DRUŽBENI PLAN RAZVOJA OBČINE 1976-80 (5)
POMEMBEN NASTOP ELEKTROINDUSTRIJE
T elektroinaustriji že imaino nekaj organlzacij združenih v velike delovne organlzacije, kl delujejo na območju ce-lotne Slovenlje oziroma Jugoslavije. Nji-hov nastop je prav zaradi take organizi-ranosti zelo pomemben. Seveda pa je treba omeniti, da je področje elektro-industrije med prioritetami razvoja. V naši občlni imamo več organizacij, In sicer Iskro TOZD Tela, tri TOZD Elme, Energoinvest TOZD Transformatorji In AMP TOZU Tovarna Hektronaprav.
Elektroindustrija je ena mlajših pa-nog, ki ima še veliko prlhodnost. Sloneti bl morala na močni kadrovskl zasedbi in veliki zahtevnosti dela ter vedno manjši količlnl vloženega dela. Po glo-balni oceni bo elektroindustrija v naši občini povečevala število zaposlenih po povprečnl Ietnl stopnji 4,3 odstotka, rast družbenega proizvoda pa po povprečni letnl stopnji 9,5 odstotka. Posebno hitro se bosta razvijala Iskra TOZD Tela in IMP TOZD Ten. Od načrtovaiiih 266 mi-Iljonov dinarjev v nove investicije, pa je zagotovljena le slaba polovica sredstev.
Kovinska industrija (TKG, Tuba, Unis Rog Savlje) se je v svojem dose-danjem razvoju opirala predvsem na lastne močj. Pomen, kl ga ima ta pa-noga v bodočem razvoju mesta Ljublja-ne in tudi republike nalaga tem organl-zacijam zdmženega dela organizirati prolzvodnjo tako, da bodo maksimalno tzkoriščale svoje kapacitete brez poveče vaiija števila zaposlenih.
Po projekcijl naj bl število zaposle-nlh v kovinski industriji ne raslo, dru-žbeni proizvod pa bl se povečal po 4-odstotni   povprečnl   stopnji   Ietno.   Ko-
vinska industrija niisli tudi veliko inve-stirati v objekte in opremo. Tako na-črtuje TKG nove pokrite površine, Tuba načrtuje nov gradbeni objekt v šiški do leta 1985, Unis Rog pa ima v načrtu transporterje, naprave za avtomatizacijo in kovinske izdelke.
Grafična industrija zajema na območ-ju Bežigrada Delo TOZD Grafika, Mla-dinsko knjigo TOZD Tiskarna, Kuverto, v negospodarstvu pa še Učne delavnice. Te organizacije predstavljajo precejšen delež celotne slovenske grafične indu-strije. Dejstvo je, da so razvojne mož-nosti te panoge še neizkoriščene in da bi preko tiskane besede morali nuditl človeku tako možnost povečanja znanja kot razvedrila.
V grafični industriji je predvidena stopnja rasti proizvoda okrog 10,5 od-stotka letno ob 2,5-odstotni povprečni letiii rasti števila zaposlenih. Cilj založ-ništva je doseči proizvodnjo štirih knjig na prebivalca in prilagoditev strukture tiska družbenim potrebam. Predvidena je tudi gradnja doma republlškega infor inativnega političnega tiska. Načrtovanih je za okrog 380 milijonov dinarjev inve-sticij, od tega je dobra polovica sredstev zagotovljenih.
Delo TOZD Grafika načrtuje veliko povečanje prostorov s 100 novimi delavci ter povečanje kapacitet, MK TOZD Ti-skarna načrtuje podvojitev kapacitet od 4000 na 8000 ton letno ter razširitev pro-storov, Kuverta pa v letu 1977 predvide-va gradnjo nove stavbe, za katero loka-cija še ni zagotovljena, želeli pa bi do-biti  prostore   nekje   za   Bežigradom.
V.  B.