Direktor podjetja Logarska dolina d.o.o. rvsem nepregleden in nekorekten način poslovanja Energetike Solčava d.o.o., na katerega nismo neli vpliva, je naredil veliko škodo temu dobremu ekološkemu irojektu, ugledu lokalne skupnosti zaradi evropskih in državnih bvencij in medsebojnim odnosom omačinov v Logarski dolini, kar je za nas še posebej boleče. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a SN00032 Vlil, 23. JUNIJ 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR -3Ä»1 ' i S'.JWL 'M ^ jgl r t 'j § Bralkim in bralcem želimo lepo praznovanje dneva državnosti! Iredništvo KURILNO OLJE EL in EURODIESEL Informacije in naročila: MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica 02 845 01 26 Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z o o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje OftMtavek za pipo razcep 4 odprtine 3.610 SIT (15,06 EUR) Škropilna in pršilna S*Crt*pištola 8-litrska 1.150 SIT (4,79 EUR) * Zalivalke PVC 5-litrska Železnina LUCE tt Železnina U*UBNO ipČ Ljubija W-. 837|W|71, Trojna namakalna cev 15 metrov Voziček s kolutom Krtača za avto Cevi za vodo 15 metrov HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 E-mail: habit@rlv.si Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56 Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net in državljanom SSÉv Slovenkam in Slovencem čestitamo ob prazniku, dnevu državnosti. GEMME Sobota, 24. junija 2006, od 20. ure dalje SKUTER Ws)3s) ’PSuliALUiJ GLAVNA NAGRADA: Prava hišna savna asžcfficOcdb CkraQClato) accolto SlÈ0fì3[IECfi33 Panateam d.o.o., Šmartno ob Dreti 70, 3341 Šmartno ob Dreti otu dnja KfiJìZiUlQA CELIE Tretja stran Petnajst let Desetletje in pol. Veliko za človeka, malo za državo. Če bi šteli po človeško, prehaja država Slovenija v najbolj burno obdobje najstništva, ko je »kul« biti uporniški, nenavaden in svojeglav. Nenavadna Slovenija vsekakor je, vsaj če jo primerjamo z državami, ki so istočasno z njo vstopile v Evropsko unijo. Slovenci bomo prvi in zaenkrat edini prevzeli skupno evropsko valuto evro in to bo še en nadvse pomemben mejnik v naši novejši zgodovini. Se še spomnite, da smo pred petnajstimi leti varčevali v markah in frankih? Danes je vse drugače. Objektivno zaslužimo več, toda objektivno tudi več plačamo državi. Novinarji časnika Finance so izračunali, da je bil v sredo zadnji dan, ko smo v letošnjem letu delali za državo, od včeraj dalje do konca leta pa bomo, statistično seveda, delali zase oziroma za svoj žep. Zaskrbljujoče je, da v primerjavi z razvito Evropo in ostalim svetom »dan davčne svobode« v Sloveniji praznujemo med zadnjimi - letos celo tri dni pozneje kot lani. Vsak lahko posebej zase izračuna, koliko dni v letu dela za državo, koliko pa za svoj žep, na ta način, da vse davke in prispevke deli z bruto prihodki v koledarskem letu. Lani smo po statističnih podatkih dan davčne svobode praznovali 168. dan v letu oziroma 18. junija, letos pa šele 21. junija, ker je državna poraba rasla hitreje kot slovenski bruto družbeni proizvod in dosega že 48 odstotkov vsega razpoložljivega dohodka! Zanimivo bi bilo, če bi vsem zaposlenim prihodnji mesec izplačali bruto plače, vse prodajne cene bi očistili davkov, ljudem pa bi izdali položnice za plačilo davčnih obveznosti. Ob predpostavki, da je povprečna slovenska bruto plača v aprilu znašala slabih 280 tisočakov in da je k temu znesku potrebno prišteti še dobrih dvajset tisočakov davka na plače, bi moral po grobem izračunu pri bruto mesečnih prihodkih 300.000 SIT