SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) Lil (46) Štev. (N2) 44
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 4 de noviembre - 4. novembra 1993
Je bilo domobranstvo
Janša o Kučanu
zločinska organizacija?
Kot smo pred kratkim poročali v našem listu, je Spomenka Hribar napisala članek Samoumevnosti v ljubljansko Delo dne 25. septembra, v katerem je med drugim omenila, da je bilo domobranstvo zločinska organizacija. Temu je odgovoril bivši podpolkovnik Emil Cof v pismu bralcev, ki ga je objavilo Delo v soboto, 30. oktobra, in ki se glasi:
Kot po činu najstarejši domobranski častnik čutim dolžnost, da zavrnem izjavo gospe Spomenke Hribar, objavljeno v gornjem članku, kjer trdi, da je bilo tudi (podčrtal podpisani) slovensko domobranstvo zločinska organizacija.
Da je to čisto navadna komunistična propagandna laž, je razvidno iz naslednjih dejstev:
Slovensko domobranstvo je nadaljevanje vaških straž, ki so nastale, kot pove že ime, da bi varovale življenja in imetje Slovencev, predvsem na deželi. Nastalo je v soglasju s haaškimi konvencijami, ki predvidevajo, da mora okupator v okupirani deželi skrbeti za red in varnost prebivalstva, česar pa okupatorji niso storili. Zato so bili Slovenci upravičeni, da ustanovijo svoje lastne organizacije, ki bodo skrbele za red in varnost.
Voditelji KP, ki je bila s svojo protiim-perialistično fronto od začetka vojne v Jugoslaviji 6. septembra (aprila, op. ur. Sv. Sl.) 1941 zaveznik sovjetov in preko njih Nemcev, so organizirali pohode prebivalcev raznih vasi na meji med italijansko in nemško zasedbeno cono s prošnjami, da bi tudi njihove vasi zasedli Nemci in ne Italijani. To fronto pa so 22. junija 1941, ko je Hitler napadel Stalina, svojega zaveznika pri delitvi Poljske, prekrstili v Osvobodilno fronto (OF) in se razglasili za edine voditelje boja proti okupatorju. Kdo jih je za to pooblastil?
Vaške straže in s tem tudi domobranstvo ne bi nikoli nastale, če KP ne bi pričela pobijati nekomunistov, ki bi jim onemogočili, da bi po končani vojni prevzeli oblast v Sloveniji; če ne bi z nepotrebnimi izzivanji okupatorjev — kar ni niti za eno uro skrajšalo svetovne vojne — dosegli, da so ti pričeli streljati talce, požigati vasi in odvažati ljudi v koncentracijska taborišča, kjer so mnogi pomrli od lakote in bolezni.
KP je preko svojih partizanov tudi sama pobijala verne ljudi po vaseh, ropala in nasilno mobilizirala ter v gozdovih sodila
(?) in nečloveško mučila in pobijala ujete nekomuniste. Zato so se po vaseh ustanovile vaške straže, iz katerih se je po kapitulaciji Italije 9. septembra 1943 z vključitvijo slovenskih četnikov, med katerimi je bilo večje število aktivnih in rezervnih slovenskih oficirjev in podoficirjev, kolikor jih niso slovenski partizani s sodelovanjem italijanskih topov in topničarjev zajeli v Grčaricah in potem pobili v Kočevskem Rogu, organiziralo slovensko domobranstvo. To je bila prava vojaška organizacija prostovoljcev, v kateri sta vladala red in disciplina. Seveda so nekateri posamezniki napravili kak prestopek ali zločin, za katerega so bili, kadar so bili znani, disciplinsko ali tudi sodno kaznovani. Te prestopke in zločine posameznikov je protikomunistična skupnost v svobodnem svetu preko svojih političnih predstavnikov že pred leti priznala in se v javnih medijih opravičila.
Toliko v odgovor na v začetku pisma omenjeno izjavo gospe Spomenke Hribar.
Naj dodam še nekaj dejstev o dogajanjih med drugo svetovno vojno.
Do sedaj še nisem zvedel, da bi se NOB in partizanski odredi oziroma njihova voditeljica KP opravičila za vse načrtovane in ukazane zločine in mučenja posameznih ne komunistov in celih družin, kot so Ma-vsarjeva, Grozdetova, Bralčeva in druge. Vem pa, da mnogi, tako prisilni mobiliziranci kakor tudi s propagando za OF zapeljani resnični narodnjaki, tega niso odobravali, toda morali so molčati, ker so bili pod stalnim nadzorstvom politkomisarjev in so se zato seveda bali za lastna življenja. Zali Bog so mnogi med njimi padli pred domobranskimi puškami, ko so jih komunistični poveljniki redno gnali v prve vrste napada.
Emil Cof,
bivši podpolkovnik slovenske narodne vojske, naslednice domobranstva, Buenos Aires Tekst posredoval Vinko Levstil
Pridruženo članstvo ES
Ko se je slovenski zunanji minister Lojze Peterle vrnil z obiska v Nemčiji, je dal sobotni prilogi Dela 30. oktobra obširen intervju, iz katerega posnemamo zaenkrat njegove misli o zadnjih dogodkih pristopa Slovenije k Evropski skupnosti.
Dejal je, da se je zunanji minister Kinkel v pogovorih, ki sta jih imela, izrecno zavzel za dajanje večji pozornosti Sloveniji, ko gre za približevanje ES.
„Prepričan sem, da je tudi zavzemanje Nemčij prispevalo k temu, da bomo že decembra začeli uvodna pogajanja o pridruženem članstvu. Tudi v pogovorih z drugimi visokimi nemškimi državnimi funkcionarji smo slišali potrditev take politike. Ko Nemci začrtajo določeno politiko, se ne ustavijo, take so vsaj bile naše dose-
danje izkušnje. Res ni vedno v navadi, da bi nas omenjali v dražbi držav, ki bodo v doglednem času priključene ES, toda tu so možne različne razlage. Van den Broek mi je celo dejal, da je to, da nas vedno ne omenjajo v svežnju kandidatov, točka za nas. Morda res nepotrpežljivo reagiramo. Navsezadnje je Slovenija podpisala sporazume, ki že delujejo in ji dovoljujejo, da je v tem trenutku celo v boljšem položaju kot države Višegrajske skupine, ki še nimajo nobenega delujočega sporazuma, ker pač še niso bili ratificirani. S tem, da je bilo v Luksemburgu sklenjeno, da se z nami podpiše sporazum o pridruženem članstvu, je naša pot jasna," je poudaril Peterle.
Delegacija slovenskega državnega zbora pod vodstvom podpredsednika Miros-
V intervju za zadnjo številko (24. okt.) Nedeljskega dnevnika je slovenski obrambni minister Janez Janša odgovarjal na vrsto vprašanj. Govoril je predvsem o odkrivanju nekaterih nečednih zadev, saj mu izraz afera ne ustreza, ker je to beseda, ki se pri nas najpogosteje uporablja zato, da kriminalu ne bi rekli kriminal. Največ prostora pa je v intervjuju namenjenega njegovim odnosom do Milan Kučana.
Glede mariborske zadeve z orožjem je dejal, da se ne premakne nikamor, kakor da bi nekdo hotel, da se sodno ne potrdi niti to, da je orožje res bilo v zabojnikih. Po njegovem mnenju bi v resni pravni državi tak primer takoj prevzel državni tožilec in mu posvetil vso pozornost, saj gre za odkritje ene največjih ilegalnih pošiljk sodobnega orožja v zgodovini. Sicer pa je odkrito orožje po njegovem mnenju neizpodbiten materialni dokaz za obstoj dobro organizirane, politično trdno zasidrane in zaščitene udbomafije pri nas, ki izkorišča tudi svoje stare navezave in poznanstva v svetu za širjenje svojega podtalnega imperija.
Na vprašanje ali to pomeni, da ne gre le za kriminal, temveč za politični obračun, je Janez Janša odgovoril, da bi lahko rekli, da je nekdo pripravljal oboroženi obračun, in dodal, da je od odkritja orožja deležen ostrih političnih napadov, blatenj in groženj. Poudaril je, da so od odkritja orožja nekateri politiki pri nas postali izjemno živčni in da se jim trese glas na televiziji, kar se prej nikomur ni dogajalo. (Namig na Kučana — op. ur. Sv. Sl.)
Glede na dobro znano in že staro dejstvo, da se zaganja v predsednika Kučana, mu je časnikarka svetovala, da bi se namesto „podajanja" na časopisnih straneh, enkrat usedla skupaj pred kamero, da bi občinstvo zvedelo za Janševe očitke in predsednikove odgovore iz prve roke. Janša je izrazil polno pripravljenost, pač pa omenil, da se je kakršnemukoli tovrstnemu javnemu soočanju predsednik do sedaj spretno izogibal. „Tudi sedaj bodo najbrž trume njegovih časnikarjev in urednikov hitro pohitele s pojasnjevanjem, da se to ne bi spodobilo, da bi trpel ugled države in s podobnimi izgovori," je dodal Janez Janša.
lava Mozetiča (SKD), ki se je 28. oktobra vrnila z dvodnevnega obiska pri Evropskem parlamentu v Strasbourgu, se je tam predvsem pogovarjala o sodelovanju Slovenije z Evropsko skupnostjo. Sogovornike so seznanili z gospodarskimi in političnimi razmerami v Sloveniji. „Glavna tema pa so do neke mere bili odnosi med Slovenijo in dvanajsterico", je povedal Mozetič.
Slovenski poslanci so izrazili željo po čim hitrejši vključitvi Sloveniji v ES kot polnopravno članico in še pred tem kot pridruženo članico. Po Mozetičevih besedah so „protestirali, ker Slovenijo še vedno povezujejo s pojmom nekdanje Jugoslavije".
