Leto VIL, št. 43 („Ju^®" xiv., st. 248 a> Lfublfasia? psmedeliek 23. oktobra 1933 1 bpravnidtvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v biši dr. Baum-gartnerja. ■ « ' »v m ; - 4 m Ponedeljska Izdaja PonedeljsKa uroaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na- * roča se posebej to velja po pofit? prejemana Din 4.-, po raznaSal-cib dostavljena Dto 5.- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon ČL 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. i Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1, Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. NOVA POLITIKA NA PACIFIKU Zbliian]e med Rusijo in Ameriko ima predvsem namen, zavreti imperialistične cilje Japonske Dunaj, 22. oktobra d. »Neue Freie Presse« je objavila danes izjavo ruskega diplomata, ki se trenutno mudi v Berlinu, o korespondenci med Rocseveltom in Kali ninom in o napovedanem prihodu Litvi-nova v Washington. Med drugim pravi ta ruski diplomat: Zbližanje Amerike in Rusije, ki je sedaj v teku, pripisujejo največji pomen. Za gospodarstvo more imeti dalekosezne posledice, če se zbližata v izmenjavi blaga dve državi tako ogromnih površin in s tako ogromnimi zalogami sirovin, ko sta si doslej bili druga napram drugi tako nezaupni in rezervirani. Nic manjši kakor gospodarski pa je politični pomen zbližanja, ki se bo brez dvoma opazil v Evropi! predvsem pa na Daljnem vzhodu. Ce so doslej ožin ameriške politike glede na Japonsko ovirali zbližanje Amerike m Rusije, ie vsekakor značilno, da je predsednik Roosevelt povabi! rusko vlado k mzeovorom in da .ie bilo njegovo pismo Kalininu datirano 12. oktobra, v času, ko ie bil spor med Japonsko in Rusijo skrajno poostren. V tem sporu je ponu- dila Rusija Japoncem, da bi preprečila vojno, v nakup sporni predmet, vzhodno-kitajsko železnico, istočasno pa se pn-pravlja za vse možnosti. Japonska je ze večkrat napadla druge države brez svoje napovedi in velika vojska, ki jo vzdržujejo v Mandžuriji, nudi možnost, da lahko nastopi vsak čas ofenzivo proti ruskim vzhodno-azijskim mejam. Zato je tudi Sovjetska unija izvedla velike premestitve čet na vzhod in je vsak čas pripravljena, da se pogaja v Tokiju za poravnavo spora, za obrambo proti morebitnemu japonskemu napadu. Ce bi_ Japonska izzvala vojno, smo prepričani, da bi Sovjetska Rusija, ki je izborno oborožena in ki ima na razpolago tudi vojna sredstva, o katerih svet še ničesar ne ve, tudi tokrat ohranila premoč. Zato jev velikega pomena, da je prav v tem času prišlo do zbližanja med Ameriko in Rusijo. Sovjetska unija bo samo po sebi umetno pristala na ameriško povabilo k pogajanjem in bo poslala v Zedinjene države ' mnogoštevilno delegacijo pod yod-stvom zunanjega in vojnega komisarja. Na potu v Ameriko se bo ruska dele- U Evropa Počaščene zunanjega ministra Jevtiča od strani tiskovne Male antante — .Mala antanta organizira temelje trajnega miru" tem dosegli uspehe, ki vam jih priznava vsa Evropa.« Zunanji minister g. Jevtič se je za te iskrene besede v prisrčnih besedah zahvalil. V tej počastitvi vidi priznanje za delo, ki ga je dozdaj storil skupno z dr. Benešem in Titulescom. Mala an-tanta, ie nadaljeval zunanji minister, ni kabinetna tvorba in ne počiva samo na papirju. Tu gre za veliko delo nedavne prošlosti, sedanjosti m tudi bodočnosti. Zasidrana je na globoki solidarnosti m prijateljskih čuvstvih med tremi narodi. Ce bi slonela in če bi delovala samo za interese treh narodov, bi že to zadostovalo za ni eno veliko vlogo. Vendar se pa Mala antanta ne more zadovoljiti samo s tem okvirjem. Mali antanti gre za to, da se urede splošne politične razmere in ustvarijo ter organizirajo temelji splošnega in trajnega miru. V tem vidi svo-o prvo misel in svojo glavno nalogo. V tem pravcu deluje z dr Benešem in s Titulesoom. Minister Jevtič se ie nato zahvalil za dosedanje sodelovanje s strani časopisja treh držav, je s tem podpiralo miroljubno politiko Male antante. Nadeja se, da bo časopisje tudi v bodoče izpolnjevalo to svojo vlogo. Zato pa lahko časopisje vedno računa na njegovo pomoč. Nato je zunanji minister g. Jevtič ostal še nekaj časa v prijateljskem razgovoru z zastopniki Male antante. Beograd, 22. oktobra. AA. Včeraj opoldne je zunanji minister Bogoljub Jevtič sprejel v svojem kabinetu predstavnike tiskovne Male antante gg. Mi-hajla Živančeviča, predsednika jugoslovenskega narodnega odbora, Tiborja Melca, tiskovnega atašeja češkoslovaškega poslaništva v Beogradu in zastopnika češkoslovaškega narodnega odbora, in Ravla Anastasija, rumunske-ga tiskovnega atašeja in zastopnika rumunskega narodnega odbora. Zastopniki tiskovne Male antante so izrociU ministru Jevtiču diplomo častnega predsednika tiskovne Male antante. Po izročitvi je g. ministra pozdravil g. Melc, ki je v svojem govoru navajal, kako je bil zunanji minister g. Jevtič na letošnii konferenci Male antante tiska soglasno izvoljen za častnega predsednika. »Mala antanta tiska vas je izvoda za častnega predsednika,« je nadaljeval g. Melc, »ne le kot zunanjega ministra kraljevine Jugoslavije, temveč še iz drugih važnih razlogov. Ze od prvega dne, ko ste prevzeli zaupano vam zunanje ministrstvo, ste pravilno razumeli pomen Male antante tiska, bpo-znali ste. da ne gre tu samo za korist Jugoslavije in Male antante, temveč za interese splošnega miru in napredka. V intimnem in harmoničnem sodelovanju z dr. Benešem in Titulescom ste pri Pred podpisom pakta med Grčijo in Romunijo n.tene, 22. oktobra. AA. Atenska agencija p°roča: Snoči je v svečani dvorani atenskega vseučilišča v prisotnosti Tsal-darisa in vseh članov grške vlade ter uglednih osebnosti iz političnega znanstvenega in gospodarskega življenja rektor šeferiadis izročil rumunskemu zunanjemu ministru Titulescu diplomo častnega doktorja atenskega vseučilišča. Titulescu so pri tej priliki priredili prisotni navdušene ovacije. Rektor geferiadis je pri tej priliki očrtal posamezne stopnje odlične kariere Titulesca. nakar je dekan pravne fakultete M&ridikis prečital listino profesorjev pravne fakultete. Tifulescu je nato med burnimi ovaeaja-mi prisotnih dejal, da mu je to odlikovanje s strani atenskega vseučilišča v posebno čast. Zato bo tudi v bodoče nadaljeval svo-delo po dosedanji poti. Nato je govoril o potrebi medsebojnega razumevanja med i narodi. Nezmiselno bd bilo, da bi človek bil svojemu sočloveKu tuj samo zaradi tega, ker ju dele meje. Titulescu se je spomnil svojih grških učiteljev, ki so bili človeštvu zgled miru in plemenitih stremljenj. Na podlagi teh naukov bo on v bodoče deloval. Pri odhodu so prisotni priredili Titulescu ponovne ovacije. Sadovi obiska Pariz, 22. oktobra. AA. Atenski poročevalec londonskega lista s>Sunday Refe-ree« javlja, da bo Titulescu iz Aten odpotoval v Beograd, da tamkaj nadaljuje nedavno načeta pogajanja. Tituleseovo bivanje v Atenah bo obrodilo zelo ugodne sadove. V dobro poučenih krogih trde namreč, da bo že v kratkem med Grčijo in Rumunijo podpisan prijateljski pakt. Čsl. državni praznik v Beogradu Beograd, 22. oktobra. A. Kakor vsako leto, "bosta tudi letos Zveza jugosloven-sko-češkoslovaških lig v Jugoslaviji in liga v Beogradu priredili proslavo češkoslovaškega državnega praznika, ki je letos obenem tudi 15 letnica ustanovitve češkoslovaške republike. Pri tej priliki bosta zveza JC lig in JČ liga priredili 27. t. m. ob 18.15 svečano akademijo v dvorani Ko-larčeve ljudske univerze, ki jo bo otvoril predsednik zveze lig in predsednik narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi s slavnostnim govorom. Razen tega bosta govorila češkoslovaški poslanik dr. Pavel Velner in profesor beograjske univerze g. Vasilij Popovič, ki bo predaval o vlogi Čehoslovakov in Jugoslovenov v splošnem zgodovinskem razvoju. Nadalje je na sporedu umetniški del. kjer bodo sodelovali ga. Dara Miloševičeva, članica gledališča, profesor Karel Holup in pevski zbor praške policije. brez revolucije Mexico City, 21. oktobra g. Iz raznih delov Mehike poročajo o revolucionarnem gibanju. Posebno kritičen se zdi položaj v Monterayu, kjer so skušali revolucionarji umoriti oficielne osebnosti. Mesto kaže sliko vojaškega tabora. Vojno ministrstvo je odposlalo tri polke v Veracruz V roki revolucionarnega gibanja do sedaj niso znani. gacija ustavila v Turčiji. To bo predvsem prijatelski korak in ne bo imel z rusko-japonskim sporom in rusko - ameriškim zbližanjem nobene zveze. Sedanja Rusija vodi napram Turčiji pošteno prijateljsko politiko, ki je postala mogoča, ko je bil po padcu carizma upuščen tudi njen imperialistični program. Sedanja Rusija ne zahteva več Carigrada. Rusko-turško prijateljstvo tudi ni naperjeno v nobeni smeii proti balkanskim državam. Ce ima kakšen političen cilj, potem obstoji predvsem v tem, da se zagotovi Turčiji po-B^rdSrncl« O odnošajih med Rusijo in Nemčijo se ne more reči ničesar razveseljivega. Cela vrsta pripetljajev je izzvala napetost med obema državama, zaradi katere se je gospodarski promet med Rusijo in Nemčijo zmanjšal. Rusija zelo obžaluje, da grozi nevarnost čim dalje večjega zmanjšanja prijateljskih odnošajev z Nemčijo, zato pa poizkusa najti dnure prijatelje v Evropi in odnošaji Rusije napram Franciji in Poljski posta jajo čim dalje bolj prisrčnejši. Predsednik francoske republike v St. Etienneu St. Etienne, 22. oktobra. AA. Danes je prispel semkaj predsednik francoske republike Lebrun. Spremljalo ga je več ministrov sedanje francoske vlade. V teku dneva je predsednik francoske republike prisostvoval trem svečanostim; izročitvi odlikovanja častne legije tukajšnji rudarski šoli, proslavi stoletnice trgovinske zbornice v St. Etienneu in odkritju spomenika bojevnikom, padlim v svetovni vojni. Na proslavi stoletnice trgovinske zbornice je trgovinski minister Serre naglašal, kolikšnega pomena je tukajšnje industrijsko središče za celotno francosko industrijo. Francija bo premagala sedanjo stisko, če ostane zvesta svojemu duhu, ki še kaže v njenem čutu za stvaritve in v njenih sposobnostih za izvršitve. Svoj govor je zaključil z optimističnim izrekom: Organi-zirajmo borbo, ne da bi pri tem lomili kopja. Nato je povzel besedo predsednik republike Lebrun, ki je v uvodu poudaril; Slabi časi ne trajajo večno! Nato je poveličeval francosko delo. Za časa svetovne vojne je tukajšnja industrija igrala veliko vlogo. Tu je pred sto leti stekla prva železnica, tu je nastala prva lokomotiva, tu so bile zgrajene turbine, ki igrajo sedaj tolikšno vlogo v industriji. Franciji ni treba segati po nevarnih poizkusih, da uredi svoje notranje razmere. Zadoščala ji bo njena pro-svitlena demokracija. Za notranje ravnovesje pa bodo potrebne žrtve vseh brez razlike. Velika železniška nesreča v Romuniji Bukarešta, 22. oktobra. AA. Rador poroča: Na progi Sinaja—Ploesti sta trčila dva vlaka. V enem so bili tanki za petrolej. Vozovi so strmoglaviil v prepad. Pri tej priliki so se vneli tanki. Pet oseb je bilo ubitih, osem pa hudo ranzenih. — Promet na tej progi še ni vzpostavljen. Katastrofa romunskega hidroplana Bukarešta. 22. oktobra d. Romunsko vomo letalstvo ie zadela resica. Hidvonlan »Sovoia 621«, ki ie bil nedavno kuni jen v ttaliii. se ie hn**l spustiti na iezero nri Konstanci. tr»r,č«l pa je na k^nino. Pri tem sta dva poroč- nika in en podporočnik, dočim je bil četrti podporočnik hudo ranjen. Skupščina izvoznikov Eoograd, 22. oktobra, p. Danes se je vršila v Beogradu skupščina udruženja izvoznikov. Razpravljali so predvsem o reorganizaciji udruženja na podlagi dolocu novega obrtnega zakona. Izvoljeno je bilo staro predsedništvo in potrjena pravila po novih zakonskih določbah. Lepa poljska gesta Varšava, 22. oktobra. AA. V kratkem bodo tu ustanovili klub inozemskih dijakov. Njegova naloga bo, da olaiša stike med inozemskimi in poljskimi dijaki^ in da podpre inozemske dijake, ki bodo študirali n3 Poljskem. Zahteve zveze mest Na kongresu v Novem Sadu so zastopniki avtonomnih mest zavzeli stališče glede zakona o avtonomnih mestnih občinah Novi Sad. 22. oktobra p. Danes se je vršila 5. redna skupščina Zveze jugoslovenskih mest, ki šteje nad 50 mestnih občin. Na skupščino je prišlo nad 80 delegatov. Kongres, ki se je vršil v banovinski posvetovalnici, je otvoril ob pol 10. uri dopoldne predsednik zveze, zagrebški župan dr. Krbek, ki je predlagal, naj se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravni brzojavki predsedniku vlade in notranjemu ministru, kar je bilo sprejeto soglasno z odobravanjem. Po pozdavnem govoru predsednika dr. Krbeka je sušaški župan dr. Ru-žič predlagal, naj se izreče upravi zveze priznanje za njeno delo, kakor tudi raz-rešnica." Njegov predlog je bil sprejet soglasno. Nadalje je predlagal, naj se prihodnji kongres Zveze jugoslovenskih mest vrsi na Jadranu, in sicer na ta način, da bi se posvetovanja vršila na parniku, ki bi po-setil vsa večja mesta na gornjem Jadranu. Tudi ta predlog je bil sprejet soglasno. Nadalje je bil sprejet predlog, da prične Zveza jugoslovenskih mest s 1. januarjem izdajati svoje lastno glasilo. Sprejeta resolucija zahteva med drugim, naj se v novem zakonu o avtonomnih mestih uveljavijo načela, ki jih je zveza mest izrazila v svojih spomenicah, . predloženih vladi, zlasti pa v spomenici od 25. julija lanskega leta. Razen tega zahteva resolucija, naj se zveza mest prizna kot zakonito zastopstvo vseh jugoslovenskih avtonomnih mestnih občin, ki bi imelo posvetovalni glas v vseh zakonodajnih, administrativnih, gospodarskih, finančnih, socialnih in kulturnih zadevah mest in njihovih samouprav. Resolucija tudi omenja, da pomeni avtomatska pridobitev domovinstva po 10 letih bivanja v občini veliko obremenitev mest, ki mnogo trpe v sedanii gospodarski krizi in ki imajo velike skrbi za preskrbo svoiih siromašnih občanov. Avtomatska pridobitev domovinstva po zakonu o mestnih občinah naj bi se priznala samo ljudem, ki so sposobni vzdrževati sebe in svoio družino. Zveza avtonomnih mestnih občin smatra kot izredno nujno, da se izda zakon o samoupravnih financah, ki bi omoeočil mestnim občinam večje vire dohodkov. V zvezi s tem je neobhodno potrebna ureditev banovin-skih samouprav, kakor tudi revizija dr- žavne finančne politike zlasti pa davčne zakonodaje. Država in občine so primarni finančni fiskalni objekti, banovine pa naj se financirajo z dotacijami