povprečni državljan plačati državi položnico za 120 tisoč tolarjev, pri tem pa ni upoštevan davek na dodano vrednost, trošarine in dohodnina. Kaj menite, koliko ljudi bi plačalo takšno položnico? Ob 15. obletnici samostojnosti si lahko upravičeno čestitamo za dosežene uspehe, hkrati pa moramo biti pošteni sami do sebe. Če ne bomo zmogli poceniti državnega aparata, bo Slovenija še pred praznovanjem Abrahama pojedla sama sebe. Pa na zdravje! IZ VSEBINE: Aktualno: Družbeniki Energetike Solčava d.o.o. brez informacij in vpliva.....4 Slovenska ljudska stranka: Ustanovljen občinski odbor na Rečici ob Savinji.................4 Nazarje: Obujen spomin na Osvobodilno fronto..6 Intervju: Pogovor z Andrejem Presečnikom, nekdanjemu predsedniku skupščine občine Mozirje....................8 Rečica ob Savinji: Nova občina mora imeti dušo......15 Na naslovnici: Člani motokluba Zmaji na tradicionalnem srečanju v Zgornji Savinjski dolini Iz roda v rod v Nazarjah: Izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne?.............25 ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 25, 23. junij 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednis1vo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. TOPLOVOD V LOGARSKI DOLINI GREJE TUDI V POLETNI VROČINI Družbeniki brez informacij in vpliva Na novico o stečaju podjetja Energetika Solčava d.o.o. seje odzval direktor podjetja Logarska dolina d.o.o. Avgust Lenar, ki ima v solčavski kotlarni 15-odstotni delež. Lenar pravi, da je imelo podjetje Logarska dolina pri projektu daljinskega ogrevanja, ki je v osrednjem delu Logarske doline, odločilno vlogo v letih 1998-2000. Pripravili so idejni projekt in pred šestimi leti pridobili vsa potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje za stavbo kotlovnice in toplovoda, kar je bil pogoj za sofinanciranje programa iz Pharovih sredstev. »Nadaljnji pogoj za sofinanciranje gradnje objekta iz državnega proračuna je bil prenos in investicije na Občino Solčava. To seje zgodilo januarja 2000. Od takrat naprej je o izbiri tehnične opreme in izvedbi investicije odločala Občina Solčava samostojno ali v okviru konzorcija štirih projektno povezanih občin. Do konca leta 2002 smo bili še občasno povabljeni k sodelovanju. Že pred prenosom investicije smo izgradili znaten del toplovoda in se dogovorili za subvencije avstrijskega ekološkega sklada v višini 163.700 evrov. K podpisu te pogodbe je bila kasneje povabljena tudi Občina Solčava. Časa za izbiro ustrezne tehnične opreme je bilo do objave razpisa PHARE CBC več kot dovolj, na kar pa Logarska dolina d.o.o. ni imela več vpliva, saj je to povsem strokovno vprašanje, ki ga je v okviru konzorcija urejala občina. Vse to je bilo novembra 2002 brezplačno preneseno na skupno podjetje Energetika Solčava d.o.o. v dobri veri, da bodo odgovorni s finančnimi in materialnimi sredstvi gospodarili odgovorno in da bo imelo podjetje Logarska dolina v skladu z zakonodajo in družbeno pogodbo možnost soodločati o izvedbi investicije in poslovanju objekta,« pojasnjuje Avgust Lenar. Po njegovem bi moralo več kot 240 milijonov tolarjev skupnih subvencij ob normalni izvedbi zadoščati za dokončanje investicije, vendar kljub pozivom niso bili obveščeni o poteku investicije, niti o poskusnem obratovanju kotlovnice. Lenar pravi, da kljub jasnim določilom v družbeni pogodbi niso imeli možnosti soodločati o tako pomem- SLOVENSKA UUDSK» STRANKA (SLS) Ustanovljen občinski odbor na Rečici ob Savinji Pred dnevi so člani Slovenske ljudske stranke