Zoran Thaler, vodja parlamentarnega odbora za mednarodne odnose, je povedal, da članicam ES trenutno ni do širitve, razen na Avstrijo, Švedsko, Finsko in Norveško, ki so že v postopku, zato bi morala Slovenija „okrepiti svojo agresivnost", ker je tako majhno državo „mogoče opaziti samo, če je glasna". Povedal je, da so evropski poslanci Slovenijo večkrat pohvalili kot državo, ki je „veliko pokazala v prehodnem obdobju".
V nadaljevanju intervjuja je govoril tudi o procesu proti četverici, za katerega Janša trdi, da je Milan Kučan za njegovo aretacijo vedel, da je to celo odobril in je zanjo nesporno odgovoren. Zatrdil je tudi, da takratni policijski minister Ertl in šef SDV Eržen, nista delala mimo njega, temveč na podlagi njegove politične odločitve.
Sicer pa je Janez Janša prepričan, da bi Milan Kučan lahko slovenski javnosti pojasnil še precej dragih stvari: Zakaj je bil najprej odločno proti prepovedi srbskega mitinga, 1. decembra 1990 v Ljubljani; zakaj je maja 1990, ko je JLA razoroževala slovensko TO, dva dni okleval in zavlačeval z ustreznim sklepom predsedstva, s katerim bi zaustavil razoroževanje; zakaj spomladi 1991 kot vrhovni poveljnik ni niti malo okleval, preden je podpisal takoime-novano Deklaracijo za mir. Sicer pa Janeza Janšo, kot predsednik socialdemokratov zanima tudi nakup hiše v Murglah. Po pojasnjevanju že znanih dejstev o nakupu hiše v Murglah, je časnikarsko vprašanje, ali to pomeni, da predsednik laže, Janez Janša odgovoril, da pove le tisti del odgovora, ki mu gre v korist. „Včasih, kot na primer-v primeru četverice, pa tudi neposredno laže," je dodal obrambni minister.
Gled informiranosti Kučana je minister Janša dejal, da predsednik neposredno ali prek svojega urada avtomatično prejema vse gradivo, ki se kakorkoli obravnava na vladni ravni, nekatera važnejša poročila z obrambnega ministrstva dobi tudi neposredno in istočasno kot predsednik vlade. Izrazil pa je prepričanje, da predsednik pogreša takoimenovane informadje ob kavici, vsaj kar zadeva obrambni resor, in poudaril, da ne pristaja na privatizacije. „Kljub temu še vedno nekateri kolegi mimo predsednika vlade obiskujejo Kučanov kabinet in včasih je vse skupaj zelo podobno dogajanju v Beogradu med obema svetovnima vojnama, ko je jugoslovanski kralj prek osebnih stikov z nekaterimi ministri v vladah neposredno uravnaval delovanje dela izvršne oblasti," je dejal Janez Janša.
Po ugotovitvi Marjane Vončina, da sta s predsednikom res na nesprotnih bregovih, je Janez Janša dejal, da se je „o bregovih Kučan odločil leta 1988, ko so po treznem kolektivnem premisleku' v kakem vikendu sklenili, da je bolje žrtvovati nekaj Slovencev jugovojski, kot pa se odločno upreti pritiskom iz Beograda. Šele ko so ljudje napolnili Kongresni trg in Roško, so počasi začeli spreminjati strategijo."
Pogovor se je sukal tudi okoli Staneta Dolanca oziroma njegovega umika. Janez Janša je menil, da so se Dolanc in njegovi sodobniki zato lahko umaknili, ker so za ta primer vzgojili svojega velikega zaščitnika za čas po spremembah, Milana Kučana. „Vendar bo Milan Kučan moral razmisliti o tem, kdo bo njegov zaščitnik, ko se bodo začele odpirati neprijetne teme. Velika škoda je, da si je Milan Kučan, ki je naredil tudi mnogo dobrih stvari, s tem svojim ščitenjem preteklosti in grehov vse tja do Čebina in zverinskih povojnih pobojev na pleča naložil tako težko breme. Stara garda, ki odhaja, mu tega ne bo mogla nikoli povrniti, saj se še enega življenja ne da kupiti. Marsikaj mu lahko kupijo, mirne vesti pač ne. Breme je vsak dan težje," je dejal Janša.
STA
Okrogla miza o spravi
Združeni ob Lipi sprave so 18. oktobra z javno izjavo pozvali Državni zbor Republike Slovenije, naj izreče v imenu slovenskega naroda obžalovanje za vse žrtve druge svetovne vojne in še posebej žrtve državnega terorizma po končani vojni.
Pisec te deklaracije Stanislav Klep je za sredo zvečer 20. oktobra 1993 sklical okroglo mizo, pri kateri so poleg njega sodelovali: zgodovinarja dr. Jera Vodušek - Starič, članica Inštituta za novejšo zgodovino — avtorica knjige „Prevzem oblasti 1944-1946", dr. Janez Peršič, docent na ljubljanski univerzi, in časnikar Ivo Žajdela.
Okrogla Štihova dvorana Cankarjevega doma je bila zadovoljivo zasedena in med meni znanimi poslušalci so bili: dr. Branko Rozman, dr. Z. Juhant, Janez Grum iz ZDA, dr. Tine Velikonja, Stane Štrbenk, Pavel Kogej, Minka Vodišek in še kdo.
Zgodovinarja sta izmenoma razlagala dogodke pred in v začetkih druge svetovne vojne. Omenila sta poučenost med Slovenci o dogajanjih v Sovjetski zvezi, o španski državljanski vojni in pobijanju nasprotnikov komunizma, predvsem duhovščine.
Po napadu Nemčije julija 1941 na Sovjetsko zvezo, ko je večina Slovencev že dobro vedela, kaj prinaša komunizem, so slovenski komunisti začeli revolucijo pod krinko OF. Razglašali so monopol nad odporom proti okupatorju ter že 15. avgusta ustanovili VOS in NZ, ki sta začeli z likvidacijami in do 1. maja 1942 ubila v Ljubljani 65 ljudi, po Sloveniji pa 250.
Omenjala sta italijansko kapitulacijo
septembra 1943, ko so partizanske enote napadale s pomočjo Italijanov postojanke vaških straž in četnikov, pustile pa k umiku Italijane brez kakršne koli kazni, ki so po Dolenjski in Notranjski požigali vasi, kon-finirali kmete in študente na otok Rab, streljali talce in povzročale gorje v ljubljanski pokrajini. Pripovedavanje je bilo dovolj nepristransko in blizu naši resnici.
V drugem delu programa so se oglasili nekateri poslušalci in debata je bila o tem, ali je sprava sploh mogoča, saj je toliko ovir in nasprotovanj predvsem s strani borcev-herojev. Govorniki so omenjali, da se pripravlja zakon o poravnavi krivic, vendar ljudje, ki ga oblikujejo, ne vedo, da je treba dogajanja med vojno razumeti na podlagi resnice in pravice.
Ob utemeljevanju potrebe o spravi obeh taborov je dr. Janez Peršič, zgodovinar, pribil, da so sicer partizani pobijali, vendar pobijali so tudi domobranci. Ugotovitev o pobijanju je izzvenela enkovredno za obe vojskujoči se strani, zato sem se oglasil, naj pojasni: KJE in KDAJ so domobranci pobijali neoborožene nasprotnike. Dr. Peršič mi ni odgovoril, temveč protestno zapustil dvorano ter s tem prizadel vzdušje, ki je vladalo v dvorani.
Pogovor se je nadaljeval, nekateri so pripovedovali svoja tragična doživetja med vojno in po njej. V Sloveniji bo potrebna večja pripravljenost sprejeti resnico ali ugovore proti lažem, da bo s pomočjo demokratične debate prišlo do sprave.
Joža Markež
Teritorialna obramba in slovenska vojska
Uradno spremembo naziva Teritorialna obramba v Slovenska vojska bo Slovenija sprejela takoj, ko bo sprejet zakon o obrambi, ki so ga pretekli teden obravnavali slovenski parlamentarci. Obrambno ministrstvo je minuli teden kar dvakrat slovesno proslavilo drugo obletnico odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije. V ponedeljek 25. oktobra je ob tej priložnosti podelilo medalje za hrabrost devetim borcem v slovenskem odporu leta 1991, trem slovenskim medijem, Televiziji Slovenija, Radiju Slovenija in časopisu Delo, pa plaketo za poročanje v času slovenske vojne. V četrtek pa je na notranjskih planotah blizu Pivke grmelo iz tankov in minometov. Skupna taktična vaja Pivka '93 je bila doslej največja vojaška manifestacija usposobljenosti slovenskih rezervnih vojakov in nabornikov, udeležil pa se je je celoten slovenski politični vrh in tuji vojaški atašeji. Vaja je bila posvečena drugi obletnici odhoda tujih vojakov in 75. letnici bojev za slovensko severno mejo. Slovenski parlament je v torek končal drugo obravnavo resolucije o izhodišču zasnove nacionalne varnosti Slovenije, poslanci pa so se ob sprejetju tega dokumenta odločili, da bo državni zbor vložil kandidaturo za status opazovalca v Skupščini Zahodnoevropske unije (WEU) ter za status pridružene nacionalne delegacije pri Skupščini zveze NATO. Poslanci so tekst resolucije dopolnili, tako da v procesu vključevanja v evropske in druge mednarodne gospodarske in politične povezave Republika Slovenija prevzema hkrati pravice in odgovornosti, ki jih te povezave terjajo na obrambnem področju, razen zagotavljanja mirovnih sil v prostoru bivše Jugoslavije do končane sedanje krize. Poslanci so v torek končali tudi s prvo razpravo o predlogu zakona o obrambi in ob tem predlagatelju tega zakona naložili, naj pripravi zakon za
drugo obravnavo za januarsko sejo ter pri tem upošteva tudi mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Hkrati je državni zbor od predsednika republike zahteval, da v roku 30 dni poda svojo mnenje o predloženem zakonu.