države. Potrebno je, da se mestnim občinam dovoli uvedba posebnih davščin za čisto socijal-ne namene glede na veliko socialno bedo v mestih. Načrt zakona o mestnih občinah naj se izpremeni in izppolni v toliko, da bi se mestne občine zaščitile v večji mer proti onim, ki zaradi osebnih interesov ovirajo delo za napredek regulacije mest. Zveza mest smatra kot potrebno, da se sokolski izlet, ki bo meseca avgusta prihodnjega leta v Zagrebu, povodom proslave 60 letnice prvega sokolskega društva v Zagrebu in 10 letnice obstoja slovanske sokolske zveze, podpre moralno in gmotno. Moralno naj se podpre na ta nacm, da meščanstvo, zlasti pa vse sokolske čete na svojem področju povabijo in pozo ve jo vse k čim večji udeležbi, gmotno pa na ta način, da se s čim večjimi prispevki podpre sokolska župa v Zagrebu zaradi pokritja stroškov tega izleta, ki naj bo nova manifestacija sokolske in jugoslovenske narodne državne misli. Rešitev vprašanja občinske elektrifikacije naj se poveri v prvi vrsti mestom in njihovim električnim centralam. Vzpostavi naj se sodelovanje mest, banovin in države v svrho smotrene elektrifikacije in nudi korporacijam, ki jo izvajajo, največje olajšave. Država naj podpre splošno elektrifikacijo po javno - pravnih korporacijah ne samo z direktnimi prispevki v gotovih primerih, temveč tudi z dovoljevanjem olajšav glede plačevanja davkov in trošarin, odnosno priznavanja premij po produkciji kilovatov v centralah ali za izgraditev električnih vodov po kilometrih. O resoluciji se je razvila krajša razprava. nakar je predsednik zaključil zborovanje in se zahvalil vsem za sodelovanje. Ob 2. popoldne je priredila novo-sadska mestna občina udeležencem kongresa banket v hotelu »Kraljica«. Jutri bodo gostje posetili vinogradsko zadrugo v Irigu, zvečer pa se bodo vrnili v Novi Sad. Nocoj je pela na čast udeleznikom kongresa beograjska opera v mestnem gledališču Gotovčevo »Morano«. Francoska krila nad Afriko 25.000 km v 33 etapah — Start 3. novembra Pariz, 22. oktobra. AA. Ministrstvo za letalstvo je izdalo komunike o poletu po Afriki meseca novembra. Polet bo imel razne vojaške, politične, tehnične in trgovinske cilje. Poveljstvo nad upravo je poverjeno generalu Vuilleminu. Vsi udeleženci bodo dobrovoljci. Drugi poveljnik bo polkovnik Bouscat. Poleta se udeleže aeroplani in vodna letala. V vsakem letalu bosta dva moža, od teh bo eden oficir. Vsak bo odgovoren za svoje letalo. Letala se bodo izognila vsem disidentskim pokrajinam. Pot bo 25.000 km dolga in jo nameravajo preleteli v 33 etapah. Najbolj južna točka bo Banguy. Polet v Afriko bo uravnan preko Maroka, letala pa se bodo vrnila preko Tuniziie. Odhod bo 3. novembra. Letala bodo istega tipa, kakor sedanja letala afriške vojske. Piloti in opazovalci se že mesec dni vežbajo. Priznanje Codosu in Rossiju Pariz, 22. oktobra. AA. Poslanec Emile Perrain je predložil parlamentu zakonski načrt, po katerem naj bi se francoskima letalcema Codosu in Rossiju priznala na- grada milijon frankov, češ, da sta s svojim neprekinjenim poletom iz Amerike v Azijo storila veliko delo za človeštvo. Redne letalske zveze med Varšavo in Moskvo Varšai'a, 22. oktobra. AA. Major Ma-kovski, ravnatelj poljske letalske družbe, in polkovnik Filipovicz sta z letalom odpotovala v Moskvo. Tamkaj se bosta pogajala s sovjetskimi oblastmi o letalski konvenciji med Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Gre za to, da se vzpostavijo med Varšavo in Moskvo redne letalske zveze. Prvo rusko letalo v Berlinu Berlin, 22. oktobra. AA. Semkaj je prispelo prvo v Rusiji zgrajeno letalo, ki je dozdaj letalo na progi Moskva—Konigs-berg. Letalski krogi smatrajo, da bo mogoče v kratkem na podlagi posebnega dogovora s Sovjetsko Rusijo uvesti direktne letalske zveze med Berlinom in Vzhodom. 640 km na uro Ancona. 21. oktobra. AA. Letalski stotnik Scapinelli je pri tekmovanju za Ble-riotov pokal letel pol ure s povprečno hitrostjo 640 km na uro. Obnovitvena politika Francije Frogramatičen članek o odnošajih med Francijo In Nemčijo Pariz, 22. oktobra, d. Eden izmed vodilnih politikov, ki ima z generalnim štabom tesne zveze, je objavil v »Tempsu« programatičsn članek o nemško-franco-skih odnošajih. Njegova izvajanja so prav zaradi tega velikega pomena, ker predstavljajo mnenje, ki obtoja v najvišjih francoskih vladnih krogih. Pisec predlaga, nai bi se razorožit-vena konferenca za sedaj zaključila s protokolom, v katerem bi bil obrazložen položai doslej doseženih uspehov pri pogajanjih in vzrokov odgoditve razorožitvene konference. Istočasno naj bi se med državami, ki so zastopane na razorožitveni konferenci, sklenilo premirje v oboroževanju. Od solidarnosti Franciie in Anglije bo vsekakor odvisno. če nai se pozove Nemega. da prekine svoje oboroževanje. Za Francijo obstojajo tri možnosti: preventivna voj- na, odpoved versailleski pogodb!, evropska obnovitvena politika. Možnost preventivne vojne .ie vsekakor izključena. Odpoved versailleski pogodbi pa bi dovedla do tekmovanja v oboroževanju, kar bi v kratkem povzročilo katastrofalen položaj Evrope. Prva žrtev bi bila srednja Evropa. Obnovitvena politika more temeljiti na pogoju, da pripusti Nemčija kontrolo nad svojim dejanskim oborožitvenim stanjem in da se odloči za opustitev motenj, ki lih povzroča v srednji Evropi. Preden bi prišlo do stvarnih nemško-francoskih razgovorov, bi moral spraviti Hitler svoje besede v sklad s svojimi dejanji. Ni naloga Francije, marveč Nemčije, da ustvari okoliščine za pogajanja. Francoska vlada bi bila seveda pripravljena pod omenjenimi pogoji pričeti razgovore z nemško vlado. PREVZEM OBčIN PO NOVOIZVOLJENIH OBČINSKIH UPRAVAH Deset dni po volitvah morajo dosedanje uprave izročiti posle novoizvoljeni občinski upravi V smislu določb občinskega zakona prevzamejo novo izvoljene občinske posle deseti dan do izvolitvi. Ker so se vršile občinske volitve 15. oktobra, morajo tore] nove občinske uprave prevzeti posle prihodnjo sredo, dne 25. oktobra. Sejo novo izvoljene občinske uprave skliče predsednik dosedanje uprave, ki mora na tej seji izročiti vse posle nasledniku, to je novo izvoljenemu županu in občinski upravi. Na tej seji se morajo novo izvoljeni člani občinske uprave tudi zapriseči. Novo izvoljene občinske uprave opozarjamo na naslednje glavne določbe občinskega zakona: i 54. Novo izvoljeni občinski odborniki prevzamejo posle deseti dan od dne volitve. § 55. Prvo sejo zaradi prevzema poslov Po novo izvoljenih odbornikih skliče dotedanja občinska uprava deseti dan od dne volitev. Ce občinska uprava tega ne stori, jzvrrši to nadzorna oblast petnajsti dan od dne volitve. i 56. V prvi seji opravijo vsi izvoljeni to-le prisego: ,jaz, N. N., prisegam na edinega Boga, da bom kralju in domovini zvest, da se bom pri poslovanju držal ustave In državnih zakonov, da bom čuval državno in narqdno edeinstvo, da bom dolžnost svojega zvanja točno opravljal in vestno zastopal In branil samoupravne in državne koristi. Tako mi Bog pomagaj!< London, 22. oktobra. AA. »Observer« poroča, da so se vlade Velike Britanije, Zedinjenih držav in Francije v teku pogajanj, ki so jih imeta ta teden, sporazumele, da bodo nadaljevale razorožitvena pogajanja z Nemčijo le v okvirju in na podlagi načel Društva narodov in da zaradi tega ne bodo izvajale glede tega vprašanja pakta štirih. Ženeva, 22. oktobra. AA. V zvezi z ostavko, ki jo je včeraj podal Trendelen-burg kot podtajnik Društva narodov zaradi izstopa Nemčije iz te organizacije, so podali ostavke tudi vsi drugi nemški uradniki Društva narodov. Izstop Nemčije velja tudi za mednarodni urad dela. Listi priobčujejo poročila iz Londona, da bo generalna komisija razorožitvene konference po mnenju angleških političnih krogov prihodnji teden ne bo mogla zasedati in da bodo njene seje po vsej priliki odložene. V zvezi z objavo angleške bele knjige trdijo tukajšnji politični krogi, da je tudi ta dokument potrdil, kako pravilno m neizpodbitno je bilo stališče, ki ga je zavzel angleški zunanji minister Simon v svojih razgovorih z nemškim zunanjim ministrom Neurathom. London, 22. oktobra. Po informacijah iz dobro poučenih diplomatskih krogov so razgovori, ki so se vršili zadnje dni med velesilam"', pokazali, da ne kaže nadaljevati razorožitvenih pogajanj, dokler ne bo izvršen plebiscit v Nemčiji in situacija popolnoma jasna. Velesile bi s'cer mogle tu- Zaprisega se vpiše v zapisnik in Jo podpišejo vsi, ki so prisegli. § 57. Kdor je izvoljen, mora volitev sprejeti. Če to zavrne brez opravičenih razlogov, ali če noče opraviti prisege v roku, ki se mu postavi, izgubi mandat in občinski odibor ga kaznuje v denarju do 1000 dinarjev. § 58. Izvoljeni morajo ostati na svojih položajih in upravljati posle ves čas, dokler njih mandat traja. Samo tisti, pri katerih so takšni vzroki, ki jih zadržujejo, da bi vršili nadalje to dolžnost, smejo podati ostavko. O tem odloča občinski odbor v prvi prihodnji seji. § 60. Občinskega odbornika, ki izostane brez upravičenega razloga zaporedoma od treh sej ali ki zapusti sejo in s tem onemogoči odboru delo, more občinski odbor kaznovati v denarju do 300 Din v korist občine. Občinski odbor sme razrešiti dolžnosti odbornika, ki izostane v enem letu od več ko polovice sej brez upravičenega razloga. § 67. Odborniki ne dobivajo za svoje delo v občinskem odboru nobene plače od občine. če vršijo po občinski potrebi izven odborovih sej kak posel, ki je spojen s stroški, jim odbor lahko določi povračilo. 5 69. Občini načeljuje predsednik. Predsednik je oni odbornik, ki je izrvoljen kot nosilec najmočnejše kandidatne liste. 5 70. Občinsko upravo tvorijo predsednik in člani, število članov določi občinski odbor po potrebi in glede na število odbornikov in obseg poslov; članov more biti 2 do 5. Člani so druifi in naslednji z najmočnejše liste izvoljeni odborniki. Osebe, oznnčene v § 29 (t. J. ki ne govo- ■■■■■ di brez Nemčije zaključiti razorožitveno konferenco in sprejeti primerno konvencijo ter tako postaviti Nemčijo pred '.zvršeno dejstvo, toda temu se hočejo izogniti in nudiiti NemčLjii še enkrat priliko, da popovi svojo napako jn se vrne v Ženevo. Ce pa Nemčija tega ne bo hotela storiti, se . bodo pogajanja čez mesec dni, vsekakor pa še v teku letošnjega leta nadaljevala in zaključila. Ni izključeno, da bo glede na to takoj po novem letu Macdonald sklical konferen-* co štirih velesil, da se obenem razčisti tudi vprašanje pakta velesil, ki je po nazira-riiu francoskih krogov že propadel v trenutku, ko je Nemčija prijavila svoj izstop iz Društva narodov. Italijanski krogi si iprizadevajo pobijati to stališče naglašajoč, da ostane Nemčija še dve leti po prijavi ■svojega izstopa član Društva narodov. Ne •glede na to pa poudarjajo, da je Anglija ■slej ko prej docela solidarna s Francijo v pogledu razorožitve in da na tem polju ,ne more popuščati. Po najnovejših vesteh iz Berlina pa se zdi, da tudi tam že uvidevajo veliko na-.pako ki so jo napravili. Po zaupnih informacijah ie dal Hitler sporočiti, da je pripravljen pogajati se s Francijo, da bi se dosegel sporazum in še več, sklenila naj bi se medsebojna nenapadalna in zavezniška pogodba. re ln pišejo državnega jezika) ne smejo priti v upravo. Predsednik ln člani uprave ne smejo biti med seboj krvni sorodniki do vštetega četrtega kolena ali v Svaštvu do vštetega drugega kolena. Ako obstoji ali nastopi tako sorodstvo, odpade oni, ki je nižji v vrsti na listi. § 71. Ce je predsednik zadržan, ga nadomešča naslednji član uprave, a člana uprave naslednji odbornik z iste liste. § 75. Služba predsednika in članov uprave je častna. V občinah, kjer zavzema služba predsednika ves ali večji del delovnega časa, mora občinski odbor določiti z občinskim statutom predsedniku primerno nagrado v obliki letne ali mesečne plače. Tudi članom občinske uprave se more določiti izvestna odškodnina, ako zavzema njih delo ves delovni čas ali večji del tega časa. Statut o tem odobrava ban. 5 129. Ban razreši predsednika občine, člane občinske uprave ln odbornike, film se ugotovi, da nimajo pogojev, ki se zahtevajo v tem zakonu. Odločba o razrešitvi v primeru iz točkr 4. 5 28. velja od dneva, ko se Je primer pojavil. (Tu gre za dobavitelje in osebe, ki so v poslovnih ali službenih odnošajih z občino.) Ban more po predhodnem zaslišanju razrešiti predsednika občine, člane občinske uprave, poedine odbornike ali ves odbor, ako svojih poslov ne vršijo v redu. Ostanejo pa na svojih položajih po pravomočno-sti odločbe. Proti odločbi bana je dopustna pritožba na upravno sodišče v roku osmih dni, proti razsodbi slednjega pa ni nidsljnjega pravnega sredstva. pridelkov. Slana, ki je sledila izredno hudi zimi leta 1929. v mesecu marcu, pa je na vso vegetacijo delovala naravnost katastrofalno. Dne 1. marca tega leta je burja nanesla toliko slane, da je bilo vse rastlinstvo po krajih, ki so izpostavljeni burji, do 4 tti-m debelo naloženo soli. — V borbi proti slani se je kot najuspešnejše sredstvo izkazalo izpiranje rastlin vsakokrat po burji. Kakor hitro se burja poleže, pa magari o polnoči, se vsi domačini z vsemi vinogradskimi črpalkami, ki jih imajo na razpolago, s čebriči in vedri in drugim posod jem odpravijo na izpiranje vinske trte, ki jo smatrajo tu za glavno kulturno rastlino, dasi gorica pogostoma ne povrne niti stroškov za galico in žveplo, a kaj šele trud. V Barbatu na Rabu je zgrajenih med vinogradi celo nekaj cistern posebej za ta namen. Na poljih, po sadovnjakih in po vinogradih, ki so oddaljeni od vode, pa je takšna borba neizvedljiva. In ko kmet vidi, kako brezupen je vsak napor proti slani, pogosto opušča nadaljnje obdelovanje takšnih kosov zemlje in se rajši muči s krčenjem kamenja v divjem krasu da se prikoplje do prgišča prsti, do katere slana ne bo mogla. Plodna, nekoč obdelana zemlja pa se polagoma pretvarja v slabe pašnike, naposled pa v goli kras. Od 82.617 ha skupne površine otokov Krka, Baba in Paga s pripadajočimi oto-čiči odpade po katastru samo 1896 ha na neplodno zemljo, 49.779 ha pa je izkazanih kot »pašnik«. Po teh »pašnikih« raste tu pa tam še kakšno krnjavo deblo ali grm, 90% teh pašnikov pa predstavlja puste kraške goličave. Edina hrana ovci na otokih je nekaj malega trave in rastlinja iz družine kamenarjev, mnogo pa je prostranih površin, na katerih ne najdemo niti