iz Rečice ob Savinji na ustanovnem občnem zboru izvolili šestčlanski občinski odbor stranke, katerega bo v prvem mandatu vodil Janko Žuntar, dosedanji član občinskega odbora stranke v Mozirju. Podpredsedniško funkcijo bo opravljal Andrej Flere, tajniške zadolžitve pa bo opravljala Mira Kolenc. Na občnem zboru so bili kot gostje prisotni vodja poslanske skupine SLS v državnem zboru Jakob Presečnik, regijski koordinator Andrej Presečnik in predsednik mozirskega občinskega odbora stranke Maksimilijan Lipnik. Razpravljavci so največ časa namenili problematiki, s katero se bo morala najprej soočiti nova občina Rečica ob Savinji, in pripravah na jesenske lokalne volitve. Po besedah Andreja Presečnika bo stranka v občinah Solčava, Ljubno in Mozirje podprla dosedanje župane oziroma županjo, v Gornjem Gradu se bo za župansko mesto potegoval dosedanji član občinskega sveta Stanko Ogradi. Za občini Luče in Rečica ob Savinji v SLS še niso sprejeli odločitve, vendar bodo verjetno podprli neodvisna kandidata Klavdija Strmčnika in Vinka Jeraja. Najbolj na čistinije stranka vobčini Nazarje, kjer lastnega kandidata nimajo, skoraj verjetno pa ne bodo podprli nobenega od drugih kandidatov. Savinjčan bnih zadevah, kot so izbira direktorja, izvedba investicije, poslovanje podjetja, zaključni računi in nenazadnje tudi uvedba stečajnega postopka. Maja 2004je bila sklicana prva in edina skupščina, kije bila zaključena brez sklepov in z očitkom pred- Direktor podjetja Logarska dolina d.o.o. Avgust Lenar (foto: EMS) stavnika Logarske doline d.o.o., da je potrebno energetsko podjetje voditi skladno z družbeno pogodbo, sprejemati poslovna poročila po zakonitem postopku, ter pripraviti pisno poročilo o izvedbi investicije in poskusnega obratovanja. Ker gre za javna, torej davkoplačevalska sredstva, bi morala biti celotna zadeva objavljena v občinskem glasilu. Čeprav je Logarska dolina d.o.o. družbenik Energetike Solčava d.o.o., jih direktor Energetike in hkrati župan Solčave Vojko Kle-menšek o uvedbi stečaja ni obvestil. Tako vsaj trdi Avgust Lenar in dodaja, da sedaj sami zbirajo podatke in ugotavljajo vzroke za propad toplovodnega podjetja. »V našem interesu je, da ostane sistem daljinskega ogrevanja v lasti Občine Solčava z vplivom družbe domačinov, kot upravljavca krajinskega parka in neposrednim upravljanjem lastnika zemljišča. Ob tem pa se seveda odpirajo številna vprašanja. Kako je možno, da je v slabih treh letih od zaključka investicije padla vrednost premoženja s knjigovodskih preko 220 milijonov tolarjev javnega denarja na približno 100 milijonov tolarjev, kot naj bi pokazala cenitev, naročena s strani stečajnega upravitelja oziroma zmanjšana vrednost zaradi prisilne prodaje manj kot 50 milijonov tolarjev? Še manj je možno oceniti tržno vrednost objekta, ki tudi v poletnem BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij no trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si EIC-maj-85: Francoski proizvajalec kovinskih polproizvodov in vrtečih se elementov za različne industrijske sektorje, želi sodelovati s tujimi podjetji, zainteresiranimi za podizvajalska dela na področju izdelave spojev, elektronike, medicinskih izdelkov, mehanike, optike, idr. EIC-maj-92: Nemško strojegrad-no podjetje, specializirano v proizvodnji transportnih sistemov, išče komercialne in proizvodne partnerje. EIC-maj-97: Francosko podjetje, specializirano na področju gradbeništva, izdelave gradbenih elementov iz mavca, slikopleskarstva, obnove fasade stavb, idr. išče