Informacije iz Slovenije
Slovenska ljudska stranka (SLS) ne izriva Združene liste socialdemokratov (ZSLD) iz vlade, vendar je pripravljena vstopiti v vlado le pod določenimi pogoji, je 29. oktobra časnikarski konferenci dejal predsednik SLS Marjan Podobnik.
Ti pogoji pa so: da se stranke vladne koalicije po morebitnem umiku ZLSD opredelijo do bistvenih predlogov vlade in do sprememb njenega načina delovanja, kajti sedanja delitev interesnih sfer je za SLS nesprejemljiva. SLS ni pripravljena prevzeti odgovornosti za izvajanje takšnega memoranduma, ki ne izraža poguma in odločnih potez pri vprašanjih gospodarskega razvoja in socialne problematike.
Predstojnik urada za pregnance in begunce pri hrvaški vladi Adalbert Rebič se je na časnikarski konferenci 29. t. m. opravičil slovenski vladi, ker Urad pred namestitvijo beguncev v slovenske poatniške domove lastnikov ni pravočasno zaprosil za privolitev. Napovedal je, da se bodo hrvaške oblasti opravičile tudi lastnikom počitniških domov in pojasnil, da je do napake prišlo zaradi neusklajenega delovanja Urada in hrvaškega obrambnega ministrstva. Rebič je ponovil, da je namestitev samo začasna. Do dogodkov v Istri bi moralo zavzeti stališče tudi pristojno telo slovenskega parlamenta. Toda odbor za mednarodne odnose se je ta teden sestal dvakrat in obakrat je bil nesklepčen.
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Če upoštevamo da je pred nami, v dobi komaj dveh dobrih tednov izredno važen plebiscit in se ozremo po tukajšnjem političnem odru, moramo priti do zaključka, da nekaj ni v redu v vsem tem stanju. Ni prave volilne kampanje in v samih vladnih krogih so te dni trdili, da bi vlada plebiscit takoj preklicala, če bi radikali sprejeli pogajanja za dogovorjeno ustavno reformo.
OPOZICIJA BREZ VODSTVA
Večkrat smo že trdili, da Menemova vlada dejansko nima opozicije. In to se jasno kaže tudi sedaj ob priliki tega referenduma in vladnega poizkusa ustavne reforme. To ji po eni strani koristi, ker dejansko ni odpora proti vladnim ofenzivam hegemonije na vseh področjih javnega življenja. Po drugi strani pa to pomanjkanje odpora ni zdravo za državo, ne za demokracijo, ne za vlado samo, ki tako ne ve, proti komu naperjati svoje sile.
Tu pa najdemo še drug pojav, neke vrste politično protislovlje. Kajti medtem, ko je največja opozicionalna stranka radikalizem, globoko razprta, so njeni zastopniki v poslanski zbornici enotno nastopili in skoraj do zadnjega podpisali kompromis, da bodo volili proti vladnemu osnutku ustavne reforme. In to končno vladi zapre vrata do zastavljenih ciljev.
Dandanes je argentinsko politično polje razdeljeno med vlado (peronizem v mnogih različnih izrazih), radikali in ostalo opozicijo. A glavna razlika med vlado in opozicijo je ta, da ima vlada gospodarski in politični načrt, dober ali slab, pravšen ali zgrešen. Opozicija ga nima, niti radikali, niti razne levičarske formacije, še manj desnica, pa naj gre za Rica, Bussija ali kogarkoli. Druga razlika je v tem, da je v vladi jasno, kdo vodi: Menem. In kadar njega ne bo, je tudi jasno, kdo ima adute v roki: Duhalde. Opozicija pa nima moža, ki bi potegnil za seboj šestdeset odstotkov glasov, ki na zadnjih volitvah niso oddali svojega glasu vladi.
V	primeru plebiscita, kjer se določa samo soglašanje ali odpor do ustavne reforme (dejansko do možnosti ponovne Menemove kandidature), ni jasne javne opredelitve radikalizma, ostala opozicija pa se dejansko izgubi, če prav številčno predstavlja velik del prebivalstva. Večina strank in strančic je proti, pa se to dejansko ne pozna, nima odmeva ne v družbenih občilih ne med ljudmi. Radikali pa, kot smo že zadnjič omenili, ne morejo najti skupnega nastopa.
Čedalje bolj jasno se ob tem vidi, da se je vlada s plebiscitom zaletela. Pravzaprav je bila večina svetovalcev okoli predsednika proti, a Menem je osebno prevzel iniciativo za njo izpeljavo. Hotel je pritisniti na radikale, češ ne bodo se upali izpostaviti novemu porazu. Ankete so doslej kazale in še kažejo, da se večina ne zoperstavlja ustavni spremembi. A da bi se množično udeležili referenduma (ki ni obvezen) in tam sledili diktatom strankarskih vodij, je pa bolj dvomljivo. Število glasov, ki jih tako more prejeti vlada, bo sorazmerno izredno nizko, čeprav se ji procentualno obeta prepričljiva zmaga.
V	radikalizmu so doslej v živčni tekmi do enotnega nastopa iznašli kaj malo odločno formulo, ki jo nudijo svojim danom. Geslo se glasi: „Volite »ne« ali pa ne volite". Sličen položaj počasi zavzemajo tudi nekatere druge opozidonalne stranke, A dejansko, kot smo že zapisali, opozicija dandanes izven kongresa nima lastnega obstoja in zato ne more uspešno nastopati
proti vladi. A smatrati je, da je za vlado najhujši poraz ta, da tako plebiscit kot celotno delovanje za ustavno reformo in ponovno Menemovo kandidaturo na splošno med ljudmi in celo v sami peronistični stranki ne vzbuja tistega navdušenja, o katerem sanja Menem.
KORAKI V PRAZNO
Medtem je v poslanski zbornici, kjer mora prav tako prejeti dve tretjini glasov, vlada storila že prve uspešne korake: komisija za ustavne zadeve je sprejela in že potrdila osnutek, ki more sedaj vsak hip priti na glasovanje v zbornici. Zato je javna tajnost, da ob vsaki priliki, ko zbornica sklepčno nastopa, peronistični vodje preštevajo glasove, če morda v tistem trenutku ne dosegajo dve tretjini. Vsak hip, če bi do tega stanja prišlo, bi vrgli osnutek na glasovanje, s čimer bi odpadel plebiscit, poganjanja in vse ostalo. Seveda prav tako ni tajnost, da zlasti radikali skrbno pazijo, da bi do takega presenečenja ne prišlo.
In kakor je opozicija politično razpršena in brez skupnega cilja, tako je v poslanski zbornici jasno, da vlada brez pomoči ne more prodreti, kajti glasovanje proti vladnemu osnutku reforme je za vse menemiste edino jasno dejstvo. Vladni zavezniki so pa bolj razkropljeni kot prej.
Tako vlada, ko po eni strani zmagovito nastopa v zvezi s plebiscitom, stoji kot z zvezanimi rokami v kongresu. Ni čudno, da nenehno ponuja pogajanje radikalom, z zagotovilom, da ukine plebiscit, če z njimi pride do soglasja. In zagotavlja, da sprejme vse predloge in da je vse snov debate, razen sprememba, ki predvideva ponovno Menemovo kandidaturo.
A radikali se res ne nahajajo v stanju niti debatirati z vlado. Stranka je tik pred državno konvencijo, ki naj 12. t. m. izvoli novo državno vodstvo. Teče torej huda borba, katere plan je predsedniško mesto narodnega komiteja. Odkar je pričela toniti Alfonsinova politična zvezda, se v stranki nenehno ponavljajo boji za vodstvo. Doslej so jih reševali na tak način, da so na vodstvo stranke postavljali može brez lastne politične moči, kot izraz vsaj delnega soglasja. A sedaj je Alfonsin odločen, da se povrne h krmilu. Prav tako odločeni pa so njegovi nasprotniki (De la Rua, Angeloz), da to preprečijo. Eni kot drugi trdijo, da imajo večino delegatov v državni konvenciji. Da pa je mera nesoglasij in nejasnosti še večja, je te dni córdobski guverner Angeloz odšel na potovanje po Evropi. Ne bo ga doma za časa radikalne konvencije, ne za datum plebiscita. In vendar se poteguje in zaenkrat nima resničnega tekmeca za ponovno predsedniško kandidaturo kot zastopnik radikalov v letu 1995. Izrazil pa je tudi da, če bo Alfonsin vodil stranko, se kandidaturi enostavno odpove.
Ob vsem tem je zanimivo, kako potekajo volitve na največji in najpomembnejši argentinski univerzi Buenos Aires. Doslej so bile volitve že na osmih fakultetah in na sedmih je zmagala radikalna „Franja Mo-rada". Na petih je prejela štiri delegate, na dveh je prejela tri, premagana pa je bila le na filozofski fakulteti (Filosofia y Letras), kjer je zmagala povezava med socialisti in Veliko fronto. Manjkajo volitve še na petih fakultetah; na štirih bodo še ta teden. À doslej ni peronizem prejel niti enega delegata na nobeni fakulteti. Zanimiv podatek za sociološko študijo argentinske družbe in za odgovor na vprašanje, kje je pravzaprav resnična podlaga veliki Menemovi oblasti, saj tej ni najti razlage v dosedaj veljavnih kriterijih argentinske politike. Pač novi časi...

RUDOLF HIRSCHEGGER
Naši pokojni politiki
pred petdesetimi leti
V Ameriški domovini od 29. julija t. 1. in v reviji Tabor julij-avgust 1993 je pod naslovom „Naš zgodovinski spomin" izšel celotni govor dr. Stanka Kocipra, ki ga je imel 31. maja 1.1. v Milwaukeeju in 26. julija ponovil na Orlovem vrhu Slovenske pristave v Celevelandu v ZDA ob spominskih proslavah 50-letnice ustanovitve slovenskega domobranstva.