bilke. Nič čudnega ni torej, da potrebuje otočan pc 2 ha takšnega pašnika za prehrano ene ovce. Poleti ovca na takšnem svetu tudi z nogami prevrača kamenje, da pride do kakšne bedne vele bilke pod njim. Po prvem jesenskem deževju se paša znatno zboljša, toda le za malo časa. Prva močnejša slana uniči vse bilke med kamenjem in žival išče bolj zavarovanih predelov ob naselbinah in po poljih, najrajši pa se zadržuje po gozdovih in po grmovju. Pa da-li je vobče mogoče, zastaviti tej primorski slani pot na polje? Da je bodočnost teh lepih otokov v naših rokah, da lahko ublažimo burjo ln sušo, samo če hočemo, in da slani lahko povsem zapremo pot, nam dokazujejo številni živi primeri na teh otokih samih. Ce pogledamo zemlje, ki slane sploh ne čutijo, nam pade v oči, da so vse te zemlje od burne strani zavarovane po gozdovih. Ko se burja mota skozi gozdove, pušča za seboj morsko sol po gozdnem drevju in tako očiščena in po odporu drevja oslabljena burja ne more prizadejati prav težke škode. Prav jasno lahko opazimo to na otoku Krku. Za plodovitost zemlje in za blagostanje prebivalstva na severovzhodnem delu otoka Krka se imamo zahvaliti izključno gozdovom, na južnem delu tega otoka pa je prav tako pomanjkanje gozdov edini vzrok zastoju vsakega napredka. Na Rabu, na tem najlepšem otoku gornjega Jadrana, imamo prav tako brez števila živih primerov, najbolj drastično pa se vidi na otoku Pagu, kako slana zavira razvoj vegetacije Tu je malo zemlje pri Lu-nu, ki je edina zavarovana po gozdu, tudi edini plodni, od slane nezamorjeni del vsega otoka Paga. Za otoke Krk, Rab in Pag je sistematično, dobro premišljeno pogozdovanje krasa prvi pogoj vsakršne uspešne akcije za napredek poljedelstva, tujskega prometa in gospodarstva sploh. Samo gozdovi lahko izbolj-šaio slabe gospodarske razmere teh otokov. Pri tem ne smemo misliti na visoke in prostrane gozdove, kakršne srečujemo v notranjosti naše kraljevine, temveč samo na gozdove, kakršni odgovarjajo namorskemu podnebju, tsmošnjim razmeram in potrebam, gozdove, ki bi mogli nuditi večjemu številu živine kakor danes varno zatočišče !n zadosti paše skozi vse leto, gozdove, v katerih drevje ne bi dajalo ssmo kuriva, temveč tudi plodove človeku in živali, gozdove, ki bi mimo ogromne rentabilitete predstavljali tudi estetsko dovršene naravne parke gozdove, ki bi bili že našim itak lepim obokom v okras. Izboljčame naših pustih kraških paznikov si lahko zamislimo samo s sajenjem in sejanjem lesnega rastlinstva, ki lahko s svojimi globokimi koreninami črpa zadosti hrane in vlage tudi iz zemeljskih plasti, ki se nahajajo še globoko med skalovjem, torej s sajenjem gozdnega drevja. Gozdovi bi ustvarjali zemljo ln bi varovali pred burjo, slano in sušo vse one po krasu raztresene krpice globlje zemlje in bi omogočili tako tudi na teh malih površinah setev krme ali sajenje plemenitejših vrst sadja in vinske trte. Oljka, smokva, domači kostanj, oreh in razno drugo sadno drevje bi zasajeno med gozdnim drevjem polagoma tvorilo sestavni del gozda. Kombinacija gozda, sadovnjaka in pašnika na eni ln isti površini ni izključena, brez gozda pa na teh otokih ni mogoče ne eno ne drugo. Pogozdovanje kraških gollčav je za otoke Krk, Rab in Pag najvažnejše in najnujnejše vprašanje današnjega časa. Najvažnejše zato, ker od pogozdovanja zavisi bodočnost teh biserov našega Jadrana, najnujnejše pa zato, ker se klimatske razmere z brzečo naglico slabšajo, ker se pred našimi očmi zemlja pretvarja v kamen, ker so vrste borcev v borbi proti najhujšemu Programa tična študija čsl. treba realnega gledanja - Stalni namestnik češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, minister dr. Krofta je objavil pozornosti vreden članek o slovanski vzajemnosti nekdaj in danes. Razmere po prevratu — pravi dr. Krofta — ko je položaj večine slovanskih narodov proti prejšnjemu bistveno spremenjen, so spremenile tudi njih odnose napram slovanstvu in slovanski solidarnosti. Nastale so nove slovanske države, ki so bile postavljene pred nalogo lastne organizacije in so vse javno delo narodov osredotočile na nje same. Realne potrebe so omejile čustveno smer v naši duševnosti in prikazuje se nam tudi slovanstvo v drugi luči, kakor našim očetom. V predvojni dobi, ki je bila za večino slovanskih plemen doba sužnosti, je vera v močno slovanstvo, zavest jezikovne in etnične sorodnosti mogočno vplivala na našo nacionalno zavest Upanje na bodočo združitev in na moč, ki bi iz nje izhajala, nas je bodrila v boju za narodni obstanek. Nacionalno svobodna Rusija, ki se konkretno ni mnogo brigala za usodo nesvobodnih slovanskih narodov, nam je pomenjala mnogo že samo s svojo eksistenco in velikostjo. Ruska literatura in umetnost — velika slovanska kultura — nam je bogatila duševnost in dajala pobudo za lastno kulturno prizadevanje. Videli smo sicer nesoglasja in spor* med slovanskimi rodovi, vendar smo krivdo na razcepljenosti v glavnem pripisovali sovražnim tlačiteljem in smo živeli v veri, da bo boljša bodočnost prinesla s svobodo tudi spravo in edinost med Slovani. Danes je položaj bistveno drug. Zmaga komunistične revolucije je ruski orientaciji slovanskih narodov zadala težek udarec. Sovjetska država po svojem prebivalstvu sicer ni manj slovanska, kakor je bila carska Rusija, toda razmerje sovjetov do starih slovanskih idealov je postalo drugo in bilo bi zgrešeno, če bi pričakovali skorajšnjo spremembo in sanjali o veliki slovanski Rusiji, ki bo prinesla manjšim slovanskim narodom podporo in pomoč. Danes so samostojne slovanske države navezane pred vsem na sebe in realni problemi, ki so jim postavljeni, jih silijo tudi, da realno gledajo na medsebojne odnose. Tudi danes vidimo še nesoglasja in spore med Slovani, toda spoznavati moramo, da zdaj, v svobodi in državni samostojnosti, ne moremo dajati krivde samo tujemu pritisku in umetnemu izigravanju drugega proti drugemu, marveč da bistveni del krivde leži v nas samih, v naši preteklosti in njenem razvoju. Danes nam je jasno, da se nesoglasja kljub plemenski in krvni sorodnosti le težko in počasi izravnavajo. Zato v našem času ni prostora za romantične sanje o nekakem meglenem slovanstvu, ki bi bilo obvladano z enim duhom in bi šlo za enim enotnim ciljem, ter bi se moglo v doglednem času oblikovati v kulturno. gospodarsko in politično enoto. Ce pa gledamo resnici v oči. se s tem nismo odvrnili od slovanske ideje, dali smo ji le drugo, konkretnejšo vsebino. Zgodovinski razvoj nam kaže že sedaj kon-gruenco bistvenih in važnih interesov m potreba enotne usmeritve napram neslo-vanskemu svetu postaja vedno bolj očitna. Ne sentimentalno navdušenje, realno življenje nas kliče k delu za praktično slovansko vzajemnost. Prvi pogoj zai arv. Kostanjarji so pridno na. delu, založiti se hočejo menda za vso zimo. Na Golovcu ie vse prebrskano, pač znamenje, kako želini in potrebni so zlasti siromašni 1 j ud je rediinega sadeža. Tudi lovoi uživajo svoje vselje v tej ugodni jeseni. Marsikod so danes pokale puške, ali plena je naibrž bilo malo, kajti ob takih tihih jesenskih nedeljah pravi prijatelj prirode gotovo bolj uživa v harmoniji barv. kakor v pokončavanju divjadi. Lj-'b"ana sama pa je v svoji sredi tudi imela dogodek, ki je privabil preko 3^00 ljudi. To je bila tomobola Sokola Ljubljana III., k: pod vodstvom staroste ravnatelja Sapi i e in njegovih zvestih pribočnikov zelo naglo in vztrajno napreduje. Dru- Telesno zaprtje, slaba prebava abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katar*, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grencice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« vodo ze desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. štvo je priredilo tombolo za vzgojne in socialne namene, za vzdrževanje svojega doma in otroškega zavetišča. Tombolskih dobitkov je bilo 12, petork 69, četvork 100. Torej prav izdatna zakladnica. Vse se je razvijalo v najlepšem redu. Srečniki, ki so dobili tombole so pa naslednji: 1.) 500 kg prvovrstnega trboveljskega premoga dijak Rudolf Furlan, 2.) moško kolo kovinar Alfonz Colner, 3.) živega prešiča je dobil dijak Miran Keržman, 4.) blago za moško obleko mizar Josip Porenta, 5.) fotografskj aparat akademik France Nunar, 6.) 5 kubikov drv učenka Melita Felberjeva, 7.) jedilni servis dijak France Cvetko. 8.) smuči dijak Cvetko Vidovič, 9.) otroški voziček delavec Ivan Rici, 10.) smuči posestnica Marija Grebenčeva, 11.) smuči zasebnica Aleksandra Polišakova in 12.) še ene smuči delavec Alojz Goste. Srečniki so zadovoljni zapustili tombolo, društvo pa je zadovoljno z lepim uspehom. Ogenj na Ižanski cesti Kmalu po polnoči je bila reševalna postaja obveščena, da je izbruhnil ogenj v manjši baraki ob Ižanski cesti med mitnico in šolo na Barju. Poklicni gasilci so takoj odhiteli na kraj požara, vendar barake niso mogli več rešiti. Bilo je v njej nekaj opeke. Baraka je pogorela do tal. Škoda ni velika. Vzrok požara ni znan. Otrok padel v Ljubljanico? Okrog 17. je neka ženska povedala službujočemu stražniku na Zmajskem mostu, da je videla, kako je z obrežja padel v strugo Ljubljanice neki otrok m izginil v valovih. Stražnik je obvestil reševalno postajo. Reševalci so celo uro iskali v strugi Ljubljanice, drezali z drogovi v vodo, toda otroka niso našli. Do večera ni bilo mogoče kontrolirati, če je vest resnična in ce je otrok res padel v vodo. Triurni trboveljskih pevcev Mogočen uspeh koncerta trboveljskih slavčkov, pianista Ličarja in „Zvona" — Ljubljana manifestira z bedno rudarsko deco Ljubljana, 22. oktobra. Akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem, ki se je pred par meseci osnoval iz trboveljskih in hrastniških rojakov v LJubljani, je za te dni organiziral v Ljubljani — in deloma tudi po ostali Sloveniji _ široko zasnovano pomožno akcijo, katere čisti donos je namenjen za podpiranje gladujočih rudarskih otrok. Osrednja prireditev te akcije je bol snočnji koncert, za katerega je odbor pridobil sodelovanje trboveljskih šflav&kov, trboveljskega »Zvona« in pianista Cirila Ličarja, tako da je bil koncert živa, resnična manifestacija izredne, bogate duhovne sile, ki se zdi, da je k brez-danjimi zakladi premoga vred zakopana v naših rudarskih revirjih. Dasi je bilo snoči v Ljubljani tudi več drugih kulturnih prireditev, se je za rudarski koncert velika umionska dvorana vendarle napolnila do zadnjega kotička — dokaz, da ljubljansko kulturno občinstvo v resnici goji iskrene simpatije do trpečih prebivalcev naših črnih doiMn, kakor zna. tudi ceniti njih umetniške sposobnosti. Med dragimi odličnimi predstavniki so se večera udeležili tudi gg. divizijonar Cukavac, dr. Dolšak kot zastopnik bana, konzul bratske češkoslovaške republike, v kateri so naši slavčki želi gvoje največje lovorike, inž. ševčik, predsednik Glasbene Matice senator dr. Ravni-har, predsednik JPS dr. švigelj, nadalje lepo število glasbenih kritikov, komponistov, književnikov, navzoče pa je bilo zlasti tudi mnogo mladine. Koncert, ki so ga po radiu poslušale tudi neštete množice tokraj in onkraj naših meja, Je s kratko uvodno besedo otvoril pisatelj Mrzel. Dejal Je med drugim: Trbovlje, ta kraj najbolj črnega Imena, se v slovenski metropoli še nikdar niso predstavile javnosti na tako pomemben način in ob tako težki priliki, kakor nocoj v tej dvorani, še do nedavna Je ime Trbovlje imelo za dobrega slovenskega meščana nekak plašen, grozoten zvok; podoba rudarja iz naših revirjev je bila zanj podoba človeka, čigar značaju dajejo pečat samo kletev, vino in nasilje, in skoraj ves odnos, M ga je meščan imel do rudarja, je bil nekakšen krivičen odpor. Potem so prišla leta krize. Beda, glad in obup so zajeli svet in daleč naokrog ni bilo nikjer tako izstradane, tako ubite in izžgane zemlje, kakor so revirji TPD. Odpor proti Trbovljam in proti rudarjem se je tedaj lzpremenil v prijazno, platonično sočutje in danes menda niti najbolj pozabljenemu človeku ni treba več dopovedovati, da Je rudar iz Trbovelj in Hrastnika, iz Zagorja in Hude jame, iz Rajhenburga in Kočevja, da je rudar od povsod prav tako človek kakor kdorkoli izmed vas in mu prav tako gredo vse pravice do življenja, kakor komurkoli izmed vas. — Danes pa smo prišli, da izpričamo in manifestiramo pred vami še nekaj več, da slovesno ponovimo pred vami dokaz, ki so ga mali trboveljski slavčki, ti radostni pevci iz najbolj žalostnih in najbolj zapuščenih hiš, kar jih nosi ta naša zemlja, že s tako številnimi triumfi raznesli po vsej naši domovini in še daleč onkraj naših meja: namreč dokaz, da je v teh najbednejših, najbolj črnih trboveljskih revirjih več žive umetniške in kulturne sile doma kakor v kateremkoli drugem, pa magari najbogatejšem kotu naše zemlje. Danes smo prišli, da ob pesmi, ki so Jo prinesli 4z Tevirjev naš trboveljski umetnik, naši trboveljski pevci, naši trboveljski otroci, pred vami in pred vestjo vse javnosti pokažemo, kako je ta človek, ki počiva in strada nad tihimi, praznimi jamami trboveljskih rudnikov, l:ako je ta mladina Iz revirja, ki jo že na velih materinih prsih poljublja smrt, najlepše, najdragocenejše in najčudovitejše, kar premore naš narod. Največji, neod-p ustij i vi zločin nad družbo in nad narodom so bo zgodil, če se v trboveljskih revirjih brez odloga ne ustavita glad in propast. — Namen nocojšnjega večera je, v slednjem izmed vas vzbuditi občutek dolžnosti, da mora slednji z besedo in dejanjem hiteti na pomoč, da se prepreči največja socialna katastrofa, kar jih pomni naša zgodovina. Govoru, ki ga je dvorana sprejela z živahnim odobravanjem, je sledila recitacija znane, globoko občutene Klopčičeve pesmi »Moj oče«, ki jo je na preprost, do dna srca sogajoč način podal mali umetnik Jože škrinar, četrtošolec na trboveljski meščanski šoli. Ob njegovem težkem, zamolklem prednašanju je v dvorani živo zaživelo trpljenje rudarja in beda njegovega otroka, marsikatero oko v parketu in na galerijah se je orosilo. in ko je izzvenel zadnji zlog, je vsa dvorana odmevala od bučnega aplavza: trboveljski otrok je s prvim nastopom osvojil dušo Ljubljane — za njim je nastopil »Zvon« s pevovodjo Mollom, ki ga ljubljanska glasbena publika prav tako kakor slavčke pozna in ceni že s prejšnjih koncertov. Najprej je moški zbor zapel Mirkovo »Katrico«, Prelovčevo »Zapoj mi pesem« in Adamičevo »Bog daj«, nato pa mešani Adamičevo »Ptički lepo pojo« in Tajčevičeve »Vesele popevke«. Takoj po prvi pesmi je dvorana Zvonovce obsula z ne-zadržanim priznanjem, potem pa je navdušenje raslo od pesmi do pesmi. Pevci »Zvona« so pod veščo roko svojega odličnega pe-vovodje organsko ubrana enota, vso vedro prešernost in vso tiho intimnost slovenske in jugoslovenske pesmi podajajo na zmagovit način. Burno odobravanje, s katerim je občinstvo nagradilo njihovo petje, je zgovoren dokaz, da se »Zvon«, ki že danes zavzema eno prvih mest med našimi zbori v kvaliteti stalno in krepko prebija naprej. Pianist Ciril Ličar, ki se je svoj čas pogosto Javljal po naših ter inozemskših koncertnih dvoranah, Je bil že pred mnogimi leti tisti trboveljski rojak, čigar umetniški sloves je segel daleč preko meja naše ožje domovine. Odkar se ta naš najodličnejši pianist mudi kot profesor na konservatoriju v Beogradu, se na žalost m več oglašal v slovenskem glasbenem življenju Snoči je po desetih letih prvikrat spet koncertiral v Ljubljani in njegova suverena umetnost, ki je v teh letih, kar ga m bilo med nami, samo še bolj dozorela. Na sporedu je imel Novaka, Faurča, Chopina in Smetano. Ob viharnem navdušenju občinstva je moral na koncu še dodajati. Po odmoru so nastopili slavčki pod vodstvom svojega sijajnega, vse obvladujočega dirigenta šuligoja. Takoj prvi pozdrav, s katerim je dvorana sprejela male pevce, je bil zgovoren dokaz, da bi glasbena Ljubljana dandanes brez slavčkov skoraj ne mogla več živeti. Izmed šitrinajstih pesmi, ki so jih imeli na sporedu, je bila skoraj polovica naštudiranih na novo. Takoj prva, Prelovčeva »Očka moj je dalavec«, čudovita himna vse žalosti ln bede, ki jo iive rudarski otroci, je zazvenela iz njihovega zbora, da so ljudem zastajala srca. Viharno, divje je občinstvo obsulo svoje male pevce s pohvalo. Nič manj ni užgala Grgoševičeva .»Pastirski«, Pahorjeva »Pravijo«, Preglova »Zlato v Blatni vasi«. Izmed Adamičevih je žela najsilnejši triumf »Drežnica«, ki so jo slavčki morali ponoviti, pa »Nmau čez iza-ro«, »Lepo poje črni kos« in »Vandrovc«. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko so na koncu zapeli presunljivo Mokranjčevo »Bolno čedo«; takrat pač skoraj ni bilo očesa med posludalci, da se ne bi oroeilo. Ti mali pevci ustvarjajo v resnici čudeže v svojih dušah in v svojih grlih. Vsa vedrina neba, vsa tema šahtov in jam, vsa beda rudarskega človeka in vsa lepota življenja pod solncem se zrcali v njihovi pesmi. Ko se je eden izmed malih pevcev v tram besedah zahvalil Ljubljani za vse, kar jim je iz«a-zala prijaznosti, občinstvo ni moglo nehati z ovacijami. Z mogočno Adamičevo »Pesmijo rudarskih otrok« je zbor zaključil svoj triumfalni večer. Občinstvo se je razhajalo z glasno željo, da bi slavčki priSli k nam pet spet čimprej. Po koncerta so mali pevci Sli spat, povabljeni od rojakov iz revirjev in naklonjenih Ljubljančanov, veliki pevci pa so se v restavraciji Union zbrali na majhen pomenek, sredi katerega se je podpredsednik akcijskega odbora nadzornih Drnovšek v toplih besedah zahvalil vsem sodelujočim za tako odličen uspeh. Zvonovci so se že snoči odpeljali domov, slavčki pa so davi peU pri maši v frančiškanski cerkvi, kjer so prav tako ganili srca vseh. Dopoldne so se nato z avtobusom odpeljali na prijeten izlet na šmarno goro, do večera pa so se s posebnim tramvajskim vozom, ki jim ga je uprava cestne železnice dala na razpolago, dobrp volje vrnili v mesto. Z večernim vlakom so se odpeljali v Trbovlje. Dopoldne je akcijski odbor pod geslom »Za rudarsko decoc izvedel nabiranje prostih prispevkov na ulicah. Akcija je vkljuo poznemu datumu prav zadovoljivo uspela. Počaščen spomin na žrtve Bazovice Svečanost je priredila „Soča" — Prireditev je bila številno obiskana in je potekla najdostojneje Ljubljana, 22. oktobra. Spet je Sla mimo nas obletnica smrti peterih mladih mučenikov, ki so dali, ustreljeni v hrbet, svoje življenje na oltar domovine. Gortan, Valenčič, Marušič, Bido-vec in MiLoš so padli tam na Bazovici kot žrtve islepega šovinizma. 2a sobotni večer je priredilo društvo »Soča« v dvorani pri »Levu« nad vse lepo spominsko svečanost. Na steni sredi dvorane je bil pripet jugoslovenski prapor »Soče«, kraj njega 3lika usmrtitve — kako se je zrušilo od krogel iz italijanskih karabink pet naših mladih bratov. Zraven te slike je pa visel zemljevid našega za zdaj izgubljenega slovenskega in hrvatskega ozemlja. Na kraju Bazovice je bila zataknjena črna zastavica — na kraju, kjer so izdihnili delavci in m/učeniki Primorja. Prav tako je bila zataknjena črna zastavica na Pulju, tam, kjer je doma Vladimir Gortan! Svečanost je otvoril predsednik »Soče« g. dr. Dinko Puc. V lepem pozdravnem nagovoru je naglasil, da to ni večer aplavza nikomur in ničemer, ampak je to večer poti slovenskega naroda in njegovega mu-čeništva tam, kjer ga še žuli tuji čevelj, kjer ga bije tuja pest. Pozdravil je navzoče zastopnike Kluba koroških Slovencev, Kluba primork, Zore, Tabora. Jadranske ?traže, Krke in drugih združenj, nato pa prešel na slovesnost in v krasnih prispodobah orisal vso Golgoto našega ljudstva ob Soči in Jadranu. Prikazal je delo tujih sil, od londonskega pakta dalje, po katerem je Italija vstopila v svetovno vojno zaradi svojega bankerota. Ona med vsemi državami se prav gotovo ne more hvaliti z nikakršno zmago, lz svetovne vojne je izšla kot zmagovita sila brez vsakršnih vojnih uspehov — in če je ob koncu vojne proglasila sebe za zmagovito — je to bila le farsa; res je zasedla naše ozemlje, a nima po vsem tem do njega prav nikakih pravic. Po orisu sramotne londonske pogodbe Je govornik prešel na delo italijanske propagande v današnjem zasedenem ozemlju, na delo tistih propagatorjev, ki so v letakih iz zraka, z morja in kopnega govorili, da je Italija velikodušna, da bo narodnim manjšinam pustila njihove narodne šole. Obljubljali so celo tem narodnim manjšinam avtonomijo. Danes, po tolikih letih, so vse obljube nizkotno poteptane, še več! Imamo mučenike, imamo žrtve, imamo še in še delo za osvoboditev vsega našega naroda. Porušila je narodne institucije, požgala je naš Narodni dom, počasi izgnala skoro vse naše kulturne delavce, Sla je tako daleč _kljub svojim zgoraj naštetim obljubam — da je slovenski jezik prepovedala v šolah in na cesti — zadnji čas pa celo v cerkvi. Zdaj izganja naše duhovnike; nasilje, ki ga ona izvaja nad našim narodom, v zgodovini skoroda nima primere. Tudi rimsko cesarstvo je bilo zrušeno tedaj, ko so se njegovi narodi pričeli zavedati sebe. Naroda ni moči uničiti! Zgodovinska pravičnost ni prazna beseda. Krivica nad narodom se zmerom maščuje. G. govornik je stavil za primer Nemčijo, ki je po dolgih borbah konec koncev le morala Franciji spet vrniti Alzacijo in Loreno. Vendar je bil po londonski pogodbi Se mož v svetu sodnikov — VVilson, ki je priznal, da se nam je zgodila krivica. Ko je videl, kako temeljita zmota Je bila londonska pogodba, je hotel za nas doseči vsaj to, da bi imeli preko Sentpetra svobodno zvezo z Reko in da bi (Reka bila naša. — Pa tudi to, za nas Se vendar preskromno in zadnjo željo je pogoltnil italijanski šovinizem Vsa, res tehtna in z ljubeznijo do naroda prežeta izvajanja g. župana dr. Dinka Puca so izzvenevala optimistično, s poudarkom, naj ohranimo vero v svojo pošteno delo in v bodočnost. Krivica se mora maščevati — kakorkoli. Spominjajoč se Se ob koncu svojega govora bazoviških žrtev, je konča val s prikazom srbskega kmeta, ki se je boril na raznih frontah sedem do osem let, a je ob koncu vojne vendarle, željan že videti svojo rodno zemljo, svoje domače, prihitel k (nam, da reši poleg Srbije tudi jugoslovenski zapad. — Bodimo taki tudi mi, pozabimo svoje osebne interese in pojdimo v boj JUTRO« ponedeljska izdaja ■ 4 = DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Holandska proti vivfsekclji Ns Holandskem so začeli živahno propagando proti vivisekcijl. Slika prikazuje propagandni voz proti mučiteljem živali Giljotina, pod katero je končal Robejpicrre Na Ptaee da Thentre v Arnsa so uzrli meftčanl pred dnevi okrvavljeno giljotino. Na prestrašena vprašanja, kaj to pomeni, so Jim pojasnili, da Je to le posnetek giljotine, pod katero Je končal Robespierre ln ki jo bodo zdaj odnesli v muzej 200 let krvnega pritiska Od prve meritve krvnega tlaka do odkritja središča krvnega pritiska Nekaj Te« nego 800 let Je tega, kar je Anglež Harvey odkril krvni obtok. Sto in še nekoliko let pozneje, L 1733., torej pred 200 leti, je angleški vaški duhoven Ste-phen Halas nastopil z odkritjem, o katerem je veliki fiziolog Johannes Mtiller dejal, da je za napredek medicine še važnejše od odkritja samega krvnega pritiska. Hales je kot prvi izmeril krvni pritisk. že dolgo prej so si znanstveniki prizadevali, da bi našli kakšno metodo za tisti pritisk, ki ga mora imeti kri, če hoče pre-strujitl telo. Hales si je kot prvi izmislil malo nerodno in tudi grozovito metodo, da je prišel do smotra, živemu konju je prereza] arterijo v trebuhu ln uvedel vanjo dolgo stekleno, pokončno cev. Meritev je pokazala, da je kri brizgnila v cev skoraj 2 in pol metra visoko, tolikšen je torej moral biti pritisk. Hales pa je tudi odkril, da zavisi krvni pritisk od širine žile, da je tem večji, čim tanjša je žila, in da povzročijo ločila, ki žile zožijo ter procedure B toplo vodo porast krvnega pritiska, nasprotne procedure in lečila pa znižanje. Znanost je sprejela Halesova odkritja z velikim zanimanjem, ni pa raziskovala pred vsem zaradi nedostatnih instrumentov te stvari dalje. Sele mnogo let pozneje je mladi francoski medicinec Podseule za svoje doktorsko delo izvršil celo vrsto poskusov s krvnim pritiskom, pri čemer je uporabljal že znatno elegantnejši in pri-ročnejši živosrebrni manometer. Odkril je med drugim, da krvni pritisk z vsakim dihom vstaja in pada. Fiziolog K. Ludwig je izumil pripravo, ki je krvni pritisk beležila že samodelno v podobi krivulje in po nadaljnjih letih je neki kirurg ob amputaciji noge nekega pacienta prvič izmeril tudi človekov krvni pritisk. Brez prerezov in podobnih vivisekcijskih posežkov dotlej namreč ni Šlo. Sele genialni prof. Vierordt iz Ttibingena je imel srečno idejo, ki je ustvarila sedanji način merjenja krvnega pritiska: x3e brez prereza arterije ne morem direktno izmeriti krvnega pritiska, ga bom izmeril pač indirektno. Stisnem arterijo skupaj, dokler ne preneha biti. Sila, ld jo potrebujem za to, ustreza sili krvnega pritiska!« Tako se po Vlerordtu krvni pritisk brez krvavih in bolestnih posežkov meri enostavno s posebno manšeto, ki se položi okrog roke. Ta metoda je omogočila silni razvoj znanosti o krvnem pritisku današnjih dni. Odkrili so njegovo zvezo z arteriosklerozo, odkrili bolezen visokega in nizkega pritiska, odkrili letos končno možganski center, ki ravna krvni pritisk. Odkrili so toliko novega, da je postal krvni pritisk kar nekam popularen, a na žalost tudi strah in groza neštetih hipohondrov, tako da Je neki zdravnik ob priliki vzdihnil, da bi bilo za človeštvo mogoče bolje, če bi nikoli ne odkrili metode za meritev tega pritiska. Toda če pomen krvnega pritiska pred vsem lajiki neštetokrat pretiravajo, je po drugi strani gotovo, da nam je metoda njegovega merjenja pomagala v še večjem številu primerov spoznati in ozdraviti premnoge bolezni. Je pa še mnogo skrivnosti, ki jih je treba glede krvnega pritiska šele pojasniti. Mnzikalne Američanke Neki ameriški glasbeni list poroča, da Študira muziko v zadnjih treh letih veliko več ameriških deklet nego fantov. Mlade dame študirajo z vso resnostjo in se hočejo v 90 odst. vseh primerov posvetiti glasbenem poklicu. Med drugim se učijo instrumentov, ki so se jih ženske do danes le malo izbirale. Tako je na eni najboljših newyorških glasbenih šol 17 deklet, ki se učijo kontrabasa, in le 2 fanta. Pozavne se uči 15 deklet, 12 deklet igra sousafon, ki sliči he-likonu in opravlja v jazzbandih vlogo nizkih basov. Flavta jim je najmanj po godu, zato pa imajo tem rajši klarinet, oboo in fagot. Saksofon ima seveda največ pri-vrženk, na omenjeni šoli n. pr. 227! Harfe se ne uči tam nihče, pavkistk in bobnark pa bo v bodočnosti dovolj, na tej šoli 47 napram 1 samemu fantu. Roosevelt zbira znamke V Ameriki je splošno znano, da spadata prezident Roosevelt in njegov notranji minister Harold L. lokes med najvnetejše zbiratelje znamk. Roosevelt zbira znamke že od 1. 1915, ko se je peljal k zastopstvu tedanjega mornariškega ministra na otočje Haiti, od koder se je vrnil s prvimi znamkami. Seveda je od tedaj njegova zbirfca ker Peregrin že ves zbit čepi v klopi, trudno pripravljen, da zdaj pa zdaj trešči vanj kakšno zvito razrednikovo vprašanje, da ga preseneti kljuka ali vsaj kazenska naloga? Ent&prechend morda zato, ker se je samo v tistih dveh urah, ki mu jih je poslej dovolila gospodinja za sprehod, razdivjal po samotnih lokah in gozdovju, kjer ga nihče ne vidi, ne sreča ? Petnajst forintov! Tako težak denar zavoljo same hudobije človeka, ki je prišel iz Ljubljane, kjer pač prav gotovo ne vedo, kako trdo se služi denar v obmejnem štajerskem kraju, kjer Nemci in nemškutarji grozovito izpod-jedajo slovenske kmetije in obrtnije! Vse to je premislil Peregrin in tako hudo mu je bilo, da je zaieeal samemu sebi: »Obupal bom!« Sramota povrhu! Mati ne bo zmogla denarja, prišel bom domov — še lani je bil štipendist, letos bo faliran študent — s kamenjem in psovkami ga bodo kakor psa preganjali tisti prevzetni pobje, ki so z njim dora-ščali, pa jih je šulferajnska šola čisto podivjala. Pri starinarju v Gosposki ulici sta bili v izložbi dve majhni pištoli. Kako mični, ljubki pištoli! Kako pohlevni igrački med drugo šaro, med vazami, prašnimi toplomeri, skodelicami, pipami in kozarci. V soboto dopoldne je bilo. nekaj dni pred koncem semestra, že ob enajstih so končali pouk. Celo uro je fo- silno narasla. Danes jo štejejo med najznamenitejše m najvrednejše zbirke znamik v Ameriki. Roosevelta podpira pri tej njegovi strasti za zbiranje znamk vse ameriško uradništvo, ki ima posla s pošto. Prezident Amerike pravi, da ga znamke še najbolj odvrnejo od dnevnih skrbi ter mu pripravijo urico zabave in oddiha. Požigalec „L( AtlantiqneaM Francoska policija je te dni prijela Nemca Thieleja, ki je močno osumljen požiga na zgoreli francoski ladji »L' Atlantique« rej samemu sebi in gospodinji lahko | ukradel Peregrin. Ko se je vse razšlo in ni bdlo videti na ulici ne profesorja ne dijaka, je Peregrin dolgo ogledoval obe pištolici, potem pa je vstopil. Zoperno mu je udaril v nos in v usta kisli smrad v toplo zakurjeni starinarni. Tako se je zdelo Peregrinu, da puhti iz vseh kotov, tamle izza zaves, iz raztrganega di-vana, iz vitrin z razbitimi šipami, iz kupa starih švarkljev, hlač in telovnikov. Vendar ga je vse to skrivnostno prevzelo: tu se je dalo svobodno in odkritosrčno pogovoriti. »Po čem sta vaši dve pištoli v oknu?