podizvajalce in slikopleskarje. EIC-maj-107: Romunsko podjetje, specializirano v proizvodnji in distribuciji pohištva iz furnirja (kuhinj, dnevnih sob in manjšega pohištva) išče poslovne partnerje za prenos know-hawa in tehnologije ter za vzpostavitev joint-venture podjetja. času normalno obratuje, saj očitno ni bila opravljena analiza investicije in poskusnega obratovanja, ki seje začelo pred tremi leti. Večkrat smo zaman pisno zahtevali izdelavo in objavo obeh analiz, saj bi tako lahko v garancijskem roku odpravili pomanjkljivosti na stroške izvajalcev,« navaja Lenar. Avgust Lenar nadalje trdi, da ni možno oceniti tržne vrednosti zaradi malomarnega poslovanja direktorja Energetike Solčava. Pred investicijo namreč niso bili sprejeti ustrezni odloki in zavezujoče pogodbe z odjemalci, kar bi bilo zaradi investiranja javnih sredstev nujno. Težava je tudi v tem, da se oddana energija dve leti ni zaračunavala, odgovorni pa niso iskali vzroka povsem nenormalnih izgub v omrežju, lahko bi uporabljali lastno (cenejšo) surovino, porabniki so bili neenakopravno obravnavani itd. Lenarje prepričan, daje bila storjena velika napaka, ker seje o vsem odločalo v povsem zaprtem krogu, brez občinskega sveta in predstavnika Logarske doline d.o.o., kar je zelo negativno vplivalo tudi na ostalo medsebojno sodelovanje, ki je bilo pred letom 2001 med občino in upravljavcem parka zelo dobro. Avgust Lenar nadalje pojasnjuje: »Povsem nepregleden in nekorekten način poslovanja Energetike Solčava d.o.o., na katerega nismo imeli vpliva, je naredil veliko škodo temu dobremu ekološkemu projektu, ugledu lokalne skupnosti zaradi evropskih in državnih subvencij in medsebojnim odnosom domačinov v Logarski dolini, kar je za nas še posebej boleče. Ob vsem tem se postavlja logično vprašanje, kako naprej. Za oceno prave tržne vrednosti je potrebno izdelati nov poslovni načrt na osnovi dejanskih podatkov o triletnem obratovanju kotlarne, izvesti poskusno obratovanje z normalnim poslovanjem in potrebnimi meritvami, ki bi sicer morale biti izvedene že prvo kurilno sezono, in končno izvesti tudi optimizacijo opreme - nikakor ne za 100 milijonov tolarjev, kot navaja direktor, saj za to ni potrebe, ker objekt že sedaj normalno deluje tudi poleti, ko je poraba energije minimalna. Spremembe bo seveda sedaj potrebno izvesti na lastne stroške, ker je garancijski rok izvajalcem potekel. Kot odgovorna oseba družbenikov Logarska dolina d.o.o. menim, da gre za tako očitne kršitve zakonodaje in predpisov, da jih stečajni upravitelj in stečajni senat ne smeta spregledati in dati objekt v prodajo po hitrem postopku. Stečajni upravitelj in stečajni senat bi morala omogočiti ugotovitev vseh dejstev, pomembnih za vrednost objekta in zaščito zakonitih interesov upnikov, družbenikov in skupnega premoženja. Še posebej zato, ker je bila velika večina denarja pridobljena za investicijo javnega značaja.« Savinjčan JAVNI FORUM V NAZARJAH Gozdovi za prihodnost Ob tednu gozdov je Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)v sredo, 7. junija, v nazorskemu domu kulture priredil javni forum, na katerem so prestavili Nacionalni gozdni program in javno razpravo o tej temi. Po uvodnem govoru Maksimiljana Mohoriča z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je naslovno temo predstavil Vid Preložnik z Zavoda za gozdove Slovenije. Nacionalni programi nastajajo na osnovi ministrskih konferenc o vlogi gozdov v Evropi. Namen je, da se v proces z ozaveščanjem in popularizacijo vključi čim širši krog