Preživeli domobranci se te obletnice spominjamo obenem s trpkim spominom na tisoče pobitih mož in fantov, ki so mučeniško dali svoja življenja na oltar domovine za bodočnost Slovenije. Hoteli so živeti v svobodi, po Kristusovem nauku, v krščanski kulturi, za Boga.
Govornik dr. Stanko Kociper je po kratkem uvodu spremenil bistveni del proslave in se lotil slovenskih politikov, Slovenske legije, Narodne legije, Legije smrti, belih, plavih, klerikalcev in še kaj. — „Skoro vsak kaplan ali šomašter je že imel svojo legijo," je rekel. Tako govorjenje ni ne resnično ne resno.
Slovenski politiki so se združili v Slovensko zavezo in soglasno intenzivno pripravljali načrt za bodočo Slovenijo v svobodi, čemur sem bil mnogokrat sam priča. Ob tem ne bi smeli pozabiti, da je bil dr. Kulovec ubit pri prvem nemškem napadu, da sta minister Krek in Gabrovšek bila pri begunski vladi v tujini, da so najvidnejšega politika v Sloveniji dr. Marka Natlačena ubili komunisti, da je bil npr. tudi Peršuh med prvimi žrtvami revolucije. Zlasti v času nemške okupacije so se morali slovenski politiki skrivati pred gestapom, komunisti in celo pred neko krščansko skupino, za katero bi pričakovali, da bi slovenske politike podprla. Pokojni Miloš Stare je bil 6 mesecev skrit v Devici Mariji v Polju in sem po njegovih navodilih vzdrževal zvezo z ostalimi politiki. Dr. Albina Šmajda je gestapo aretirala in ga konfinirala v Salzburgu, od koder je kasneje ubežal in dalje sodeloval v Slovenski zavezi ter kasneje v Narodnem odboru. Kako more dr. Kodper trditi, da so politiki „v oči strahotnega trpljenja, predvsem podeželskega prebivalstva kovali svoj lasten politični kapital".
Kdo od Slovencev vso dobo okupacij ni bil prepričan, da bo končno Os Nemčija-I talija poražena in upravičeno smo pričakovali, da bodo zavezniki zmagali. Upali in naslanjali smo se na rešitev in osvoboditev angleških in ameriških sil, zato smo tajno zbirali poročila o premikih okupatorskih sil, kar je bilo poročano zaveznikom.
O turjaški tragediji je govoril: „Brez pravega strokovnega vodstva so se v gradu Turjaki začeli prepirati ambiciozni kaplani in šudentje..." — Za poveljstvo seveda. Naj pojasnim to kleveto: Hirschegger Ernest je bil tudi na Turjaku in kot priča pravi: „12. septembra ob 12. uri je 600 vaških stražarjev pod poveljstvom Cerkvenika zapustilo grad in odšli smo na Zapotok. Cerkvenik je imenoval za poveljnika v gradu Ferdinanda Žlendra-Žuraja, z ukazom, da ostali v gradu pripravijo komoro, s hrano, orožjem in municijo in čimprej zapustijo grad ter pridejo za nami na Zapotok. Zvečer 12. septembra je prišlo v grad moštvo močne postojanke iz Dobrepolja s poveljnikom Tonetom Pemetom in ta je samovoljno prevzel poveljstvo v gradu nad celotnim moštvom. Kljub Cerkovnikovemu povelju, da grad zapustijo, je ta vztrajal, da bodo grad branili in se bodo borili »za slovenski Alcazar«." — Vprašujem se, kakšne ambicije naj bi imeli kaplani in kateri, ki jih neutemeljeno dolži dr. Kociper. In kateri študenti so se prepirali? Študenti, ki jih dr. Kociper ne imenuje, so prišli na Turjak s Pemetom in so z grožnjami zadrževali borce, ki so hoteli
napraviti izpad iz gradu ob napadanju partizanov. Zakaj tega ni povedal?
Takrat smo vedeli za Churchillov predlog invazije na Trst. Ali torej ne bi bilo upravično pričakovati ob zlomu Italije angleško invazijo? Dr. Kodper seje tiste dni vrnil iz italijanske internacije in vse to, kar je govoril, verjetno sklepa iz pripovedovanja svojih tovarišev, ki so se zadrževali v Ljubljani. Tistih 600 vaških stražarjev iz Zapotoka ni „tavalo po gozdovih", kot se norčuje ta gospod. Umik z Zapotoka, skozi Želimje in preko ljubljanskega Barja vse do Mokorja je bil urejen, dasi so jih partizani z minometalci in strojnicami obstreljevali iz Škofljice in Iga, a brez žrtev. Le Pirihova skupina na velikem Osolniku je bila porušena. Dalje o tem pravi dr. Kociper: „Tako se je končala avantura naših politikov."
„Politični voditelji so zginili s površja zemlje. Nobenega političnega voditelja nikjer... Ljubljana je bila staja do smrti prestrašenih koštrunov." — Tako so ga najbrž informirali Kociprovi kolegi, ki so se prestrašeni skrivali v Ljubljani ob vrnitvi iz internacije. Toda, čemu ta cinizem? — „Samo skromna pastirja slovenskih duš, duhovni svetnik Karel Škulj in dekan Anton Merkun sta se znašla. Zatekla sta se k ljubljanskemu županu generalu Leonu Rupniku — padla na kolena s povzdignjenimi rokami generala rotila, naj za božjo voljo gre k Nemcem in posreduje v tej smrtni stiski." — Zelo dvomim v resničnost tega prizora. — „In general Rupnik je šel." — Še je v spominu, da je nemško izvidniško letalo, „štorklja" imenovano, obletelo turjaški grad. Na grajskem stolpu je visela jugoslovanska zastava. Letalo se je vrnilo v Ljubljano. To je bila vsa pomoč.
„Tedaj so tudi politični voditelji prilezli na dan. Panični strah je bil mimo." Čemu toliko posmehljivih izrazov? — In še to: „Napočil je spet čas za špekulativne politične račune." — Ernest Hirschegger pripoveduje: „Prišli smo preko ljubljanskega barja do Črne vasi, do ljubljanskega bloka na Dolenjski cesti, kjer je ležal en sam nemški vojak z naperjeno strojnico, ki je prepustil delegacijo: poveljnika Cerkvenika, svétnika Škulja, velikolaškega župana Pa-ternosta (morda še koga). — Dekana Mer-kuna ni bilo. Po dobri uri se je delegacija vrnila s sporočilom, da oddamo orožje na nemški tovornjak z obljubo, da nam bo vrnjeno. Odšli smo preko ljubljanskega bloka v »Domobransko kasarno«, dobili spet svoje orožje in odšli ob 5 popoldne v šentjakobsko šolo, kamor je prišel Dejan Suvajdžič in rekel: »Ustanovilo se je slovensko domobranstvo.« " Ni mi znano, katere ljudi naj bi Nemci zaprli na ljubljanskem velesejmu, kot trdi dr. Kociper. Ali je bil mar prisoten?
Kdo naj bi šel k Nemcem, namesto generala Rupnika? On edini, ki je bil kot zakonit ljubljanski župan, imenovan od bivših nemških zaveznikov Italijanov in lahko ostal na svojem mestu ter dočakal Nemce brez bojazni. Prav tako je storil ob pričetku okupacije bivši ban dr. Marko Natlačen, ko so prišli Italijani in ga sprejeli kot zakonitega sogovornika po mednarodnem pravu. Oba sta storila svojo dolžnost: politik in general. Oba so ubili komunisti.
Dr. Kociper: „In politični geniji so našli salomonsko rešitev! Nagovorili so škofa dr. Gregorija Rožmana, da je šel k Nemcem in jim za šefa predlagal —generala Rupnika." Ni bilo po vsem tako. Škof Rožman ni šel k Nemcem, pač pa ga je Reiner, vrhovni komandant cone vprašal za mnenje, če bi bil postavljen za šefa general Rupnik in škof Rožman je pritrdil. (Glej Kolarič: Rožmanov življenjepis.)
Preživeli vaški stražarji s Turjaka in postojank ter notranjskih postojank pod
poveljnikom Kolmanom in dolenjskih pod poveljstvom Vuka Rupnika so sestavljali prve domobranske vrste, ki so se z novimi prostovoljci organizirali v slovensko domobranstvo, ki je bilo vojaško dobro organizirano, za kar ima general Leon Rupnik vsekakor pretežno zaslugo. Sledili so po vsej ljubljanski pokrajini veličastni protikomunistični tabori, ki so jih organizirale posamezne domobranske postojanke po večjih krajih. S tem smo pokazali, da narod odklanja uvoženi boljševizem med naš katoliški narod. Na mnogih taborih je bil navzoč kot glavni govornik tudi general Rupnik. Res je, da je bilo na teh taborih veliko rodoljubnega navdušenja, dasi ni mogoče trditi, da je „vse bilo zasluga samo generala Rupnika". Domobranstvo je nastalo iz vaških straž, te pa iz kmečkih mož in fantov.
Kot omenja dr. Kociper v svojem govoru, je imel general Rupnik namen združiti ob koncu vojne vse slovenske, srbske in hrvaške oborožene protikomunistične sil v gorenjskem kotu, za borbo proti komunistični Osvobodilni fronti, kar pa so Srbi pod generalom Damjanovičem preprečili s svojim umikom čez Sočo, Angležem naproti. Med tem pa je tudi srbski voditelj Zbora, Dimitrij Ljotič izgubil življenje ob avtomobilski nesreči. Tako je ta mišljeni načrt generala Rupnika izpadel. Vprašanje pa je, če bi bilo po tem načrtu res manj žrtev kot vetrinjskih, saj bi Tito dobil pomoč sovjetske vojske in bil poraz strašen.