« je veselo vprašal Peregrin in oči so se mu zasvetile, kakor njegovemu očetu, kadar je bil snel puško in poklical psa. Tako možato, da, je vprašal Peregrin in nič ga ni motilo, da nima v žepu krajcarja. Bo pa daljše upanje, dokler denarja ne pribavi. Ali kupil bo, prav gotovo, kupil bo. Ce ne one svetle daljše pištole, vsaj krajšo, ki jo lahko skrije v žepu in v dlani. »Ta le večja,« je malomarno obračal starinar, »je ponikljana. To bi dal za goldinar in dvajset krajcarjev. In tale manjša, — nu, zaponka je malo pokvarjena, najbo: petinsedemsedeet krajcarjev.« »Danes ne bom vzel, ali mi jo lahko hranite ?« SO letnica Karla Szymanowskega Med najmarkantnejše postave moderne Poljske spada nedvomno skladatelj Karel Szymanowski, skladatelj obsežnega življenjskega dela, ki uživa zaradi njega velik sloves doma in v tujini. Szvmanowski je te dni dovršil 50 let Velike uspehe je dosegel s svojimi tremi simfonijami, violinskimi koncerti, kantatami in oratoriji, napisal pa je tudi ogromno zakladnico komorne glasbe, preludijev in mazurk za klavir ter operi »Hagit« in »Kralj Roger«. Pod vplivom tatranskih motivov je skomponi-ral originalni balet »Harnazija«. Jubilant, ki se je narodil L 1883 ▼ Ty-moszowki med Ukrajinci, je najpomembnejši poljski skladatelj sedanjosti Imel je pogum nastopiti proti chopinizmu, večnemu posnemanju Chopinove glasbe. Velik je v tehniki, arhitektoniki ter instrumentaciji in mladi poljski glasbeniki vidijo v njem svojega najljubeznivejšega pospeševalca in zaščitnika. Darujte za brezposelne! IRS23 KSfjJII IIPI & 1111« V Rotterdamn so dame v kostumih lz leta 1900 nabirale po ulicah darove za brezposelne Najimovitejša nuna Na Cornwellsu pri Filadelfiji stoji samostan »Sester najsvetejšega zakramenta*. Ustanovo vodi prednica mati Katarina, ki ima 70 let Navzlic svoji visoki starosti opravlja mati Katarina iz dneva v dan vsa dela, kakršna so predpisana v njenem redu. Če ima vmes kaj prostega časa, pa sprejema še obiske in rešuje poslovne zadeve. Mati Katarina je ena izmed treh hčera pokojnega družabnika Morganove banke Drexela in je podedovala po svojem očetu 7 milijonov dolarjev. Ta glavnica ji prinaša letno 365.000 dolarjev obresti. Izza smrti svojega očeta 1. 1883 se ni Katarina dotaknila niti centa. S 30. letom je stopila v red »Sester najsvetejšega zakramenta« v Pitts-burgu. Nakupila je ogromna zemljišča in zgradila mnogo hiš. Danes ima 27 podružnic, ki so ji podložne in podvržene, vse pa delujejo za blaginjo Indijancev in črncev. Najnovejša ustanova matere Katarine je »Univerza Frančiška Ksaverija« za črnce v Zedinjenih državah. Kako se je izvedlo v Nemčiji »izenačenje" društev Danes je v Nemčiji najbolj pogosta beseda, ki jo ima vsak na jeziku »izenačenje« (Gleichschaltung«. Vsa društva, celo keg-ljaški klubi so se morali izenačiti. To se je izvršilo tako, da je šlo v vsak odbor 51 odst narodnih socialistov, da se je odposlala vdanostna brzojavka državni in deželni vladi s prisego o delavoljnosti za blagor domovini ter se je zaključilo s krepkim »Sieg, Heil« Fiihrerju in nemškemu narodu. Nato pride na vrsto še hitlerjevska (HorstAVesselova) himna in društvo je izenačeno. Mnogo društev se je rajši razšlo — med njimi tudi mnogo ženskih — veliko pa se jih je prilagodilo. Predsedstvo se je spremenilo, članstvo in polovica odbora pa sta ostali prejšnji, s starimi nazori v svoji notranjosti, ki so gotovo še podkrepljeni z novo zagrenjenostjo. Zato pa morebiti ni bilo v posameznih društvih še nikoli toliko ngtranje razdvojenosti, kakor je je sedaj v teh na zunaj izenačenih organizacijah. »Tja, hranim — ko bi bilo kaj nada-ve! Pa do kedaj?« Videti je bilo, da starinar nič veliko ne zaupa majhnemu kupcu. Takile pridejo na lepem pogledat, barantajo, najbolj so jim všeč noži, sablje, pištole. Ali ne kupijo nič. Potrt in zdvojen je Peregrin zapustil starinarno. Še teden dni je bilo do semestra. Ob mraku, ko so tovariši hiteli na promenado po glavnem trgu, je Peregrin v svitu elektrike, ki je sijala z ulice, tehtal edino srebno kronieo, ki jo je od Božiča hranil v kovčegu. Za kolke in zvezke mu jo je bila dala mati. Tako je preračunal: s to svetlo kronico in še z groši, ki si jih bo izposojal od gospodinje, bo v štirih dneh zmogel ono majhno pištolico. Potem ... Ko je mučnih misli zatisnil oči, mu je sijala nekje daleč prečudna svetloba, kakor najlepša poletna večerna zaria. Dva dni pred semestrom je kupil pištolo. Ne samo pištole, starinar mu je dal zraven še škatlico majcenih patron. Da ne ubijajo? Pa še kako! Še lani je vse mesto bilo pod vtisom dogodka, ko je graščakov sin v okolici pri streljanju srakoperjev s takole drobceno frnikolo po nesreči ubil tovariša. Če ubije po nesreči, kako ne bi podrla pomerjeno, premišljeno, v glavo ali v srce... Ne, rajši v glavo!... Iz akvaristove torbe O fanfanu ln drugo Ribe, ki žive v jatah, niso morda razne velikosti, temveč iste dolžine, kajti, ko bi se odraslim ribam pridružile znatno manjše, bi jih prve pojedle. Izjeme, da se neenake ribe družijo, so na prostem prav redke, če se pa to vendar dogaja, ni morda idealno prijateljstvo vzrok neenaki zvezi, temveč katerikoli praktični smoter. Zadnjič smo slišali o ustavicah, ki se prilepijo tudi na morske volkove. Dočim so te svojemu prevozniku nezaželen balast, je pa razmerje med morskim volkom in fanfa-nom (Nancrates duetor) zelo pristno. Vidi se nam, kakor da bi majhnega 20 do 30 cm dolgega fanfana vezalo platonično prijateljstvo z več metrov dolgim volkom. Tega pa ni v vodah, v domovini kanibalov. To razmerje Pata in Patachona sloni na nagonu fanfana, ki ne spremlja samo morskih volkov, drugih večjih ropanc m brodov, temveč tudi ostanke razbitih ladij. Zakaj jih spremlja, še ni povsem ugotovljeno. Morda računa fanfan na drobtinice pojedin, morda se počuti v bližini večjih roparic varen, morda je pa še kaj drugega nedognanega vzrok temu prijateljstvu. Brehm nam pripoveduje, da plava fanfan brezskrbno okoli gobca morskega psa. Vemo pa, da je mali fanfan silno okreten, dočim je volk bliskovit plavač, vendar ne more hitro okreniti v drugo smer. Isto velja za streličaste ščuke, ki se lotijo tudi človeka Nekoč so z ladje opazili morskega volka, kateremu sta plavala ob straneh dva pobočnika-fanfana, ki sta obkrožila ladjo in ker ni biio nič prebavljivega okoli broda. sta se vrnila k volku, nakar je tro- Preden se je stemnilo, se je Peregrin odpravil z mesta daleč ven v gozd. Tam je meril v bukovo grčo. Le rahlo je počilo, strel se je kakor šum izgubil po gozdu, prav gotovo ni nihče postal nanj pozoren. Tudi dima ni bilo, le prijetno je dišala cev po smodniku, strel pa je tičal globoko v grči. Mir se je naselil v Peregrinovo srce. Se nikdar v svojem kratkem življenju ni čutil blage spokojnosti. Kri mu še nikdar ni tako težko pa tako ubrano krožila po žilah. Misel nikoli ni bila tako hladno pogumna. To je pravi obup, si je mislil Peregrin. In bil ga je vesel. Naj se le razsrdi profesor Klenovnik, Peregrin se mu bo porogal na glas. Kaj mu pa more, kaj mu le more danes, zadnji dan pred semestrom! Zadnji dan! AH tedaj se je zgodilo nekaj čudnega, presenetljivega. Profesor Klenovnik je po svoji stari navadi oklenil nos s svojim kazalcem, gledal je kakor lisjak in rekel: »Fantje, nekaj nepovoljnih redov mi je konferenca včeraj odnesla. Naj bo za enkrat — zato pa prihodnjič pridejo taki na vrsto!« Taki! Lisjakove oči so nepremično zrle ▼ Peregrina ln blesk teh lokavih, jekleno sivib oči je fanta pretresel. Prebledel je, slabo mu je postalo. Dvignil se je in hitel na zrak. Povohal je cev svoje majhne pištole, ki jo je bil poprej tako krče- jica nadaljevala svojo pot Hitro so prinesli na krov kos slanine, ga nataknili na trnek in vrgli vabo v vodo. Čim sta fanfana slišala pljusek, sta zapustila volka, ki je obstal in priplavala k ladji. Po ogledu sta se vrnila k volku, ga dovedla seboj, ki se je zaradi svoje požrešnosti takoj ujel. Ko so ga potegnili na krov, sta fanfana obkro-ževala ladjo po svojem zapovedniku. Posrečilo se je vloviti tudi enega fanfana, dočim je drugi zapustil bližino ladje. V želodcu vlovljenega fanfana so našli majhno ribice, a ničesar, kar bi potrdilo domnevo, da se hrani z odpadki volkove pojedine. Fanfan je lepa ribica v modrosrebrnem suknjiču, s petimi temnimi počeznimi progami. Manjši komadi v akvariju se drže kateregakoli predmeta (lesene deščice), sicer so pa s svojo dolgo hrbtno in podrepno plavutjo krasne ribice. Toliko o morskih ribah. — Sicer se pa akvaristovstvo s slad-kovodnicami, zlasti z domačimi vedno bolj širi. Tudi v krogih naših narodnih prosve-titcljev, gg. profesorjev in učiteljev raste zanimanje vedno bolj. Zelo je priporočati akvarije za šole, ki opozarjajo mladino na krasote vodnega živalstva in rastlinstva, ki je dokaj malo znano ne le preprostemu ljudstvu, temveč tudi mnogim šolanim ljudem. Mladina, ki vidi akvarije v šoli. si omisli prej ali slej akvarije in začne z akvariranjem ter spozna lepote v vodah. Nedvomno je, da vplivajo izleti in stalen dotik s krasotami prirode blagodejno na dušo in telo. O. S. Postani in ostani član Vodnikove družbe! vito tiščal v žepu svojega suknjiča. Pogledal se je v šipo, ves bled je bil. Globoko je sopel in tako se je počasi kri umirila. Peregrin je trudnih korakov zapustil gimnazijo in se napotil proti vodi. Tiho je izdrknila pištola z desnice in pod mostiščem štrbunknila v vodo. Druga dan po maši je profesor Klenovnik delil spričevala. V črni uniformi je bil kakor pogrebnik. Latinsko je govoril, tako, da so ga lahko razumeli tudi repetenti in dvojkarji: »Amici, magnam pugnavimus pugnam — et vieti su-mus!«* Debele solze so mu kapale na šop spričeval, ki jih je držal z obema rokama, dvigal in polagal na mizo. Padla je natanko polovica razreda. Osemindvajset malih mož. Veliko trebljenje na slovenskem zavodu. Taka je bila tiha avstrijska postava. Peregrin je vzel svoje spričevalo, njemu profesor Klenovnik ni dal nikakih naukov, kakor drugim. Zunaj je sijal dan, Peregrinu je spet enkrat zavriskalo srce. Drugi so se peljali za dva dneva domov, on pa je brez denarja ostal v mestu. Gospodinja ga je popoldne peljala na sprehod in ga odkritosrčno hvalila, da počasi dobiva meščanske ma-nire. • Prijatelji, veliko vojno smo vojevali — in smo premagani. Kdo bo svetovni mojster? 22. oktobra se bosta v Rimu spoprijela Italijan Carnera, ki je nedavno pobegnil pred svojimi upniki iz Amerike v Paolino. Oba boksarja sta znana in priznana mojstra v svoji stroki, zato ni dvoma, da bosta privabila dosti gledalcev. Pripravili so jima stadion za 50.000 radovednežev BSK državni 0rvak v nogometu BSK si je nabral Se toliko točk, da ga ne more več dohiteli noben klub — Remis ▼ Zagrebu — Pričakovana Hajdukova zmaga nad sarajevsko Slavijo Včeraj so se odigrale tri prvenstvene "tekme v nacionalni ligi, in sicer v Beogradu med BSK in Jugoslavijo, v Zagrebu med Concordio in Haškom, v Splitu pa med Hajdukom in sarajevsko Slavijo. Tekma v Beogradu je bila odločilnega pomena in je tudi prinesla odločitev glede vprašanja državnega prvaka. BSK si je s svojo zmago nad Jugoslavijo končno-veljavno priboril naslov državnega prvaka. Čeprav mora BSK odigrati še dve tekmi, in sicer z Vojvodino in Gradjanskim v Beogradu, je popolnoma gotovo, da ne more noben klub doseči vodilnega beograjskega kluba. Do danes je bila Jugoslavija še nekak konkurent BSK, toda današnji njen poraz je definitivno odločil prvenstvo. Jugoslavija se bo sedaj le še borila za Časou, drugo mesto. Sodeč po formi, v kateri se nahaja BSK, pa je sko-raj gotovo, da bodo Beograjčani porazili tudi Vojvodino in Gradjanskega ter s tem povišali število svojih točk. Concordia in Hašk sta igrala neodločeno. Concordia si je z eno točko pribori a mesto pred Jugoslavijo. Sicer pa je ostala tabela neizpremenjena. Sarajevska Slavija J vedno bolj približuje končnoveljavnemu izpadu iz nacionalne lige. Tablica je sedaj tale: BSK 18 12 4 2 60:18 28 Hajduk 18 11 2 5 37:17 24 Bask 19 10 2 7 40:3^ 22 Gradjanski 18 9 1 8 26:» 9 Concordia 16 7 4 5 35:2 . 