prebivalcev, saj je gozd vitalnega pomena za vse. Po končanem predavanju se je razvila razprava, ki bi jo lahko razdelili v tri sklope in sicer okoljski vidik, gospodarski vidik in družbeni vidik. Pod okoljski vidik sodijo nekateri predlogi, kot so izgradnja lesenih jezov na manjših potokih, kar bo ključ do poplavne varnosti v Savinjski dolini in tudi sicer sonaravno urejanje vodotokov v gorah in gozdovih. Pomembno je ob vodotokih osnovati zeleni pas, še bolj poudariti vlogo gozdov pri urejanju vodnih režimov - tako imenovana hidro- loška funkcija. Zaustaviti je potrebno zaraščanje krajine, kjer gozdovi že prevladujejo in ga spodbujati tam, kjer jih zaradi nesmotrne rabe ni dovolj (Prekmurje) in to povzroča probleme z vodo. Finančno bi bilo potrebno ovrednotiti zlasti turistično in hidrološko funkcijo gozda in vzpostaviti trženje obeh. To bi potem predstavljalo vir za vlaganja v gozdove. Z gospodarskega stališča je potrebno povečati učinkovitost povezovanja lastnikov, obveščati in izobraževati lastnike o najrazličnejši zakonodaji, dosledno preprečevati črne gradnje gozdnih vlak, skrajšati roke za izplačilo spodbud. Družbeni vidik: povečati bi bilo treba število zaposlenih v javni gozdarski službi, povečati pristojnosti gorske straže, nujno urediti stihijo na področju prometa v naravnem okolju in zaostriti kaznovalno politiko (odvzem vozila) vsaj na področju Natura 2000. Maksimiljan Mohorič (MKGP)je pogrešal udeležbo predstavnikov Kmetijsko gozdarske zbornice, ribičev, lovcev, turističnih delavcev in večje število lastnikov gozdov. Gozd je s produkcijo kisika in uravnavanjem vode za naše preživetje nujno potreben, zato se stanje naših gozdov tiče vseh nas. Marija Lebar ZAVAROVALNICA MARIBOR Ugodnosti za zveste zavarovance Zavarovalnica Maribor je za svoje zveste zavarovance pripravila akcijo šolskih nezgodnih zavarovanj. Zavarovanci, ki so bili pri Zavarovalnici Maribor nezgodno zavarovani že v šolskem letu 2005/2006, so deležni popustov in nagrad, predvsem pa dvojnega kritja v poletnih mesecih. »V Zavarovalnici Maribor ugotavljamo, daje potreba po kvalitetnem in cenovno ugodnem šolskem nezgodnem zavarovanju vedno večja. Glede na to, da se v času počitnic pa tudi v šolskem času zgodi vedno več poškodb, lahko šolsko nezgodno zavarovanje ublaži finančne posledice le-teh. Zato smo se v Zavarovalnici Maribor odločili, da našim najmlajšim ponudimo šolsko nezgodno zavarovanje še pred iztekom trajajočega šolskega leta. Seveda pa smo za naše zavarovance, ki se bodo odločili in sprejeli našo ponudbo, pripravili popuste in tudi nagrade. Tako želimo v Zavarovalnici Maribor otroke ponovno zavarovati še preden se le-ti odpravijo na zaslužene počitnice -da bodo le-te res brezskrbne in maksimalno varne,« je povedala mag. Natalija Postružnik, direktorica službe za odnose zjavnostmi pri Zavarovalnici Maribor. KF BANKA CELJE Novo sindidrano posojilo Banka Celje je s konzorcijem 15 tujih bank podpisala pogodbo o najemu sindiciranega posojila v višini 200 milijonov evrov. Vlogo organizatorja si pri letošnjem sin-diciranem posojilu delijo Bank Austria Creditanstalt AG, Bayerische Landesbank, DZ BANK AG Deutsche Zentral-Genossenschafts-bank, HSH Nordbank AG, ING Bank N.V.in KBC BankN.V.. Odziv tujih bankje bil zelo ugoden, saj končni znesek posojila za več kot 30 odstotkov presega znesek prvotnega povpraševanja, končno zbrani znesek pa presega lanski najem za 100 odstotkov. Izražen interes za sodelovanje in udeležba velikega števila bank iz sedmih držav sta potrditev