Dr. Kociper je govoril: „Toda v tistih trenutkih so zopet nastopili politiki. Še na sestanku pri škofu dr. Gregoriju Rožmanu dne 28. aprila 1945 so generalu Rupniku »dopovedovali«, da vsak trenutek čakajo angleške tanke na ljubljanskih ulicah."
„Dne 3. maja so na sestanku na Taboru v Ljubljani politiki oklicali »Svobodno Slovenijo« v okviru Federativne Jugoslavije in odslovili generala Rupnika s položaja poveljnika." — General Rupnik ni bil poveljnik domobranstva, pač pa inšpektor. Dr. Kociper ne priznava, da je bila to skupščina SLOVENSKEGA PARLAMENTA, z zgodovinskimi odločitvami, pač le „sestanek politikov". In nadaljuje: „Politiki so domobrance brez Rupnika, skupaj s tisoči civilnega prebivalstva, ki se mu je posrečilo zbežati pred napadajočimi komunisti, katerim se nihče več ni upiral, obesili na rep umikajočim se Nemcem in jih čez drn in strn poslali skozi Ljubelj na Koroško." — Ali naj bo to zgodovinski prispevek? „In tedaj so politiki zopet izginili s površja zemlje. .. — in zopet je moral nastopiti apolitični človek, primarij dr. Valentin Meršol, da je rešil predaje v titovino še preostale civiliste." — Dr. Kocipru ni znano, ker je bil takrat v Roseggu pri Millstattskem jezeru z Rupnikom, kamor ga je poslal Rösener na varno, da je dr. Meršol vse ukrepal skupno z Narodnim odborom, torej s politiki in ker je perfektno obvladal angleško, je bil imenovan za zastopnika beguncev pri taboriščnem poveljstvu. — In dr. Kociper končuje svoj govor: „Tako je končala tudi avantura naših politikov. S posledicami, zaradi katerih se po vsem svetu razseljeni zdomci zbiramo, da v daljni tujini izpričamo naš zgodovinski spomin..." — To naj bi bil zgodovinski govor dr. Kocipra, ki je očividno imel namen omadeževati spomin na poštene može po njihovi smrti ob 50-letnici domobranstva.
Zgodovinska sprava pa sega tudi čez meje nove slovenske tragedije. Po vojni so vračali komunistom v roke ne le Slovence, marveč tudi Ukrajince, Hrvate, Srbe, Ruse... Za vse te so odgovorni Angleži in sovjeti s svojimi zavezniki, le vračanje naše vojske naj bi po mnenju dr. Kocipra bila odgovornost slovenskih civilnih politikov?
Vprašam: Ali je politika nekaj slabega? Ali so bili vsi slovenski politiki res tako slabi, hinavci, zapeljivci, nesposobni? Poznal sem jih veliko; tako pri Slovenski ljudski stranki, Demokratski stranki in socialistični stranki, vsi povezani končno v Narodnem odboru. Bili so pošteni možje, nesebični in iskreno so delali za dobrobit našega naroda v najtežjih dneh okupacije, v neprestani nevarnosti atentatov ali koncentracijskih taborišč. Vsaj nekoliko navadnega spoštovanja in priznanja bi zaslužili. Dr. Kociper jih je oblatil na način, ki ga od slovenskega inteli-genta ne bi pričakovali.
Naj se dotaknem še drugega poglavja:
V	Vestniku slovenski domobrancev je izšel v zadnji številki 1993 članek „Iz zaprtih arhivov" s podnaslovom „General Rupnik", kar je povzeto iz dokumentov iz „sodnih procesov" generala Rupnika in dr. Hacina, ki jih je v prid obtoženega generala Rupnika navajal v svoji vlogi na partizansko sodišče njegov branilec. Zlasti zadnji del vsebine te vloge je zelo podoben vsebini dr. Kociprovega govora. Pripomnil bi le in potrdil, da general Rupnik ni bil politik, toda zadnje dni pred koncem druge svetovne vojne je napravil vsaj dve politični potezi. Prva: ko je pred Rösenerjem rekel, da ne pozna nobenega Narodnega odbora, ampak, da bo on s svojo mlado ekipo sestavil Narodni odbor. Druga pa je bila, ko je naslednji dan general Rupnik predlagal, da bi obstoječi Narodni odbor razširil z ljudmi, ki jih bo on odbral. To vsekakor je politika, a so mu jo verjetno narekovali drugi.
Škof dr. Gregorij Rožman je na prošnjo politikov 28. aprila 1945 povabil generala Rupnika na razgovor z Narodnim odborom. Želeli so, da bi prišel general sam, a je pripeljal s seboj svojega tajnika in zeta dr. Kocipra. Dr. Bajlec v svojem zapisu s tega sestanka navaja, da je „dr. Kociper izzivalno popisoval imena navzočih". Škof Rožman na sestanku ni bil navzoč. Odprl je sestanek in se nato umaknil.
V	dokumentu s sodnega procesa je navedeno, da se je Rupnik s kolono beguncev odpeljal na Koroško. — M. Mikuž ima v petem delu knjige „Pregled NOV" zapisano: „Ob štirih popoldne se je Rupnik s svojo družino odpeljal v nemški koloni preko Korenskega sedla na Koroško." To je bilo v soboto 5. maja. Tisto soboto na cesti Ljub-ljana-Naklo še ni bilo kaj več beguncev.
V	četrtem delu „Odprti grobovi" na strani 58 je zapisano, da je general Rupnik z Rosegga ob Millstattskem jezeru poslal pismo angleški komandi, da on, Rupnik odgovarja za domobrance, če bi mu Angleži poverili vodstvo nad njimi. Tako poroča France Krištof, ki velja za zanesljivega poročevalca. Ta Rupnikova ponudba Angležem, ni bila le vojaška, temveč nujno tudi politična poteza. Po mnenju mnogih bi moral general Rupnik čim manj opazno odstopiti 28. aprila 1945 in dopustiti, da bi Narodni odbor opravil glavne politične poteze. Seveda to morda ne bi spremenilo teka dogodkov, kajti položaj dežel, ki so jih zahodni zavezniki prepustili vplivu Sovjetske zveze, je bil tedaj brezupen. Vendar taka so pravila v demokratičnem svetu. Še se spominjamo, da so npr. v Franciji po končani vojni pričeli z delom politiki, prvi Bidault in drugi. De Gaulle je prišel v ospredje šele nekaj let kasneje, ko je bilo treba z vojsko napraviti red v državi. Tudi v Avstriji sta po vojni podpisala prve politične pozive narodu politika Wedenik in Frelich v imenu svojih strank. Tako je delala tedaj vsa zahodna Evropa.
Vsekakor bo govor dr. Kocipra ob tej 50-letnici v veliko zadovoljstvo levičarjem doma, zlasti borčevski partizanski organizaciji.
„Naša glavna naloga je informacijsko povezati Slovence z vsega sveta"
Komisija za raziskovanje povojnih množičnih pobojev
Na strani namenjeni Slovencem zunaj meja domovine, se bo našel tudi prostor za predstavitev ljudi, društev, organizacij..., tako ali drugače povezanih z našo problematiko. Začeli bomo z ustanovami, ki se s slovenskimi rojaki po svetu ukvarjajo doma, v Sloveniji. Častno prvo mesto namenjamo najpristojnejši, vladni ustanovi, sektorju za Slovence po svetu pri zunanjem ministrstvu in njegovemu vodji, državnemu sekretarju dr. Petru Venclju. Tokrat smo se pogovarjali predvsem o sami organiziranosti sekretariata in o načrtih, seveda pa bomo o tej ustanovi gotovo še pisali, kajti ukvarja se z zadevami, ki so za marši kakega Slovenca v tujini lahko življenjskega pomena.
V	prvi slovenski demokratični vladi je bilo tudi „ministrstvo" za Slovence po svetu, natančneje, šlo je za dva človeka: za ministra „brez listnice" dr. Janeza Dularja in tajnico. Z menjavo vlade se je število ministrstev skrčilo, zato tudi te funkcije ni bilo več. Dr. Peter Vencelj je na čelu te ustanove od 22. februarja letos; opozoril nas je, da gre še vedno le za sektor (v okviru ministrstva za zunanje zadeve), ta pa ima razmeroma omejene možnosti samostojnega in organiziranega delovanja. S sprejetjem zakona o vladi naj bi se sektor preimenoval in preoblikoval v urad za Slovence po svetu kot del zunanjega ministrstva. S tem bodo formalno zagotovljene večje možnosti za uspešno delovanje.
„Trenutno je, ob sprotnem delu, naš glavni namen homogenizirati ali bolje povezati tudi slovenske izobražence po svetu. Teh je veliko, vendar se navadno ne udejstvujejo v društvih. Končno bo treba urediti tudi vprašanje slovenskega oziroma dvojnega državljanstva, saj se naši rojaki pogosto odzivajo zelo osebno in prizadeto, kajti na državljanstvo ne gledajo zgolj kot na pravno razmerje. Tu je še preveč nejasnosti in nedorečenosti, zato upam, da bo zakon, vključno z zadnjimi predlogi naše ustanove, nekaterih strank ter izseljencev, kmalu urejen in sprejet", je dejal dr. Vencelj.
V	sektorju oziroma bodočem uradu naj bi delalo deset ljudi. Del jè že zdaj neposredno skrbi za slovensko skupnost po zemljepisnem načelu. Za Slovence v zamejstvu je Rudi Merljak; kot vladni svetovalec skrbi za nenehne stike s Slovenci v Italiji in Avstriji. S Slovenci na Madžarskm, torej v Porabju, in v raznih delih nekdanje Jugoslavije se ukvarja Andrej Skerlavaj. Za Slovence v Evropi in zunaj nje bosta skrbela dva svetovalca, za zdaj pa to delo opra-
Slovenci so
Roman Arens v frankfurtskem časniku Frankfurter Rundschau piše o težnjah Slovenije za priključitev k Evropi in zahodni vojaški zvezi.
