila pesnica Zvezdana Rupnik. Z glasbenim jezikom se f je pridnižil kitarist Franc Kozole. V polnem priredilvcnem prostoru je posamezne avtoričine cikle sproti predstavljala Nada Zekič.
— Zakaj pišetn? Vsakdo mora vendarv nekaj ali vnckogaverova-t/. Je to v moji pesmi moja kri? Saj res: skoz mojo pretnnogo pesem mi nekaj odteka, nekaj torej umira, a vesmiselni in bcsedni izrazotem — ne, ne, to je stvar bralcev, poslušal-cev.
Gre za prozomost poezije? Se je treba o tem sploh spraševati? Ste pri poslušanju ali branju njonih verzov prizadeti. Vam sprožajo mi-selne in prcdvsem čustvene vzgibc?
Zvezdana Rupnik ni nez-nanopesniško ime. Objavljula je ie koi osnovnošolka v Cici-banu, kol srednješolsku v Mltjdini — prilagi Mlada poia, pa v drugili šolskih in krajevnih glasitih, nastopalu /ifl števihuh literarnih veče-rih... Lcmi je na nuleCaju slo-venskih pesnikov — začetni-kov prejela prvo nagrado, ihiio skupaj z Ivunom Ferbe-žarjem zastopala itašo reptt-hliko nu jugoslovimskem sre-Canju »nepoklicnih« pesnikov in lcim nustopila na šicvilnih prirediivuhi Mhutosii lelom se ji lorej bliža ča.s pnc stuno-stojne pesniške zbirke.
Končno: v tem je odgovor in ne vprašunje — TO JE POHZIJ A! Nc sprašujemo se o prozomosti izraza, marveč o smislih bivanja. In odgo-varjamo si tudi.
— Sevcda smo med črnim in belim, a čc hočemo kar najmočneje (za—)hrepeneti po optimističncm belem — jutri, je premnogokrat potrebno doživetje črnega. čc ho-čctej apokaliptičnega...
Avtorica je svoj nastop razdelila v več ciklov: rojstvo — Ijubezen — smrt (kotstrasti vsebi) — narava in nad vsetn tem vizija apokalipse.
Nekak fluid je bil razpet mcd
Ijudmi, kot tonski glasovi se je oglašal, kot kdo ve kakšni valovi je drhtel v nas, kot brezčasovnost v času jc trepetal okrog nas. Se nam mudi živeti? Morda v modrem. kot sc je nehote ujela njcna pesem z modrino razstavljenih slik Mari-jana Trearja v prostoru. Pač s svo-jim jezikom. še posebno z lirskim, a pridružil se mu je še zvok kitare kot enakovreden sopotnik brezbrcžij tega večernega doživetja. Življenje sc nam je dalo v tej uri kot poezija, ne glcde (ali pa prav zato), ker je le-to med rojstvom in smrtjo; saj tudi smrt nosi v scbi novo rojstvo. Vznemirljivo mirno nam bo znova segal v spomin ta večer, kajti Zvczdana Rupnik nam je potešila željo s hrepcnenjem po novi želji, po tistetn novem, katerega delček iz sebe nam jc odkrila — v spod-budo iskanja.
A. M.
5  tišino  sern  napolnila   va-kum grla.
Skozi sik razdevičene pesmi je belu utnrla molitev. Težka je kri brez nje.
y.v. R.