dolgoročnih poslovnih vezi in ugleda, ki ga Banka Celje uživa v tujini. Letošnje sindicirano posojilo je namenjeno predčasnemu poplačilu v preteklosti najetih posojil in financiranju potreb komitentov banke. KF NAZARJE Obujen spomin na OF V okviru krajevnega praznika so v Nazarjah 15. junija na pročelju kulturnega doma svečano odkrili spominsko tablo, posvečeno ustanovitvi prvega odbora OF leta 1941 v Nazarjah. Tabla je bila leta 1982 vzidana na Toničevo hišo v Nazarjah, kjer je omenjena ustanovitev potekala, lastnik hiše pa je pri obnovi pročelja ploščo odstranil. Predsednik Krajevne skupnosti Nazarje Matej Pečovnik (levo) in predsednik Krajevnega odbora Zveze borcev in udeležencev NOV Milan Kopitar ob spominski tabli (foto. Benjamin Kanjir) Od takrat so potekale razprave in dogovori z njim, da bi tablo vzidali nazaj na omenjeni objekt. Ker do dogovora ni prišlo, so se člani nazorskega krajevnega odbora Zveze borcev in udeležencev NOV obrnili na krajevno skupnost in občino. Skupaj so se dogovorili, da ploščo namestijo na pročelje doma kulture, kjer je dobro vidna. Ob svečanem odkritju je spregovoril predsednik krajevnega odbora ZB Milan Kopitar. Spomnil se je dogodkov, ki so v tistih letih krojili usodo Nazarčanov in okolišanov. Ustanovni sestanek je vToničevi hiši potekal jeseni 1941. Zbrali so se zavedni fantje, ki so se nato povezali s člani mozirskega odbora. S tema dejanjema so tvegali svoja in tudi življenja svojih najbližjih. Po ustanovitvi odbora so se začele organizirane akcije, s katerimi so kljubovali nemškim zavojevalcem. Ob odkritju plošče so kulturni program pripravile učenke nazorske osnovne šole. Benjamin Kanjir SKB BANKA Nadomestilo za dvig gotovine S 1. julijem 2006 bo za stranke SKB banke uvedeno nadomestilo za dvig gotovine na bančnih avtomatih drugih bank, dvigi gotovine za stranke SKB banke na bančnih avtomatih SKB banke pa ostajajo še naprej brezplačni. Ker želijo v SKB banki, navkljub visokim stroškom upravljanja s sistemom bančnih avtomatov, strankam omogočiti hiter in lahek dostop do gotovine, bodo kot edina banka v Sloveniji svojim strankam omogočili mesečno tri brezplačne dvige gotovine na bančnih avtomatih drugih bank. Poleg tega bodo nadomestila za dvig gotovine na bančnih avtomatih SKB banke kot tudi na bančnih avtomatih drugih bank še naprej oproščeni njihovi najmlajši varčevalci - imetniki PAPI osebnega računa ter imetniki Zlatega paketa. S OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3 3342 Gornji Grad PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA Četrtak, 31.6.3006 ob 17. uri Petek, 33.6.3006 ob 19. uri Zaključna prireditev šole v domu kulture v Gornjem Gradu Proslava ob državnem in občinskem prazniku s kulturnim prosramom ter podelitev občinskih priznanj v domu kulture v Gornjem Gradu Sobota, 34.6.3006 Odhod avtobusa ob 6.50 uri iz AP Bočna, ob 7.00 uri iz AP Gornji Grad in 7.15 uri izAP Nova Štifta Planinski izlet iz Tuhinja čez Menino v Gornji Grad od 8. do 20. ure ob 15. uri ob 19. uri ob 20. uri ob 21. uri Nedelja, 35.6.3006 od 9. do 12. ure ob 15. uri ob 15. uri ob 18. uri Torek, 37.6.3006 ob 16. uri Četrtek, 39.6.3006 ob 17. uri ob 17. uri ob 18. uri Petek, 30.6.3006 ob 18. uri Sobota, 1.7.3006 Nedelja, 3.7.3006 ob 15. uri 17. tradicionalni košarkarski maraton med ekipama Gornji Grad in Bočna na športnem isrišču v Gornjem Gradu Gasilsko tekmovanje za pokal Občine Gornji Grad v Gornjem Gradu Otvoritev razstave ljubiteljske slikarke Mojce Semprimožnik v saleriji Steki Predstavitev