8 Jugoslavija 14 8 1 5 25:21 17 Primorje 16 6 3 7 36:38 la Slavija S. 18 6 2 10 33:*> 14 Hašk 14 4 3 7 23:28 11 Vo vodina 17 3 4 10 20:46 10 Slavija O. 18 3 2 13 20:52 8 V naslednjem podrobna poročila: BSK : Jugoslavija 2:0 (1:0> Beograd, 22. oktobra. Ob velikem zanimanju občinstva — bilo Je prisotnih okoli 9000 gledalcev — se Je danes odigrala na igrišču Jugoslavije prvenstvena tekma med BSK in Jugoslavijo, beograjski »derby«. Končala je z zasluženo zmago BSK, ki si Je s tem priboril naslov državnega prvaka. Obe moštvi sta začel Igrati z 10 igrači. Sele po 10. rn.i.n sta vstopila gurdonja in Kesič. Prve minute tekme so potekle v veliki nervozi. V 35. min. prvega polčasa Je Tirnanič energično preigral Stajiča, dodal v sredino, a mladi živkovič je streljal vol-ley v mrežo ter dosegel vodstvo za BSK. V prvem polčasu BSK ni imel posebnih šans, vendar je njegovemu napadu uspelo, da zabije prvi gol V drugem polčasu je bila igra zelo ostra. V 17. min. napada BSK ter ogroža nasprotna vrata. Glišovič ostro strelja v spodnji kot. Spasdč !je bil sicer dobro plasiran, toda žoga mu uide iz rok v mrežo ter BSK postavi rezultat na 2:0 za BSK. BSK je zmagal zaradi večje vztrajnosti, zlasti pa ker je bila napadalna vrata boljša, čeprav ni igral Vujadinovič. Jugoslavija je bila sicer enakovreden nasprotnik, toda je izgubila tekmo zaradi slabše kril-ske vrste. Sodnik Kniffer Je imel težak posel, vendar pa ga je opravil dobro, čeprav Je napravil nekaj manjših pogrešk. Hašk : Concordia 3:3 (3:2) Zagreb, 22. oktobra. Današnja prvenstvena tekma med domačima kluboma Haškom in Concordio je bdla polna tehničnih fines. V 15. min. se Valjarevič krasmo preigra ter odda z desne strani pred gol. Lolič strelja, a šijačdč obrani. Toda hitri Pavelič je na mestu ter doseže z ostrim strelom vodstvo za Concordio. Concordia še dalje napada, toda lepe šanse ostanejo samo šanse. V 25. min. pade krasen gol za Haška. Horvat predribla obrambo, odda Medariču, ta pa tak pred golom da žogo nazaj Petraku, ki je bil v krasni poziciji in ki doseže izenačenje. Nato Concordia nekoliko popusti in v 32. min. postavi Medarič na 2:1 za Haška. V 29. min. predribla Jazbec Wolfa, odda pred gol Valjareviču, ki izenači na 2:2. Toda še nI pretekla minuta, ko Je Hašk zopet v vodstvu. Medarič strelja iz daljave 11 m v kot in postavi na 3:2 za Haška. V drugem polčasu je bila borba večinoma pred vrati Haška. že v 5. min. pade tretji gol za Concordio. Zaradi foula na Valjareviču prisodi sodnik prosti strel, ki ga strelja Lolič iz daljave 16 m ter postavi končni neodločeni rezultat. Hajduk : Slavija (S) 4:1 (3:1) Split, 22. oktobra. Današnja zmaga Hajduka Je bila popolnoma zaslužena. Domačini so bili zlasti tehnično boJJBl. vodstvo je dosegla Slavija že v 8. min., ln sdoer po Zagorcu, ki strelja prosti strel skozi gosti ald Hajduko-vih igračev. Hajduk pa prične pritiskati in v 18. min. doseže Kragič z ostro bombo izenačenje. v 32. min. doseže Kragič z enajstmetrovko vodstvo za Hajduka. V 40. min. postavi Lemešič iz kazenskega strela na 3:1. Hajduk je igral zelo dobro, kakor ga že dolgo niso videli. V drugem polčasu Je bila igra bolj otvw-jiena ter je Slavija često ogrožala Hajdukova vrata, toda obramba domačih je bila na mestu. Vratar Slavije Celebdždč Je moral za nekaj minut zapustiti Igrišče. V 26. min. postavi Lemešič na. 4:1. Sodil je g. Mika Popovič. Prva zmaga Ilirije v podsavezni ligi V igri, ki ni nudila posebnega športnega užitka, }e Ilirija odvzela Her-mesu dve točki — Celje Je igralo neodločeno ter vodi v tabeU Prvenstvenemu srečanju med Ilirijo in Hermesom se je pridal pomen malega derbyja in se je res razporedila z obeh strani »reduciranega« ilirijanskega igrišča takozvana bojevita publika. Našla je par momentov, ki so zahtevali njeno »intervencijo«, v splošnem pa se je prilagodila stilu igre in v dolgočasnem brezdelju sledila malo zanimivim dogodkom na igrišču. Ilirija : Hermes 6:1 (3:1) Za sodnika sta si kluba izbrala g. Viš-njida iz Zagreba in njemu sta se predstavili moštvi v postavah: Ilirija: Rožič — Unterreiter, Žitnik II — Pogačnik, Varšek, Žitnik I — Belak, Sandi, Svetic Vili, Svetic Rafko, Pfeifer. Hermes: Oblak — Pepe, Klančnik — Kretič, Košenina, Čebohin — Kos. ŠkraJ-nar, Zalokar, Mokorel, Kariž. Ilirija je v začetnih potezah pokazala, da jemlje stvar z najbolj resne strani, Pieifei je imel že orav kmalu izredno lepo pozicijo, pa si jo je s predolgim pred-ložkom pokvaril. Prve četrt ure pripada belo-zelenim, in ko strelja Pfeifer v 5 min. kot za I., gre žoga kar naravnost v mrežo, 1:0 za 1 Belo zeleni so povezano moštvo, ki prehaja naglo v napade, protivne sunke pa energično odbija, nasprotno imajo belo-modri mnogo posla v ožji obrambi, njihovi halfi ne podpirajo napada, in tako se giblje igra do nadaljnjega na polovici belo-modrih. V 13. min. izredno lepa kombinacija med Pfeiferjem, Sveti-cem II in Lucetom privede žogo do kor-nerjeve črte, Pfeiferjev idealen centerpas prestreže Svetic I in pošlje neubranljivo v mrežo, 2:0 za I. Hermes zamenja stranska krilca. Cebo gre držat nevarnejše levo krilo. Igra se odpre, Hermežani se poskusijo z resnejšimi kombinacijskimi potezami, ki jih spravljajo naprej. Toda žoga gre le od kazenskega prostora do nasprotnega kazenskega prostora, in narobe, obrambi sta čuječi. Oblak ima ponovno priliko za uspešno intervencijo in je steber herme-žanskega ozadja. V 27. min. ima Mokorel na Čebohinov prost strel prvo resno šanso za svoje barve, pa je za malenkost pre-neokreten in njegov ostri strel gre tik mimo podboja. Proti koncu polčasa postanejo Hermežani malo bolj podjetni in prav v zadnji minuti polčasa povzame Mokorel Binetov pas — sicer v očitem of-sidu — ter ga plasira, 2:1 za I. Toda sodniku se menda ne mudi preveč in podaljša brez vsakega razloga polčas za polnih šest minut. Publika je zbog malo bolj živahne igre precej razgreta in po svoje »živahno« sodeluje, eno minuto pred' podaljšanim koncem je I. v rapadu, Sandijevo bombo utegne Oblak le še odbiti, a Pfeifer je takoj zraven in pošlje preko ležečega vratarja v mrežo, polčas 3:1 za I. V reprizi imajo uvodoma belo-zeleni zopet prvo besedo. Njihova ofenziva traja kakih 15 minut. V 15. min. zakrivi Pepe roko na sami kazenski črti, Sandijeva bomba, streljana neubranljivo, švigne mimo vratarja, rezultat je že 4:1 za I. Potem se pa igra unese in dolgčas se razgrne nad igrišče. Vse do finisha, ki prinese Iliriji še dva uspeha. Navidezno brezpomemben dogodek, ponovna Pepeto- TEDEN DNI FILMA V znamenju križa Tri dni že gori Rim. Strah in groza gospodar] nad večnim mestom. Jok in prekletstvo kličeta k maščevanju in kazni. Ne.ron se smeie. opojen od divje slike gorečega mesta igra na liro. Tam nekje v bližini cesarskega dvorca odkrije Mob dva starčka, dva kristjana. To sta Favrius in Titus. Ob njih vsa preplašena stoji sirota Mercia, njiju varovanka. Starčka čaka gotova smrt Fanfare zadone in po ulici prihrumi konjenica, spremstvo cesarjevega ljubljenca Marka Superba, pre-fekta R'ma. Marcia se zateče k njemu in ga prosi milosti. Ganjen od njene lepote osvobodi prefekt starčka. To je videla dvorna dama Dacia. Mogla je vsaj nekaj poročati svoji gospodarici Poppaei. Marcus Superbus, ljubljenec gospodarice, se je zavzemal za kristijanlko! Daleč zunaj v predmestju, globoko v katakombah. so zbrani kristjani v pobožni molitvi. Lahek krik. oster žvižg. Katakombe ožive. Vsi, ki so bili zbrani pri molitvi, so ujetniki. Med njimi je tudi Marcia. Ujetnike odoeliejo. da jih umore v Velikem cirkusu. Cesar ima goste. Fanfare done, javi se obisk prefekta, ki na kolenih prosi cesarja milosti za Marcio. Zaman vse prošnje. Cesar, ki n.i nikdar odločal sam brez cesarice, se tudi tokrat obrne do nje. Ona. užaljena v svoj", ljubezni, je neizprosna. Neron bi ustregel, a Marcia se mora javno odtpovedati Kristusovi veri. u Rim živi v vesdju jn razkošju. Množica vpije po cestah: »Kruha in zabave!« Vse drvj v cirkus Maximus. Tisoči se prerivajo, a tam v podzemlju cirkusa se pripravljajo ujeti kristjani na smrt. Pride Marcus Super-bus, obupan prosi Marcio, naj se odpove veri. Marola se smeje in ostane trdna. V življenju in smrti pripada Kristu. Rim se začudi, ko zve, kaj je izjavila mlada Marcia. Marcus Superbus in Marcia korakata skupaj tja v areno — v smrt Ta film, delo Cecila B. de Millea, ie v filmski produkcijo pravi fenomen. Še nikdar v zgodovini filmske industrije se ni porabilo toliko energije in znanja kakor tokrat. Obseg si lahko zamišljamo le ob dejstvu, da je sodelovalo 750O ljudi in da so bile za to angažirane najboljše sile. Film nj samo posnetek razkošja tedanje dobe, prinaša razkošje kakor ie bilo. »V znamenju križa« ie epopeja zmage krščanstva nad rr'°"instvom. Delo, ki je zadi-vilo svet in si je osvojilo publiko vseh kontinentov. Nikdar še ni bilo toliko hvale o kakem filmu, kakor baš o tem. Film se bo predvajal v Ljubljani v Elitnem kinu Ma- Pesem sveta O tem filmu in pevcu Schmidtu so takoj ob premieri pisale berlinske novine: Filmska industrija je obogatela za eno veliko mumkalno delo. Joseph Schmidt je zaslovel po vsem svetu. Joseph Schnudt je prav svojevrsten fenomen. Kadar poslušamo njegov glas. imamo kvečjemu sikrb, da nam nekoč utihne. In zato koraka mali mož va roka na kazenski črti, Je dal uvod v živahni zaključek te igre. Iz prostega strela se izcimi čudovito-zanimiva situacija pred hermežanskim golom, žoga se vedno znova odbije od kake ovire, naposled zaključi Sandi bombardiranje z lepim volley-shutom, ki gre pod prečko, 5:1. Se se ni igra na sredi dobro pričela, in ie pripelje Pfeifer do črte, in center pretvori Sandi v zadnji zgoditek. Zaradi malega »obračuna« mora Kos zapustiti igrišče, Ilirija doseže še poslednji kot, nato konec. Ilirija je brez dvoma partijo zasluženo odločila v svojo korist Toda stil igre ni bil po tem, da bi navduševal. Boljši start, malo večja rutina in boljša kondicija, to so bili elementi, iz katerih so belo-zeleni zgradili svojo številčno dobro izraženo zmago. Toda ne glede na to je moštvo na poedinih mestih še precej šibko zasedeno in po vsej priliki ne bi bilo močnejšemu protivniku doraslo. To velja predvsem za obe krili, Pfeifer je sodeloval le v prvem polčasu, potem je padel, velja pa to tudi za ožjo obrambo, v kateri je samo Žitnik zadovoljil. Dobro se je razumeval napadalni trio, ki je imel v srednji vrsti koristne pomagače, pri čemur je omeniti, da sta imela stranska krilca kaj lahek posel. Hermežani so v najbolj odločilnih momentih igrali precej medlo. Razpolagajo z nekaterimi dobrimi igrači, moštva pa nimajo. V napadu sta nekaj pokazali samo spojki, nekoliko je bil nevaren pred golom le Mokorel, krili sta igrali, kot da ju ne bi bilo na terenu. V halfih je bil dorasel svoji nalogi edino Košenina, v obrambi pa je bil na mestu samo vratar, v prvem polčasu se Je nekaj uveljavljal še Pepe kot branilec. Vsa igra je bita moštvu bolj teoretično taktiziranje kot praktično delo in posledice niso izostale. Sčasoma se bo moštvo morda v močnejši konkurenci bolj znašlo, zaenkrat je potrebno še priličnega šolanja na treningih. Sodnik g. Višnjid je piskal bolj ko-modno in je mnogo grešil, često v škodo belo-zelenih. Zato je občinstvo včasih upravičeno ugovarjalo njegovim odločitvam. Celje : čakovečki SK 1:1 (1:0) •Celje, 22. oktobra. Danes se Je vršila na Glaaijl z veliko napetostjo pričakovana podsavezna prvenstvena tekma med Celjem 4n Cakovečkim SK, pri kateri je vsak klub odnesel po eno točko. Celjani in Čakovečki SK doslej še niso izgubili nobene točke ter vodita na Co-lu tabele s štirimi točkami. Celjani imajo boljšo goldiferenco. Celjsko moštvo je predvedlo dobro tehnično igro, čeprav je nastopilo nekoliko oslabljeno. Tudi čakovečki SK se Je odlikoval po kombinacijah. Obe moštvi pa sta igrali precej ostro. Tekma Je bila izenačena in zelo živahna. Celjani so dosegli vodstvo v 17. min. prvega polčasa po Trifu-noviču ter ga obdržali do 36. min. drugega polčasa, ko je gostom zaradi tehnične napake celjske obrambe uspelo Izenačenje. Domače moštvo je nato začelo silno pritiskati na vrata gostov, toda ni mu uspelo izpremeniti rezultata v svojo korist od prvega dejanja do zadnjega — večno pojoč, ljubko nas zazibajoč. V vsaki sliki poje in poje... Navdušujejo nas operne arije in temperamentni njegovi napevi. Joseph Schmidt je v fiimu majhen in neznaten. Nima ničesar — razen opojnega tenorja... V odločilnih momentih, ko odpovedujejo vsi. prijatelji, ljubica, ostaja samo — zvok, topel odmev. Ostaja mu samo glas, s katerim se združi v vsej strasti. Poslušalec dobiva v tej združitvi popolen užitek. Z ustvaritvijo filma je nastal nov pojem —, pojem filmskega obraza. Zgodi se, da obraz žene ali obraz moža često v življenju ne pomeni mnogo, niti ne daje nekal karakterističnega, dočim nam projekcijska slika filma mnogokrat nudi v izrazu umetniško enoto največje popolnosti. Tako približno, toda mnogo bolj čudovito teii v tajnosti glasu Jožefa Schmidta. Fotografiran filmski obraz, reprodukcija sonor-nega glasu — to je čudo, to je neverjeten užitek! Nihče ne more oporekata. Ko je nastopil pri otvoritvi sezone v Apollo gledališču na Dunaju in odpel nekaj pesmi, je bila publika vzhičena in navdušena zanj. Glas je bi mehak, topel, prijetno zveneč. Na filmskem platnu pa vzbuja sonorni glas Jožefa Schmidta čudeže. Mikrofon!, reprodukcija in tudi pripomočki za jačenje glasu pa čudežno dvignejo kakovost. Kritika se je izrazila o tej značilni spremembi s tehnično poj-movanimi besedami tako-le: »Originalni glas Jožefa Schmitha je 'e fototehnični negativ njegovega resničnega mikrofonskega glasu.« Manuskript tega slovitega filma sta napisala Heinz Goldberg in Ernest Neubach. Sodfl J» objektivno g. dmperman is LJubljane. Tekmi je prisostvovalo okoli 600 gledalcev. Jugoslavija t Laško 4:2 (2:1) Na igrišču Olimpa se Je vršila drugorazredna prvenstvena tekma med Jugoslavijo ln Laškim, ki Je končala z zasluženo zmago Jugoslavije s 4:2 (2:1). Obe moštvi sta predvedli precej primitivno Igro. Zadovoljivo je sodil g. Janežič. Po dosedanjih tekmah je tabUoa v pod-•avemi ligi naslednja: Celje 3 12 0 8:9 4 CSK S 1 2 0 10:7 4 Hermes 4 12 1 10:14 4 Ilirija 2 1 O 1 7:5 2 Maribor 1 0 0 1 1:4 0 železničar 1 0 0 1 0:1 0 Rapid še nI odigral nobene tekme. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Prvenstvene tekme H razreda. Reka : Korotan 3:0 (0:0), Jadran : Mars 1.-0, Slovan : Grafika 3:1. Kranj: Prvenstvena tekma Korotan (Kranj) : Bratstvo (Jesenice) 6:2 (3:0). S tem je Korotan postal z boljšo goldiferenco prvak gorenjsko-notranjskega okrožja. Tudi predtekma rezerv je končala v korist Korotana • 4:1 (3:0). Publike 700. Domžale: Domžale : Svoboda (Vič) 5:1. Dunaj• V »oboto: Admira : Wacker 5:2 (2:1). V nedeljo: Austria : FAC 2:2 (2:1), Sportklub : WAC 3:1 (3:0), Vienna : Hakoah 3:1 (1:1), FC Wien : Donau 3:2 (0:2), Rapid : Libertas 3:3 (0:0). Budimpešta: Italija : Madžarska 1 K) (1:0), 35.000 gledalcev. Madžarska je'imela smolo, da je v 15. min. izgubila svojega branilca Koranya. Cesarini in Korany sta trčila skupaj ter si je Koriny pri tem zlomil nogo. Namesto njega j* šel v obrambo srednji napadalec Polgar. Na obeh straneh sta bili najboljši napadalni vrsti. Obe moštvi ita igrali ostro. Sodnik Rouf (Anglija) je žalibog dopustil ostro igro. Tekma se more označiti kot borba obeh obramb. Edini gol je padel v 38. min. prvega polčasa po Borelu. — Amaterji Madžarske : amaterji Avstrije 3:2. — Hunga-ria - Ujpest komb. : Ripensia (Temešvar) 3:3 (2:1). Praga: Sparta : Kladno 4:2. Slavija : Viktoria Žižkov 3:2, Teplitzer FC : Na-chod 0.