Avtor med drugim poudarja, da Slovenija trdno stoji na nogah — pragmatizem ceni bolj kot doslednost, razumnost pa bolj kot trdoglavost, pri tem pa odkrito nasprotuje le vsakemu ekstremnemu pojavu. Težko je spregledati naklonjenost Slovencev do hohštaplerstva in potiskanja negativnega v ozadje. Ta zares ljubka alp-sko-sredozemska državica rada tudi zelo spretno prikazuje svojo čokoladno stran preko skrbno izdelanih publikacij, tiskanih publikacij na dragem svetlečem papirju, ki so v mednarodni javnosti zelo cenjene. Pri tem pa Slovenci pogosto preračunano po-
vijajo drugi uslužbenci sektorja. Drugi del osebja se ukvarja z vsebinskimi nalogami s področja pravne pomoči, usklajevanja na gospodarskem, šolskem, kulturnem in socialnem področju. Potreben bo strokovnjak za vprašanja dokumentacije in informacijskega sistema, administrator in pa tajnica. Za šolstvo, socialno politiko in kulturno sodelovanje bo skrbela Marjetka Dolinar, Slovenka, rojena v Argentini. Odprta vprašanja v zvezi z državljanstvi, denacionalizacijo, dedovanjem in podobnim ureja Mateja Maček, za dokumentacijo in informacijski sistem pa zdaj skrbi Primož Bulc.
Posebno pozornost zasluži oblikovanje informacijskega sistema, nekakšne matične službe, v katero bi se stekale informacije o tako ali drugač dejavnih Slovencih ali slovenskih ustanovah zunaj naših meja. Tako bo medsebojna pomoč lažja. „Oblikovali bomo banko podatkov o posameznikih na eni in slovenskih ustanovah na drugi strani. Slovenci v ZDA bodo na primer gotovo prijetno presnečeni, ko bodo izvedeli za možnost navezovanja stikov z rojaki v Argentini ali v Avstraliji. Posamezne skupnosti sicer imajo lastne banke podatkov, povezave med njimi pa ni, zato je prav, da to usklajevalno vlogo prevzame naš sektor oziroma urad, saj je in bo odprt za vse. Seveda bomo, ko bo to imelo smisel, uredili tudi pravno plat tovrstnega zbiranja podatkov," je med pogovorom o delu sektorja za Slovence po svetu dejal dr. Vencelj.
„Največja težava, s katero se spopada sektor za Slovence po svetu, je, kako navezati stike z rojaki po vsem svetu. Rojakom v Ameriki, Kanadi in Avstraliji ni potrebno poročanje o tem, kaj se dogaja v Bosni in Hercegovini, saj jih javna občila dnevno zasipajo z novicamo o tem. Nikakor pa ne morejo priti do podatkov o dogodkih, ki so se zgodili v Sloveniji in imajo krajevni pomen. Tega pogosto celo v naših osrednjih časnikih ni, so pa npr. v Dolenjskem listu, Gorenjskem glasu itd.
Del informacijskega sistema je mišljen tudi tako, da bo nekdo zbiral takšne podatke in jih na različne načine pošiljal do naših predstavništev po svetu, od tam pa jih bodo pošiljali v izseljenska središča, društva, ustanove, župnije in podobno. Informiranje Slovencev po svetu je bilo res zadovoljivo samo v času napada na Slovenijo, " pravi državni sekretar dr. Peter Vencelj.
pragmatiki
tiskajo v pozabo novo preteklost in njen vpliv na sedanje razmere v državi, opozarja Arens.
V nadaljevanju piše, da Slovenija, ki je od pomladi 1993 ponosna članica Sveta Evrope, poudarja, da je bila dolgo časa nepravično prisiljena svojo „pot v Evropo kot dvojček deliti z nepopularnimi Hrvati" (besede poslanca Liberalno-demokratske stranke v parlamentu Zorana Thalerja). Pri tem je treba opoziriti, dodaja Arens, da so politični in gospodarski odnosi dveh sosednjih držav v resnici precej različni. Medtem ko se Hrvaška sooča z realno nevarnostjo nove vojne in težkimi notranjimi razmerami, je Slovenija zagledala luč na koncu predora in se želi izogniti stiku s kaosom v sosednji nesrečni državi.
28.	oktobra se je na svoji drugi seji sesia preiskovalna komisija za raziskavo povojnih pobojev, pravno dvomhivih procesov, in drugih nepravilnosti. Člani so dobili poročilo prejšnje (Polajnarjeve) komisije ter pregled doslej zbranega gradiva; članom bo pomagal, da ne bodo odkrivali že znanih stvari.
V nadaljevanju je dr. Pučnik navedel nekaj področij, ki naj bi se jih komisija lotila. Določili bodo strukturno ozadje pobojev (osebe, izvrševanje, seznami pobitih, dr. Pučnik sicer uporablja besedo justificiranih, grobišča), še prej pa preučili literaturo, ki je to temo že obdelovala. V zvezi s povojnimi procesi bodo naredili seznam procesov (tega že imajo v društvu komunističnega nasilja), ugotovili bodo kazniva dejanja in kazni, sodišča in sodnike, izdelali bodo pravno oceno najbolj tipičnih sodb ter ugotovili pravne in socialne posledice obsodb. Pod „drugimi tovrstnimi nepravilnostmi" naj bi obdelali povojno propagando, problematiko denacionalizacije, direktive in posege v vzgoji ter poseganje v versko življenje. Ignac Polajnar je dodal, da se ne bodo mogli ogniti niti nekdanjemu zaprtemu območju Kočevska Reka (mimogrede, dr. Pučnik še vedno meša območje Kočevskega Roga, kjer so se dogajali poboji, z zaprtim območjem), saj prejšnja komisija ni mogla ugotoviti, zakaj so bila po vojni tam delovna taborišča za politične zapornike in ali so tudi tam grobišča.
Dogovorili so se, da se bodo seznanili s stenogrami pogovorov s pričami pred prejšnjo komisijo in tako na podlagi zbranih pričevanj presodili, s kom se bo treba
MIRKO VASLE
Slovenci
-	V znanem italijanskem mestu Monza je bila zadnja dirka za evropsko prvenstvo v motociklizmu razreda 600 kub. cm. Slovenski državni prvak Mark Mihič (HB Racing team Slovenija) je osvojil 22. mesto med 60 vozniki iz dvanajstih držav. Zmagal je Belgijec Bakuai.
-	Zenska nogometna katastrofa v Ljubljani. Slovenske nogometašice so kvalifikacije za Evropsko prvenstvo slabo začele, na štartu pa so se namerile na najtežje nasprotnice — Angležinje, ki sodijo v evropski vrh. Te so prikazale igro, ki se je ne bi sramovale celo moške ekipe in zmagale 10: 0. Boljši izid lahko slovenske igralke pričakujejo z Belgijkami in Špankami.
-	Italijan Alessandro Puzar z motorjem japonske proizvodnje Yamaha YZ je bil zmagovalec zadnje, 15. dirke za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu 250 kub, cm. velike nagrade Japonske, ki se je pred
15.000	gledalci vršila v Suzuki. Slovenijo je zastopal Jani Sitar, ki je v prvi vožnji pristal na 32. mesto, v drugi je bil 29. in v tretji 24. med 39 tekmovalci.
-	Rokometaši Pivovarne Laško so v velikem slogu dobili prvi turnir prvakov v dvorani Golovec v Celju. V finalu pa so v sijajni predstavi premagali evropske prvake
' iz Zagreba 32: 28.
Trajna vključitev Slovenije v družbo zahodnih držav še ni dokončno zajamčena. Prvi pogoj ni samo uspešen proces privatizacije in oblikovanje primernih političnih struktur, temveč tudi razvoj dogodkov v sosednjih državah. „Slovenci želijo pozabiti Jugoslavijo, čeprav so vsi pogovori s politiki slej ko prej nujno dotaknejo tudi te teme — verjetno zaradi sile razmer."
še pogovoriti ( s še živečimi vodilnimi predstavniki Ozne, Knoja in Komunistične partije).
Ker je delo komisije zelo ohromljeno, saj zakon ter poslovnik o parlamentarni preiskavi še nista sprejeta, se bo dr. Pučnik v imenu komisije obrnil na predsedstvo državnega zbora, naj zakon in poslovnik takoj da na dnevni red, saj sta v sldepni fazi in čakata samo še na sprejetje. Strinjali so se tudi, naj se komisija srečuje pogosto (vsak teden ali pa vsaj na dva tedna).
V splošnem pregledu zbranega gradiva, ki so ga včeraj dobili člani komisije, vidimo, da jim je med drugim takoj na voljo: šest zvezkov o zgodovini organov za notranje zadeve (prvi zvezek do 9. maja 1945, šesti za leto 1950); pregled oziroma izbor gradiva o 1. slovenski diviziji Knoj, njen komandant je bil takoj po vojni Bojak Polak Stenjka; originalna shema ministrstva za notranje zadeve po koncu vojne; izbor gradiva iz povojnih procesov (božični, Nagodetov, Bitenčev, dahauski, Šolar-Fa-bjanov, tolminski); gradivo o žrtvah druge svetovne vojne in pobitih po vojni za Luže, Žiri, Komendo, Slovensko Bistrico, Šentvid, Vrhniko, Logatec in Polhov gradeč; gradivo o posameznih grobiščih (Čatež, Teharje, Brezarjevo brezno itd.); seznam „domačih zločincev", ki obsega več kot 3.000 imen (Sašo Lap je vprašal, ali gre za zločince z obeh strani, vendar odgovora ni dobil); okoli 190 vlog posameznikov, ki so se obrnili na Polajnarjevo komisijo.
in šport
-	Rajmond Debevec je vnovič potrdil v Miinchnu, da je najboljši strelec s puško na svetu. V finale svetovnega pokala se je edini uvrstil v vseh treh disciplinah. Tako kot lani je v kraljevski disciplini z MK puško 3x40 osvojil kristalni globus, z zračno puško je v kraljevski disciplini zasedel 3. mesto, z MK puško 60 leže pa je lansko 6. mesto izboljšal na 4. Tako je sezono zaključil s 7 kolajnami: dve zlati in eno srebrno je osvojil na Sredozemskih igrah, po eno srebrno in bronasto na Evropskem prvenstvu, na fi-nalah Svetovnega prvenstva pa še eno zlato in eno srebrno.