-0, Židenice : Karlin 4:1, Bohemi-ans : Viktoria Plzen 2:1. Berlin: Severna Italija : Berlin 1KX Vercelli: Italija B : Madžarska B 4:4. Table tenis V prijaznih prostorih SK Reke na StrelU Jču rod Rožnikom se Je včeraj odigral prijateljski table tenis turnir med Ilirijo in Reko. Ilirija : Reka 29:7 MoStvi sta igrali v naslednjih postavah: Ilirija: 2iža, Djinovski, Verč, Zeleznikar, Nagy in Gogala; Reka: Rejc I. in II. Dob-nikar, Lojk, Thuma ter StSre. Zmagala je Ilirija z 29:7. Ilirija Je nastopila z dvema rezervama. Kljub temu pa je predvedla zelo lepe igre in je bila njena zmaga ves čas sigurna. Ugajali so Ziža, Djinovski in Nagy, ki so dobili vse partije že v dveh setih. Reka je od svojega zadnjega nastopa zelo napredovala. Njihovim igračem manjka še potrebna turnirska rutina, fci pa si jo bodo na letošnjih številnih turnirjih sigurno pridobili. Agilna sekcija je še mlada in je zato rezultat, ki so ga dosegli z močnim nasprotnikom zelo časten. Od igračev je bil odličen njihov naj-bojlši igrač Rejc H. Tudi ostali tekmovalci, razen Starega, ki nj bil razpoložen, so igraM mnogo bolje kot na prvem nastopu. Prvenstvo Dravske banovine v table tenisa. Prireditveni odbor ima dane« ob 18. prvo seio. Restavracija Keršič! SK Ilirija (table tennis sekcija). Danes ob 19.45 važna seja sekcijskega odbora. Opozarjajo se igrači, da smo zopet pričet z rednim treningom, in sicer na Ledini. Telovadnica je na razpolago v ponedeljek in torek od 18.30, ostale dneve pa od 19.30 dalje. V četrtek je pričetek klubskega prvenstva, in sicer igrajo ta dan naslednji tekmovalci: Uršič, Dečman. Girgon, Payer, Verč, Sto-par. Gogala, Zeleznikar, Treo, Griinfeld, Scagnetti, Lazar, Lukič, Tič, De Monte, Šiška, Cvenkel, Ceplak, Zargi L in H., Ba-hovec, Pogačnik. Turner. Scapin, Vargazon, Jelašič, Zore. Polak. Turnir bo trajal tri ure in se bo isti dan končal. Carnera premagal Paotlna. V borbi M svetovno prvenstvo je Carnera v soboto premagal v 15 kolih po točkah Paolina ASK Primorje. (Nogometna sekcija.) Drevi ob 20. važna seja sekcijskega direk-torlja v klubovem tajništvu. Režijo vodi slavni režiser Richard Osswald. Partnerica Jožefa Schmidta je ljubka Sar-lota Andersova. Za humor skrbita Viktor de Kora in Fritz Kampers. Joseph Schimdt Kdo je Jožef Schmidt? se vprašuje naša publika. Do danes skoro neznan mož. postaja slaven in obeta, da bo s svojim sijajnim tenorjem osvojil glasbeni svet. Po smrti tenorista Garusa menda res nismo še imeli boljšega tenorista. O Schmidtu pravijo celo. da ga prekaša. Njegov glas je kakor zvon srebrnih strun. Cist in mehak, melodiozen in globok. Doslejj e bil Schmidt znan samo v radiu. Večkrat smo čuli očarujoče glasove tega pevca. A ni se mogel povzpeti. Telesne hibe so mu preprečevale, da bi nekoč postal velik in slaven. Pot do slave se je zanj začela, ko mu je bilo ponudeno, da poje neko majhno vlogo v opereti »Ljubavni ekspres«. Nekoč pa ga opazi režiser Richard Oswald ter mu predlaga, naj prevzame glavno vlogo v njegovem bodočem delu. Z velikim veseljem se je oklenil ponudbe, saj je bil film njegov sen. Richard Oswald je premagal vse pomanjkljivosti Schmidtove in ustvarih opereto »Pesem sveta«. To delo je nalašč ustvarjeno za Schmidta. Z njim ie odkrit in predstavljen svetu največji tenor. Zagotovljena mu ie zmaga. Kakor si je osvoi.il ljudi s pesmijo na gramofonskih rlo-š:ah 'n v radm. mu bo film vzlic hibam prinesel slavo. Ko b: b'i »s mož vsai za glavo večii. b: gotovo bil nr^J priljubljen tenorist svetovnih odrov. Kljub temu pa ostane eden izmed največjih pevcev sveta. Službene objave LNP Navzoči gg. RybaF, Stanko, Kuret, Novak. Logar, ravn. šetina. Jugovec, Melicer, Pevatek, Kralj, Buljevič, Drutovka, Vos-peroik, Petrič, Malovrh, Skalar, Kačar in Dorčec. Upravičeno odsotna gg. dr. KOstf in jnž. Debelak. V zadevi prijave zoper g. Kemtnyja prejme OO. Mariibor dopis. Z o žiro m na dopis SZNS Ljubljana od 11. 10. se urgira dogovor pri JNS. Na snovi dopisa SZNS Ljubljana od 11. 10. se pozivajo gg. Potušek A., Re^ič Drago, Svetek A., Presinger A., Seitl F, Jenko J., Martelanc M in Marussig G., da čimprej obnovijo svo(je pdjave za pods. sodnike, «ioer se bodo po naročilu SZNS črtali iz seznama. Na dopis g. Anka od 16. 10. se mu dovoii dvomesečni dopust Dopis SK Svobode, Vič od 4. 10. v zadevi Izključenih igralcev Habihta N. in Jancžiča T. se preda k. o. LNP. Na prošnjo od 19. 10 št. 201 bo prejel Amater pisinen odgovor. Opozarjajo se khibi na službene objave JNS, ki so objavljene v zagrebškem »Sportskem Listu« od 13. 10. SZNS Ljubljana se pismeno odgovori na njegov dopis od 4. 10. Sporoča se 2SK Hermesu in Svobodi, Vič, da je SZNS Ljubljana siporočil s svojim dopisom od 4. 10., da bo njima plačal odškodnino za pranje opreme po 100 Din, odnosno odškodnino za Svobodo. Vič, zadržal za sodniSke takse. SK Enakost bo prejel pismen odgovor na odpis od 3. 10. Sporoča se klubom LNP, da JNS glasom svojega dopisa br. 2487 od 12. 10. ne more pristati, da igrajo naraščai-niki in jnnijorji, ki niso verificirani, javne tekme. Odbije pe pritožba Ilirije zoper izrečeno kazen nad igr. Berglezom. L. kot neutemeljeno. SK Sloga Ljubljana bo prejela pismen odgovor na dopis od 9. oktobra. Odbije se protest Ilirije v zadevi verifikacije kaznovanih igralcev Juga F., Svetica Ign. i« Slaparja F., in to na podlagi rešenja u. o. JN5. Izvršena verifikacija se zaradi tega anulera. Dopis SK Grafike od 11. 10. št 33 se bo reševal na prihodnji seji. O tem je obveščen g. Skalar. Protest Raipida od 1. 10-se odstopi JNS. Verificirajo se igrišča za vse ttfkme na podlagi poročil saveznih sodnikov, ki so igrišča pregledali, in sicer: SK Ilirije jn Gradjanskega SK. Cakovec. Priznajo se g. dr. Planinšku potni stroški ter prejme imenovani na dopis z dne 12. 10. obvestilo. SK Elanu se bo na njegov dop;s od 10. 10. pismeno odgovorilo. Kooptacija g. Hvale F. na mesto g. Gosaka v OO LNP Trbovije se potrdi V zadevi izjave OO LNP Celje v sejnem zapisniku od 9. 10. se bo pismeno odgovorilo. Preda se OZKS pri LNP ss. g. Mahkovec na podlagi poročila, da m vodil tekme za katero je bil poverjen. Se;e kazenskega odbora se bodo vršile redno vsak četrtek ob 19.30 v prostorih LNP, na kar se opozarjajo gg. odbornik: k. o. Poziva se SK Elan, da poravna preostali znesek g. ss. Janežiču. Z ozirom na sporočilo OO Trbovlje glede sankcij zoper g. Gosaria se zadeva stavi med spise, v kolikor se tičejo imenovanja kot bivšega člana OO Trbovlje. SK Dobrna na dopis od 13. 10. in SK Amater na dopis od 12. 10. t. 1. prejmeta pismen odgovor. — Tajnik I._ Na Hvaru je pustošila morska viiavica Split, 22. oktobra. Na otoku Hvaru, zlasti v vaseh v neposredni bližini mesta Hvara, Je silovito neurje povzročilo silno škodo. Nevihta s točo, dežjem in treskanjem, zloglasno morska vijavlca (tromba marina), ki se je naši pomorščaki zelo boje, je silno opustošila plodne kraje Milne, Grubavice in Velega Grab-lja. Tu so njive in vinogradi spremenjeni v kamenito puščavo. Izginili so vinogradi, uničeni so oljčni gaji. Skoda je ogromna, ocenjuje jo posebna komisija. Najbolj prizadeta Je pokrajina od vasi Grubavice preko Grablja do hriba Sv. Vida, kjer v dolžini 5 km ni več sledu prejšnjih kultur. O tej hudi nesreči, ki je spravila ves otok Hvar v žalovanje, so brzojavno obvestili pristojno ministrstvo in bansko upravo v Splitu. Darujte za nesrečne poplavljence Njeeova "esem bo razveseljevala milijone obiskovalcev kinematografov. Schmidt bo s svojo nesmijo osvojil svet, njegova pese... je »Pesem sveta«. Filmski drobiž Renne Andore« umrla za letlko. Slovita filmska igralka Renne Adoree, ki se je posebno proslavila v filmih »Big Parade« in »Poganska 1'ubezen« je po daljšem boleha-nju umrla v Los Angetesu za tuberkulozo. »BV raarade« - »i\a- predvaja ZKD v ljubljanskem ki«u Matici. Enrico Caruso mL Sin stavnega tenorja sam ima istotako prav dobei glas, je bil te dni angažiran pri druibi Metro Goldwyn za film »Stage Mother«. Colleen Moore, ki Je bila dolgo časa nezaposlena, je slednjič prišla do angažmana pri družbi R. K. O. v dveh filmih. Lily Damita bo sodelovala v Parizu pri filmu »Moža so ukradli«. Fritz Latg, sloviti nemški re£4ser, bo filmsko obdelal Molnarjevo dramo »UKom«. V glavnih vlogah Ufinega filma »Viktor In Viktorija« bodo nastopili Renate Muller. Hans Bnsusewetter in Friedel Pisetta. V Monafcovem bodo prihodnji teden pričeli snemati fHm »Begunci Iz Chlcaga«. Naslovno vlogo bo igral Gustav Frčhlich. So delovali bodo Gustav Grundgens, Luise Ullrich, Paul Kemp in najbrž tudi Camilla Horn. Režiser Turnžanski fe pričel v Pr«gl priprave za svoj film »Požar na Volgi«. Glavno vlogo bodo igrali Albert Prejean. Angažiran bo tudi slovite Rus Inkišinov. Žena v sodobnem svete Mladina in ženska emancipacija Brezposelni učiteljski arbiturienti so na svojem tečaj«, ki se je vršil od 19. do 21. t m. posvetili en večer problemu ženskega zibanja, kar pomenja, da ta problem razgiba in reže tudi v žjvljenje naše mladine. V prvem referatu je Stana Zemljakova. absolventka ljubljanske učiteljske šole. govorila o problemu ženskega vprašanja iti je svojim izvajanjem dodala povsem praktičen pra-vec. Pravilno ie pokazala na obe nasprotujoči si stališči glede ženske emancipacije: na eni strani zahtevo po enakopravnosti, na drugi strani pa klic: nazaj v družino! Razvila je osnovne misij o vzrokih ženskega gibanja ter poudarila predvsem gospodarski moment: ekonomska potreba ie prisilila nai-prei delavsko, pozneje pa tudi meščansko ženo. da si je iskala zaslužka izven doma. Izobrazba pa je ženi razširila tudi duhovno obzorje, svoje znanje, ki ga ji je podala v poklic usmerjena izobrazba, je hotela uveljaviti. Kmalu so se odprla vrata v vse poklice, kjer se je žena uspešno udejstvova-la ob strani moža. Nato je referentka opisala današnji ženin položaj, ki je zaradi brezposelnosti postal naravnost obupen: moški se obračajo proti ženskemu delu in zahtevajo, da se jim žena umakne na celi črti. Predavanje je izvenelo v klic: kaj naj stori žena, zlasti mlada brezposelna Intelektualka v tem položaju?! Kje je izhod?! Kje naj najde naša volja po udejstvovanju izraza?! Refereiflka predavanja ni dalje razvila, ker je pač pričakovala, da bodo v vzajemnem razmišljanju ter vsestranskih nasvetih potom razgovorov prišli zborovale; do nekih konkretnih zaključkov odnosno predlogov, ki bi imeli namen postaviti stvarno bazo njihovemu stremljenju in klicu po moralnem ln materialnem oslonu v tej stiski. Zal do tega rezultata ni prišlo, ker so se zborovalci do-eaknili samo nekaterih nebistvenih momentov v referatu ter po kratki debati prešli k drugemu referatu, ki je predstavljal jedro večernega sestanka ter povzročil precej vročo debato med mladino obojega spola. V tem primeru je bil referent moški, in sicer abiturient Metod Jenko, ki je v referatu »Naš odnos do ženskega gibanja« prikazal svoje in večine kolegov stališče do tega problema. Že v prvem delu, kjer je podal kratko, nepristransko pojmovano zgodovino ženskega gibanja, je zavzel stališče k temu gibanju, ko je rekel: »Korenine ženskega gibanja so bile zdrave. Takoj v začetku gibanja so se lotile enega najtežjih vprašanj, i namreč odprave zamorske sužnosti. Kazalo je, da se bo to gibanje polagoma razvilo v močan kulturen pokret in kot tak bi moral bi tj vsakemu izobražencu simpatičen. Kmalu pa je iz prvotnega ženskega gibanja z izrazitim kulturnim obiležjem nastal nekak socialni pokret in kot zadnja faza današnja ostra konkurenca med možem in ženo na vseh področjih, skratka odločilna borba za primat.« Ponovno poudarja, da ie najbolj simpatičen del tega gibanja v onem delu, .ki je pognalo svoje korenine v humanitarnem udejstvovanju: skrbstvo in varstvo otrok, Rdeči križ, skrb za bolnike in v novejšem času propaganda za razmah mirovne ideje. Nato je prešel predavatelj na lastna, kolikor mogoče objektivna gledanja na ženske probleme, katera je postavila pred nas naSa razrvana doba. Najprej je analiziral ženo v političnem življenju ter označil njeno to'i-tično udejstvovanje tako-le: »Borijo se za načelne Ideje, ki jim faktično ne koristijo, jih ne znajo uveljaviti ali pa so do njih pozneje indiferentne ... Sploh je eno najinte-resantnejših poglavij iz zgodovine ženskega gibanja borba za pravice in enakopravnost na političnem polju, ker je to področje za žensko eno najbolj delikatnih in spolzikih, ker stavi na slehernega moškega, kaj šele na žensko, izredno veliiko fizičnih in psiho-iošk'jh zahtev.« Ker pa teh telo nima, seveda prej omaga, razen par častnih iziem, zato se lahko reče, da »žefla v političnem življenju ni in ne bo uspevala,« itd. Drugo pereče poglavje v ženskem g:ba-nju predstavlja žena kot poklicna delavka. Temu je kriv kapitalizem, »ki je dobi! v svo.ie kremplje tudi ženo in jo tako iztrgal iz rok možem in otrokom.« Ko analizira ta pojav in njegove vzroke, pride do zaključka, da se je »v prejšnjem stoletju pojavil nov razred, proletarijat. Dočim so tvorili proletarijat izključno skoro »sami moški«, je danes med njima močno zastopana tudi žena.« Kot enega glavnih vzrokov temu pojavu omenja svetovno vojno. Med vojno in po vojni so morale ženske nadomeščati moške, ko je pa zrasla nova generacija mož, pa je naletela na zaprta vrata. In posledice so tu: brezposelnost je nastopila svojo zmagovito pot. Vzporedna posledica ie padec zaslužka, ker je »žena zadovoljna z manjšim zaslužkom kot moški, vztrajnost in možnost pa je nadomestil stroj.« Kljub temu, da ima upanje-, da se bližamo k »naravni ureditvi te anarhije, vendar priznava, da so » sodobne gospodarske razmere prisilile ženo, da si je poiskala primeren ali neprimeren zaslužek. Tudi možnost poročiti se, je danes minimalna, ker se stavijo prevelike zahteve v tem pogledu.« Torej je »s socialnega in čisto človeškega vidika popolnoma upravičen razlog zaposlitve, kot če bi se vrgla v lahko nemoralno življenje, ki je sicer daleko lagodnejše kot naporno delo v tem ali onem poklicu.« Tu se je pomudil pri vprašanju prostitucije in vzkliknil: »Dokler bo ostala na svetu le še ena prostitutka, bi morale žene povešati glavo, kakor je dejal Gandhi.« Ko govori o tistih ženah, ki služijo le zato, da si lahko dovolijo marsikak luksus, dočim drugi stradajo, pride do zaključka: »Socialni čut je izumrl, najdeš ga le še pri ponižanih in razžaljenih, to je pa sodobni paradoks.« V kritiki današnjega zakona, ki ni več to, kar je bil nekdaj, kajti »osnovna celica družbe, družina, je inficirana,« zaradi česar je razrvana današnja družba — se zopet obregne ob žensko emancipacijo, češ, da je ta kriva, v veliki meri, tega stanja. Tist? družine, kjer služita oba. imenuje anonimne dlniške družbe za povečanje kapitala ln ustvaritve čim lepšega življenja. Tudi nazadovanju porodov jc kriva v znatni meri ženska poklicna zaposlenost ter vobče ženska emancipacija. Zanimiv in značilen je zaključek referata: ».Ločitev od tradicionalnega svetovnega nazora je smatrati kot osnovni vzrok nazadovanja porodov.