-	V Kirkistownu na severnem Irskem so se na četrti dirki za evropsko prvenstvo v cestnohitrem motociklizmu zbrali najboljši evropski dirkači. Med slovenskimi, ki se udeležujejo sistemskih dirk, se je sobotne prireditve udeležil samo član Avto moto društva Kamnik Gregor Goreč. Slovenski dirkač je z odlično vožnjo, kljub izjemno hudi konkurenci izbranih tekmecev iz drugih držav, zasedel opazno 11. mesto in tako dobil 5 novih točk za evropsko prvenstvo v razredu 125 kub. cm. Zmagal je domačin Robert Dunlop.
-	Na ženskem šahovskem državnem prvenstvu (200.000 SIT nagradnega sklada) v hotelu Diana v Murski Soboti je sodelovalo 18 igralk. Igrale so po švicarskem sistemu na 9 kol. Zmagala je Nataša Krmelj in tako postala državna prvakinja 1993. Kr-meljeva je za zmago dobila 70.000 SIT, Narcisa Mihevc, ki je bila 2., 45.000, Mina Vošpernik, tretja, pa 28.000.
Odigralo se je tudi mladinsko prvenstvo Slovenije. Z veliko prednostjo je zmagala Marko Tratar.
-	Nogometna reprezentanca Makedonije je povozila Slovenijo. Zmagala je 4:1..
Zvone Žigon, Slovenec, 25.9.1993 posredoval V. Levstik
Ivo Žajdela Slovenec", 19. oktobra 1993


NOVICE IZ SLOVENIJE
ATT\
SLOVENCI V ARGENTINI
RADLJE — Na občinskem prazniku občine Radlje je bil slavnostni govornik prvak sodaldemokratov in obrambni minister Janez Janša. Poudaril je, da se njegova stranka zavzema za enakomeren in enakovreden razvoj Slovenije. Ko je govoril o gospodarskih razmerah v Sloveniji, je poudaril, da Slovenijo še vedno tarejo problemi, ki imajo korenine v nekdanji Jugoslaviji, dotaknil pa se je tudi neustreznih naložb v težko industrijo.
NOVA GORICA — Tu so proslavili mednarodni dan gluhih. V Sloveniji je zdaj 11 društev, v katerih je združenih okoli 6500 slušno prizadetih. Slušno prizadeti si že dolgo časa želijo enakopravnejši položaj v družbi, predlagali pa so, naj bi gluhonemi, ki po klasifikaciji UNESCA spadajo med najtežje oblike invalidov, prešli na drugo mesto, in sicer takoj za duševnimi bolniki.
LITIJA — Tržaški rojak Vanja Lokar je predsedniku litijske občine Mirku Kaplji izročil enega redkih obstoječih originalnih izvodov (štirje zvezki) Slave vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvazorja. Knjige, ki so jih že leta zaman iskali, bodo v trajni lasti hranili v Valvazorjevi delovni sobi na gradu Bogenšperk.
LJUBLJANA — Na ljubljanskih Žalah se je več tisoč ljudi še zadnjič poslovilo od tragično preminulega slovenskega smučarskega asa in obetavnega mladega raziskovalca Roka Petroviča.
LJUBLJANA — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je začel mednarodni sejem Moda pomlad-poletje 94, na katerem sodeluje 266 proizvajalcev iz Slovenije in še 13 držav. Panoge, ki se predstavljajo so pomemben del slovenskega gospodarstva, saj ustvarijo 10 odstotkov prihodka in 60 odstotkov akumulacje. Proizvajalci končnih tekstilnih izdelkov so se najhitreje preusmerili na zahodni trg, obutvena industrija pa je bila nekoliko počasnejša, vendar njena proizvodnja zelo hitro narašča.
GORICA, Italija — Institut za mednarodno sociologijo je v sodelovanju z evropskim gibanjem pripravil posvet o kriznih razmerah v nekdanjih Jugoslaviji. V razpravah so sodelovali številni univerzitetni profesorji in strokovnjaki, največ pozornosti pa so namenili perspektivam narodov nekdanje zvezne države, človekovim pravicam in položaju manjšin. Tajnik evropskega gibanja Pietro Orsello je poudaril, da so nekateri dosedanji strokovnjaki precej površno obravnavali dogajanja v državah nekdanje Jugoslavije, ne da bi upoštevali nastajanje novih tvorb.
LENTI, Madžarska — V to mesto hodijo zdaj Slovenci, posamezno in skupinsko, na cenen nakup najrazličnejših izdelkov. Ob četrtkih in sobotah se lahko na mejnem prehodu vije dolga vrsta avtomobilov, ki včasih seže do tri kilometre oddaljene Dolge vasi, zadnjega slovenskega naselja pred mejo. In kaj je tako poceni v Lentiju? Možno je kupiti produkte, ki jih prodajajo ne samo Madžari ampak tudi Rusi, Ukrajinci, Čehi, Slovaki, Poljaki. Kar na prostem razstavljajo tehnične predmete, ure, aparate za video, oblačila in copate, pa brisače, posteljnino in celo spalnice ali dnevne sobe. Nekateri imenujejo Lenti kar vzhodni Ponteroš (po tržaškem Ponterosso, kamor so v prejšnjih časih zahajali nakupovati iz cele Jugoslavije).
LJUBLJANA — Odprli so Interspar, največji nakupovalni center („shopping") v Sloveniji z osemnajst tisoč kvadratnih metrov površine. V njih je 16 prodajaln, restavracij in agencija Ljubljanske banke. Spada v mrežo 20 tisoč trgovin v 24. državah.
TRBOVLJE — V splošni bolnišnici se spet darujejo maše in sicer v dnevni sobi, dokler ne dobijo primernejšega prostora. Zaenkrat so ob praznikih in so na skrbi trboveljske župnije. Zadnjič je bila maša v bolnišnici leta 1941.
LJUBLJANA — Te dni je izšel slovenski prevod Katekizma katoliške Cerkve na 804. straneh umetniškega papirja v trdi vezavi. Prevedli so ga iz francoščine ter je prvi med slovanskimi jeziki. Izšel je v založbi Družine.
GOZD MARTULJEK — V bližini hotela Špik so s sondažno vrtino odkrili, da je najti v globini med 1000 in 1200 metri dobro pitno vodo med 28 in 32° C. S temi rezultati bi se lotili z raziskavami proti Kranjski gori.
KOČEVJE — V kočevski občini so morali prebivalci iz vasi ob zgornjem delu Kolpe (med Petrino in Osolnico) večkrat prečkati mejo in voziti po hrvaških cestah, da so lahko prišli na sedež občine. To se zdaj ne bo več dogajalo, saj so zbrali zadosti sredstev (tudi iz ministrstva za promet in zveze), s katerimi bodo asfaltirali staro cesto, pa tudi s svojim delom so doprinesli delež k izboljšanju prometne zveze. Cesta veže tudi vas Srobotnik, ki je najbrž ena izmed zadnjih slovenskih vasi, v katero še ni napeljana elektrika.
LJUBLJANA — Tovarna črpalk Litostroj je podpisala pogodbo v Tajvanu, po kateri bo postavila črpalke ob reki Tanšui Ho. V deževnem času bodo črpalke iz narasle reke pošiljale vodo v morje. S tem bo Litostroj zaslužil 2 in pol milijona dolarjev in si nadeja tudi novih poslov. Upa, da mu bo to služilo tudi kot odskočna deska za na Kitajsko in druge trge v daljni vzhodni Aziji.
LJUBLJANA — Slovenski pesniški priročnik, imenovan tudi slovar odzadnih zlogov slovenskih besed, je izdalo Slovensko bibliofilsko društvo. V slovarju je
312.000	gesel, nabranih po računalniški obdelavi 57.000 slovenskih besed. Izdajatelji pravijo, da ta slovar ne sme manjkati nobenemu pesniku, začetniku ali prevajalcu, da hitro najde pravo rimo na besedo. Pa tudi, da ima slovenščina petkrat več rim kot angleščina in da je vsak drugi Slovenec tudi pesnik... Kljub temu so ga izdali — bibliofilsko — v 500 izvodih.
MARIBOR — Oglas iz časopisa: „Bio Piramida izžareva v okolico pozitivno biokozmično energijo, je nekakšen energetski pretvornik ali generator. Nevtralizira škodljiva sevanja geopatogenih mrež, podzemnih voda in sevanja tehničnega izvora. V območju šestih do osmih metrov omogoča prijetnejše bivanje, počitek in spanje, Ob stikih s telesom, zlasti s polaganjem na telo, izboljša splošno počutje. Stranskih učinkov nima. Pomaga pri zdravljenju različnih bolezni, med drugim pri glavobolu, migreni, depresiji, visokem ali nizkem pritisku, nespečnosti, revmatizmu, slabem pretoku krvi, prehladu, slabemu spominu in zbranosti. Bio Piramida je ustrezno atestirana in preizkušena." (O kaki garanciji ni pisanja).
NAKLO PRI RODINAH — V cerkci sv. Jakoba so končali restavratorska dela v prezbiteriju, kjer so ohranjene edinstvene srednjeveške freske v Beli krajini. Manjka pa še precej dela in sicer prepleskanje notranjosti in rekonstrukcija poslikave na fasadi.
SLOVENSKE KONJICE — Sto dvajset let gasilskega društva so praznovali z raznimi slavji. Prenovili so tudi gasilski dom in učni prostor v njem. Na slavnostni paradi pa se je 80 domačim gasilcem pridružilo še več tisoč gasilcev iz cele Slovenije.
SLOVENSKI DOM
oktobra, ko je v Domu gostoval Tržaški oktet. Nastala je med pevci in občinstvom neka logična povezava, in čeprav so z ust-mi prepevali le oni, smo v duši prepevali tudi mi. Sanmardnska dvorana je bila popolnoma zasedena in hvaležno občinstvo je z burnim aplavzom primoralo, da so nam naklonili še mnogo pesmi izven programa.
Pred nastopom Tržačanov in njim na čast pa je doživela svojo krstno predstavo mladinska pevska skupina Harmoniae, ki jo vodi Andrej Rezelj. In čeprav je bila ta skupina šele pred kratkim ustanovljena, nas je prav prijetno iznenadilo, kaj so zmogli v tako kratkem času pod veščo roko svojega dirigenta. Želimo ji mnogo uspeha.
Po koncertu je sledila večerja in tako smo s primorskimi brati lahko tudi malo poklepetali. Še večkrat so povzdignili svoje glasove in končno obiskali tudi kuharice in „kelnarce" v kuhinji in jim priredili kar mali koncert. Sanmartinski dom se lepo zahvaljuje Tržaškemu oktetu za obisk.
Smrti: V Carapachayu je umrla ga. Kristina Kocjan (81) in Marija Pangos (85). Naj počivata v miru!
Slovenci radi pojemo. To nam je že prirojeno. Skoraj ga ni, ki ne bi občasno bil član kakšne pevske skupine. Posebno med nami v zdomstvu, kjer je slovenska pesem še ena vez, ki nas druži. Zato so glasbene prireditve vedno dobro obiskane.
To smo doživeli tudi v soboto, 16.
Predsednik doma Jože Ziherl pozdravlja Tržaški oktet
Andrej Rezelj vodi Mladinsko vokalno skupino „Harmoniae"
Številka 29565
je izšla kot glavni dobitek pri žrebanju na državni loteriji zadnjo soboto v oktobru, 31-10-93.
ČLANI ZADRUGE IN MUTUALA SLOGA
katerih številke njihove članske ali hranilne knjižice končajo s 65 in imajo KARTO SLOGA in so imeli 31. okobra t. 1. v navadni hranilni vlogi v MUTUALU SLOGA vloženih vsaj $ 200.- bodo udeleženi na nagradnem žrebanju v SLOGI 7-12-93, ko bomo med upravičenci žrebali TV SANYO COLOR 20" c. r. CATV.
Če številka vaše članske ali hranilne knjižice v SLOGI konča s 65, pa nimate v navadni hranilni vlogi vsaj $ 200,- NO OBUPAJTE, kajti:
1)	Imeli bomo še vsaj dve nagradni žrebanji: 7. decembra 1993 in 7. marca 1994, obakrat za TV SANYO COLOR 20". Upravičenci za ta žrebanja se določajo po izidu žrebanj na državni loteriji vsako zadnjo soboto v mesecu, do februarja 1994. Do takrat lahko spet izide vaša številka, edino kar vam priporočamo je, da čimprej vložite v navadno hranilno vlogo toliko, da boste imeli $ 200.- da vas sreča spet ne iznenadi.
2)	Na MISIJONSKI VELETOMBOLI 2. januarja 1994 v SLOVENSKI VASI bomo med vsemi člani MUTUALA SLOGA, ki bodo 31. decembra 1993 imeli v navadni hranilni vlogi vsaj $ 200.-, žrebali
DVE LETALSKI VOŽNJI BUE-LJU-BUE
Sreča vas išče, pomagajte ji, da vas najde.
Takoj kličite v SLOGO in se informirajte o stanju vaše vloge!
SLOGA DA VEČ, KER V SLOGI JE MOČ!
ANGLEŠČINA
Grupalni/Individualni tečaji. Intenzivni za potovanje in odrasle začetnike. Priprava za izpite. Mila Hribar Tel.: 651-5354 - Fax: 627-4242 še je čas za vložitev zahtevka za denacionalizacijo vaših nepremičin v Sloveniji! Ponujamo vam pomoč. Alejandra Iglič Šef. Glavarjeva 45. 61000 LJUBLJANA - Tel.: (38-61) 347-808, Fax: (38-61) 311-362 Proyectos de Informatica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital
-	Tel.: 433-1713
NEVESTE - 15 LET: Izdelava šopkov in naglavkov iz svežih cvetov. Gabrijela Marolt - Tel. 664-1656.
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM
Alas Tour Vam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc. 34
-	Tel: 903-4006.
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
LEGAJO N° 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI
Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel.: 631-9600 in 0291-22977.
ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure - Roque Saenz Pena 3245 -(1752) Lomas del Mirador - Tel.: 652-1910. dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 18 do 20 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumän 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel: (023) 51-0180/0177
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske
-	industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt
-	Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656.
ŽADOM
REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N° 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30	(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias
-	Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisama) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 930 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
Slovenska Pristava
Ponovitev komedije
Poročil se bom
rr
.//
s svojo ženo
v soboto, 6. novembra, ob 20.30 Rep. de Eslovenia 1851 - Castelar
Proslava	
40. LETNICE PREŠERNOVE SOLE	
na Pristavi V soboto 13. novembra	
Spored: Ob 19. uri Zahvalna sv. maša. odkritje spominske plošče Kulturni program: Slavnostni govor: dr. Marko Kremžar Odrski prikaz: „Luči in sence" Zakuska	Lepo vabljeni!
41. ,	Centralna odbora SDO in SFZ vabita vso mladino na MLADINSKI	DAN
ki bo 14. novembra v Slovenski vasi		
Slovenska kulturna akcija
Kulturni večer
Okrogla miza o problematiki naše
emigracij* e v novih razmerah Sodelujejo dr. Katica Cukjati, arh. Marjan Eiletz, lic. Vinko Rode in arh. Jure Vombergar
V soboto, 13. novembra ob 20. v Slovenski hiši
SOBOTA, 6. novembra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
Ponovitev komedije Poročil se bom s svojo ženo ob 20.30 na Pristavi
Izredni ples v Slovenski vasi ob 22. NEDELJA, 7. novembra:
Mladinska sv. maša in zvezni sestanek SDO in SFZ s predavanjem pisatelja Zorka Simčiča ob 9.30 v Slovenski hiši.
Berazategui: ob 11.30 sv. maša, kratek kulturni program in kosilo.
ČETRTEK, 11. novembra:
Seja ožjega odbora Zedinjene Slovenije ob 20.
Božični kuharski tečaj ZSMZ. SOBOTA, 13. novembra:
Proslava 40-letnice Prešernove šole ob 19. uri.
Pri SKA ob 20. okrogla miza o Problematiki naše emigracije v novih razmerah. NEDELJA, 14. nnovembra:
41. skupni mladinski dan v Slovenski vasi.
ČETRTEK, 18. novembra:
Liga žena-mati v San Martinu ob 18.30. SOBOTA, 20. novembra:
Zaključna proslava Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši.
Pri SKA ob 20. v Slovenski hiši razstava novih slikark: H. Klemenc, T. Močnik, A. Omahna, V. Sparhakl.
NEDELJA, 21. novembra:
Proslava Kristusa kralja vesoljstva, ob 17. uri v Slovenski hiši.
V Carapachayu srečanje Tranijcev in bivših nemških mobilizirancev.
Poravnajte naročnino! Darujte v Sklad!
NEDELJA, 28. novembra:
Prvo sv. obhajilo ob 9.30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 4. decembra:
Božični kuharski tečaj ZSMZ.
IV. Veselica mednarodnih plesov na Pristavi.
NEDELJA, 5. decembra:
V Rožmanem domu srečanje s sv. mašo in skupnim kosilom.
ESLOVENIA LIBRI
-
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N0 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N™ 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
(čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE'^)
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
Srečanje Tranijcev in bivših nemških mobilizirancev V CARAPACHAYU
SDO
Slovenska vas
SFZ
Vstopnina: $ 6.-
.	Te vabita na
„IZREDNI PLES",
KI BO V SOBOTO, 6. NOVEMBRA, OB 22. URI. Sodelujeta orkester in disk jockey
Lepo vabljeni!
CORDOBA
POČITNIŠKI DOM "DR. RUDOLF HANŽELIČ"
nudi mladini, družinam in starejšim osebam, poleg običajnih ugodnosti letos tudi:
-	Posebno prehrano za goste, ki bi jo imeli zdravniško predpisano.
-	Bazen, igrišče za tenis in paddle v privatnem klubu, na poti v Capilla del Monte.
-	TV in videofilme v večernih urah.
-	kopališče ob jezeru "DIQUE EL CAJON" v Capilla del Monte; priložnost za razne vodne športe (Windsurf, canotaje, itd.)
Stroški za stanovanje in hrano so sledeči:
sobe s privatno kopalnico veliki chalet stara stavba
ODRASLI
U$S 20.-U$S 18,-U$S 16.-
OTROCI
od 1.-7. leta od 7.-13. leta
U$S 15.-U$S 13.-U$S 11.-
U$S 18.-U$S 16.-U$S 14.-
-	Dojenčki zastonj.
-	Možnost predplačevanja v obrokih, po dogovoru.
Počitniški dom je odprt vse leto z istimi ugodnostmi kakor med poletno sezono
Pismene ali telefonske prijave:
Počitniški dom "DR. RUDOLF HANŽELIČ"
Villanueva 1880 - (1712) - Castelar - Tel. in faks: 627-4160 - Tel. 629-3016