« Kakor omenjeno, je temu referatu sledila precej ostra debata. Dekleta so reagirala živahno in tudi dosti posrečeno, le žal, da je manjkalo dialektične utemeljitve. Moški so se pa brez izjeme zavzemali za to, da bodi žensko gibanje samo kulturni pokret, ki usmerjaj ženo v duhovnost. S tem so pokazali s predavateljem vred, kako slabo razumejo nujnost življenjskih pojavov in njihovo medsebojno povezanost Kakor bi bila .kultura neka dobrina zase, povsem izločena iz ostalega življenja! Najprej je treba človeku kruha, da bo sploh mogel živeti, potem šele more misliti na duhovne vrednote, na kulturno nadstavbo. V tej enostavni resnici je utemeljen pojav ženskega gibanja, ki je nastal predvsem iz materialne in potem šele iz duhovne stiske žen in katerega moramo smatrati v prvi vrsti kot del socialnega gibanja vseh zatiranih. Gospodarski razvoj je postavil ženo v konkurenčno borbo za delo in plačilo, ji naložil nove dolžnosti, novo obremenitev, za ženo često dovolj težko On naporno, a iz teh dolžnosti so čisto logično izhajale nove zahteve kot nujen Izraz spremenjenih življenjskih okoliščin. Zato je povsem napačno, smatrati žensko gibanje kot izraz in produkt hotenja in volje posameznih žen ali neke njihove skupine; to pomenja absolutno nerazumevanje življenjskih nujnosti. Če je med današnjimi ženami nekaj izrodkov, pa lahko trdimo, da jih je še več med moškimi in nima s tem pojmom ženska osamosvojitev prav n'č opraviti, kajti taki pojavi so vedno le iz- raz vsega ostalega življenja, družabne strukture v celoti. Glavna pomanjkljivost tega referata je, da se trditev ne postavlja sploh na nobeno gledišče in da jih vobče ne utemeljuje ali pa povsem napačno. Tako na primer njegova konstataclja glede političnega uveljavljanja žen sploh nima osnove, kajti isto bi se lahko trdilo o moških: ali Imajo vsi moški zadosti »fizičnih in psihičnih sposobnosti«« Poleg tega bi se žene lahko upravičile s tem, da so šele začetnice, da še niso razvile tistih lastnosti, ki so potrebne za politično delo, itd. Vendar tudi to niso primerne utemeljitve vzrokov pomanjkljivega ženskega udej.stvo-vanja v politiki Politika je predvsem izraz gospodarstva in ker moški vodijo gospodarstvo, zato tudi oni vodijo politiko, seveda samo moški vladajoče družabne plasti. Človek se more samo tam polr.ovredno uveljaviti, kjer faktično dela; prav zato je pa potrebno, da se ženska udejstvuje v vseh panogah javnega življenja, da spozna to življenje v celoti, šele potem bo lahko tudi delala kot polnovreden človek. Sploh pa velja giede uveljavljenja v današnjem poltenem življenju, da pride do odločilne besede samo tisti, ki je gospodarsko močan. To lahko opazujemo v političnem življenju neprestano: kakšen vpliv pa ima na politiko gospodarsko šibak človek, tudi če ni ženska? Kako se pa on uveljavi? Ali se ne bi na primer 'brezposelni zelo radi uveljavili? Zena bi se politično samo tedaj uveljavila, kb bi bila baza družabnemu življenju gospodarska enakopravnost ljudi. V tistih panogah javnega življenja, kjer ima pa žena polno možnosti razvoja, se pa povečini nrav dobro uveljavlja. Masaryk je rekel: »Vew liko smo storili v naši mladi državi, a za to se imamo v veljki meri zahvaliti ženskam.« V Češkoslovaški je namreč žensko gibanje na višku. Povsem napačno je predavateljevo t>o}-movanje vzrokov brezposelnosti, zlasti pa njegovo mnenje, ikako je prišlo do brezposelnosti. Pravi, da so prej tvorili »proletarijat izključno samo moški;« kaj pa njihove žene in otroci, ali so bili to sami buržuji? Zena nižje družabne plasti je bila vedno še mnogo na slabšem kot njen mož, pa najsibo kot tlačan fevdalne dobe ali novodobn' pro-letarec. — Zena je šla že mnogo pred svetovno vojno v poklic, pa je bilo dovolj zaslužka za oba. za moža in za ženo, ker je vladala gospodarska prosperiteta. Danes pa ni konkurenca možu samo žena, marveč smo drug drugemu na poti kar povprek. Vzrok temu pa ni žensko poklicno delo, ampak gospodarska kriza. Ko bi se zboljšalo gospodarstvo, pa bi takoj zopet našli zaposlitev tisti, ki so danes brez služb. Res je, da je žensko delo povzročilo padec plač, ker je ženska cenejša delovna moč. toda krivda je predvsem v sistemu izkoriščanja in profitarstva, ne pa neposredno pri ženi. Istotako naivna je zahteva, da bi morale vse žene povešati glavo, dokler je samo ena prostitutka na svetu, pa najsi jo je postavi! sam Gandhi. Prostitucija je prvenstvena problem gospodarskega sistema, šele v drugi vrsti pridejo v poštev drugi momenti. Da govori predavatelj z zagrenjenostjo o tistih žeaah, ki jim je zaslužek za zvišanje njihovega življenjskega standarda, je povsem umevno od brezposelnega intelektualca. Kajti res je, da je tudi nekaj takih, toda te naj nikakor ne meče v en koš z vsemi današnjimi poklicnimi ženami, ali če hoče emancipirankami. Prav te žene se niso in se ne bodo nikdar prištevale k emancipiran-kam, te se samo okoriščajo od našega rrin-clipielnega stališča glede ženskega dela. Toda to ima svoje pozicije morda najbolj zaščitene potom svojih mož. Zelo se moti predavatelj, da ie danes socialni čut izumrl pri bogatih in da ga najdeš samo pri revežih. To je prastara resnica, saj pravd že sveto pismo, preje bo šla kamela skozi ši-vankino uho itd. Na glavo je postavljena trditev o družini. Družina je izraz vsakokratnih družabnih razmer, ne pa narobe. Če ie razrvana in v razsulu družba, to odjekne najprej v družini Kdor razume medsebojno povezanost družabnih pojmov, pa vidi, kako strašno ;e vse majavo, kako se vse lomi, ta vendar ne bo mislil, da mora ostati prav družina v vseh njenih osnovah nespremenjena. Da nazadovanju porodov ni kriva ženska emancipacija priča najbolje predvojna Francija, ki je glede ženske emancipacije ena zadnjih držav, pa je bil že davno v veljavi sistem dveh otrok. Vobče so vse trditve v tem referatu zelo sorodne fašističnemu gledanju teh problemov. In vendar tukaj ne prevladujejo načela, temveč boj za eksistenco. Nj prav, da st ta boj obrača proti ženski, saj mora ona prav tako živeti. A. V. Grlgissalni kažipoti Dva mlada Angleža, ki sta z avtomobilom prepotovala Saharo, pripovedujeta, da sta videla tam čudne kažipote. Koder sta vozila, sta redno srečavala drobce razbitih avtomobilskih stekel in steklenic, ki so pričevale o tem, da je šla tam mimo francoska transsaharska ekspedicija. Po teh sledeh sta vozila Angleža in nista nikoli zgrešila poti ter sta prišla v redu na cilj. 2Sletmsa motonsega poleta Pred 25 leti, 18. decembra 1908 je delal Wilbur Wright pri Le Mansu na auvourski visoki ravnici svoje zgodovinske letalske poskuse z motorjem. Posrečilo se mu je ostati v zraku 54 minut in 53 sekund. V tem času je preletel progo 62 milj. V Le Mansu bodo ta dogodek letos 18. decembra slovesno proslavili. Wrightu bodo odkrili spomenik, ki ga je izklesal pionirju letalstva v spomin kipar Landowsky. MALI OCILA Službe išče Viaka t*** 4» SO par ; aa dajecj« naslov« aH ia šifro p* S Dia. (2) Gradbeni tehnik verzi.™ n tudi v eeoderiji ia napravi regulacijskih nairtov. išče zapoelenja. Gr« tudi izven Dravt-ke banovine. Naslov v »glas. oddelku »Jutra«. 30650-2 Boljša gospodična gre ▼ hiše podučevat kuhanje inozemskih specija 14 te t- Učenke se istočasno priuče francoščini. P on ud-' be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Specijal.Do kuhinja«. 36657-2 Dekle ki tna tudi šivati, in bi opravljala tudi; vsa druga dela, išče službo v pomoč gospodinj* — najraje v okolici Ljubljane. Nastopi lahko takoj. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 39483-2 Frizerske obrti »e žeii izučiti gospodična kjerkoli, kjer bi imela hrano in stanovanje, zato bi pomagala pri gospodinjstvu. Naslov: Zupančič Anica. Ambrožem t.rg 8. 39658-2 37 letna gospodinja t večletnim spričevalom in lastnim pohištvom želi mesta zopet k boljšemu gospodu. tudi izven Slovenijo. Govori nemško, hrvat »ko. slovensko. Ne refleksi* na veliko plačo, temveč na dober postopek. — Dopise pod »Pri. dna in varčna« na ogiasai oddelek »Jutra«. 39672-2 Frizerka dobra ondulerka, išče službo za takoj. Cenj. ponudbe na Mihelek. Rimska ce-»ta 5. pritličje. 39694-2 Mlado dekle staro 18 let. iančene modi« tke . ieli kakršnokoli na meščenj«. Ponudbe na ogl. oddelek »J o tra« pod »Začetnica«. 39702-2 301etna gospa išče »»led želostnih družinskih razmer primerno zaposlen je. Vešča nemščine. ter obvlada precej do bro srbohrvaščino in italijanščino. Vajena je vseh gospodinjskih poslov in ne koliko šivanja. Sle bi tudi b kak*, boljši oMtelji brez plačtvo. ako bi smela obdržati pri »eb: sedemletno hčerko. — Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jntra« pod »Hvaležnost«. 39313-2 Maturant priznan« dunajske srednje tehnične šole (elektro in strojne), ki govori več je-z:kpravljala tudi vsa hišna dela, z daljSimi spričevali, stara 25—30 let. dobi službo. Naslov pove oglasni videlek »Jutra«. 39644-1 Poslovodjo trg. naobratenega sprejmem v trgovino de4elnih pridelkov v Zagrebu. Kav cija 25—30.000 Din v gotovini. Pleča deloma fiks na, deloma v procentih. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poslovodja — Zagreb«. 39242-1 Frizersko učenko katera se je ie nekaj časa učilla in že zna dobro on diilirati, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe e sliko na naslov Filip Re'»er. brivski s«Ion za dame in gospode, Prevale. 30664-44 Učenca zdravega in poštenega _ — sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Dopise na pndminieo Jutra v Mariboru pod šifro »Poštenost«. 39631-44 Učenko s primemo šolsko izobrazbo. katera ima res veselje do trgovine, sprejmem takoj v trgov i.no mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Učenko na deželi« 39610-44 Zaslužek Kdor iti« upnika, plača m vsak« besedo 50 par; za naslov aH Šifro 3 Dia. — Kdo* a o d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslona ali sa Kfr* pa 8 Din. (8) Entlanje 1 tn 1 Pin ažur 1 m 2 Din plasiranje, montaže bridge štor, pranje in likanje ve ženin, ročno vezenje, mo nog rami, strojno vezenje in predtisk najmodernejših vzorcev. — Dunajska ce*;a št. Ia/TV. 155-3 Zastopnice in brezposelne žene z dobrim nastopom, vešče slovenščine in nemščine — dobe trajen im dober zaslužek. — Z i®kaizili se je oglasiti v ponedeljek dne 33. t. m. oa 9.-42. ali od 2.—5. ure na Poljanski c. št. 13/m levo. 39695-3 U* f Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janj« naslov* ali m šifro S Din. — Ogla« »oeialnega značaja vsaka beseda 90 par: *a dajanj« naslov« ali za Sitno pa S Dia. (6) Bele ploščice za oblaganje knbirj. kopal nj« m štedii nikov. v prvovrstni kakovosti s# dobe najceneje prt »Mate -ial«, trg. fc. i ». i -r^rSeve eesta štev. 36. Pozor denarniki, kapitalisti Ker nimam denarja, d« bi izdeloval sem, prodam jugoslovenski patent, zelo drob-lčka nosen, tečaj ze avtomatično zapiranje vrat, ra.blijiv pn vsaki hiši. — Tomo SuSteršič, Sodra žica 147. 39659-6 Sadna drevesa nt nošo, 2 zlati damski uri. nekaj majoliik in druge strani prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 3976G-6 Nagrobna svetiljka lepa. poceni naprodaj v Streliški uilici štev. 32 39624-C Otroški voziček globok, rabljen, ugodno prodam. Naslov v ogios, -JJ.IL- _ -T.-.— _ Oft-ftO C. oddelku »Jutra«. 39703-6 Rujavih kartonov (škanje), večja množina 65X 45 X 20 na prodaj. — »Astra«, Ale.keand.roYa 4. 39718-6 Fotokamero 10X15 z Henarom 1:4,5 Kompur zaporom prudam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39663-6 Lepa starinska ura v stekleni omarici, 58 cm visoka, dobro ohranjena, naprodaj na Medvedovi c. št. 38, desno. 39302-6 3 železne peči lepe, za pisarno ali sobo. v najboljšem stanju proda Franjio Košak, klepe.rstvo, Rožna dolina, cesta VIII šit. 1)1. 39764-6 Krojaška miza velika, z devet predali, pe-troiejska peč, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 3971.1-6 Smuški kroi sedemkrat oblečen, poceni prodam, ke«r mi je premajhen. Palača Kreditne banke — Tjrševa (Dunajska) cesta la/IV. 39S79 6 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da ;anje naslova «1: za šifro 5 Din. — Oglasi soniainega >nač*j« pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov* ali z* šifro p« S Din. Juridične knjige prodam. Naslov pove _o) Stanovanjsko hišo novozida.no. z vrtom. 1 aro irz Moriibora. prodam za 14.900 Din. event. tudi oa obroke. VpraSa^' v trgovini Lubej. Rrwpoh 19 pri Maniboru. 39630 20 Nova hiša d'vo«td zdrav, vsabo vneto zase, ponudite firmi »Suma«, Zagreb. Zvonimirova ulica 1. 39552-33 Prekrasno polt za nekoliko dinarjev Moja koža je bila žolta, temna, uvela, ljuskinasta in polna neugodnih zajedalcev. Znojnice okrog nosa, na bradi in na čelu pa so bile razširjene. Danes se vsi divijo moj'i nežni, baržunasto beli koži ter zavidajo moji lepi polti. Vsaka žena lahko sedaj napravi svojo kožo belo, nežno in lepo, če dnevno uporablja kremo Tokalon, ki redi kožo. Krema je bele barve in brez maščobe, vsebuje pa preparirano smetano in oljčno olje, kombinirano z dodatki, ki kožo napenjaio in belijo. Krema prodre v kožo takoj, umiri razdražene kožne žleze, zožuje razširjene znojnice ter razkraja zajedalce tako, da popolnoma izginejo. Najtemnejša in najodpornejša koža postane svetla in nežna. V treh dneh dobi ta koža nepopisljivo novo lepoto in svežino, kar se ne bi dalo doseči na noben drug način. Potrebno je, uporabljati to kremo redno vsako jutro. MOŠKI, POZOR! Spolno slabost odstranite z uporabo neškodljivega sredstva za okrepitev »La Eros«. Deluje v vsaki človeški dobi s presenetljivim uspehom. Vzdržuje seksualno moč do globoke starosti. Na tisoče priznanj. Cena 60 Din, močnejša 100 Din. — Uspeh zajamčen v nasprotnem slučaju vrnemo denar. Havelkova ordinačni laborator Praha 65 • Nusie Božetechova ui. 10 35 J L. C. S. R. o in««;" 30335.2 ' 3961HM4 ' 39760-6 1 »Zelo dobro«. 38426-H '__S9545-20 ' P"ije št. 193. "ov: »*okoi«. D-as^e.__—........... " ir*iu» Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt iiibmkar. Za Natocmo tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezer**. Za inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. Vsi R Ljubljani