fotomonografije Gornji Grad Ljudje ob bregovih Drete avtorja Edija Mavriča - Savinjčana v gostišču Trobej Vrtna veselica v Novi Štifti z ansamblom Modrijani Strelsko tekmovanje MK puška leže ekipno in posamezno na strelišču pod Gradiščem Razstava ročnih del Društva upokojencev Gornji Grad in društev upokojencev iz Zadrečke doline v avli doma kulture v Gornjem Gradu Nogometna tekma med ekipama NK Veterani in Občino Gornji Grad na velikem igrišču v Spodnjem trgu Turnir trojk v košarki na športnem igrišču v Gornjem Gradu Maraton "Bistro glavo varuje čelada" na športnem igrišču v Gornjem Gradu Športno plezanje na Zagradišče Otvoritev ceste Preseka - Žerovnik Otvoritev ceste Podmiršek - Mlaker Turnir trojk v košarki na igrišču v Gornjem Gradu Gorski tek na Menino planino (prijave na startu od 8.30 ure do 9.30 ure, start pred domom kulture v Gornjem Gradu) Turnir trojk na mivki na igrišču v Gornjem Gradu VLJUDNO VABLJENI. KF MAG. LIDIJA DOVŠAK, DIREKTORICA NLB PODRUŽNICE SAVINJSKO-ŠALEŠKA Evro prihaja na velika vrata Mag. Lidija Dovšak (foto: Franci Kotnik) Najvišji državniki Evropske unije so prejšnji teden na zasedanju v Bruslju potrdili sprejem Slovenije v evroskupino, kar pomeni še korak bližje k uvedbi evra, kar se bo zgodilo 1. januarja 2007. Ker je projekt zamenjave nacionalne valute ne samo izjemno pomemben, ampak tudi iqemno zahteven, so vanj vključene vse finančne institucije v Sloveniji. Tudi Nova Ljubljanska banka se na uvedbo evra sistematično pripravlja, o čemer je več povedala direktorica NLB Podružnice Savinjsko-Šaleška mag. Lidija Dovšak. Prvi januar 2007 je pred vrati. Koraka nazaj ni več, postali bomo trinajsta evropska država v evro območju in prva izmed novih članic, ki so se pridružile EU leta 2004. Brez dvoma lahko govorimo o velikem uspehu sedanje in bivše slovenske vlade, prevzem evra pa je za nas pomemben tudi zato, ker osemdeset odstotkov poslovanja našega gospodarstva poteka v evro valuti. - Kaj pomeni prevzem evra za NLB? Za Novo Ljubljansko banko predstavlja prevzem evra velik projekt in velik izziv, vsekakor pa gre za zelo kompleksno in zahtevno nalogo. S prevzemom nove valute se ukvarjajo vsi sektorji naše banke. - Kaj bo zamenjava valute pomenila za vaše varčevalce? Za občane menjava tolarjev v evre praktično ne bo pomenila nobenega dela, saj bo banka v noči z 31. decembra 2006 na 1. januar 2007 vse tolarske vloge avtomatsko spremenila v evre. Enako se bo zgodilo s tolarskimi krediti. V evre bodo torej morali zamenjati le tolarje, kijih imajo v gotovini. - Na kakšen način bodo občani to lahko storili? Fizičnim osebam svetujemo, da gotovino v obliki drobiža, ki se nabira po raznih predalih, hranilnikih in drugih podobnih mestih, prinesejo v banko in položijo na svoje račune. Seveda za kakšno hitenje v zvezi s tem ni nobene potrebe, velja pa dodati, da bo štirinajstdni po uvedbi evra, torej od prvega do 14. januarja 2007, mogoče plačevati v obeh valutah - v tolarjih in evrih. Na banki bomo nato tolarje brezplačno menjali za evre do konca februarja. Banka Slovenije bo menjala tolarske kovance za evre do konca leta 2016, tolarske bankovce pa bo menjala brez časovne omejitve. - Po kakšnem tečaju bo izvedena avtomatska menjava tolarjev v evre? Konverzija bo v noči z 31.12.2006 na 1.1.2007 izvedena po fiksnem menjalnem razmerju, ki bo določeno 11. julija. Lahko predvidevamo, da ta tečaj ne bo bistveno drugačen od sedanjega tečaja, ki znaša 239,640 tolarjev za en evro. -V zadnjem času v Sloveniji nismo imeli pravega odnosa do drobiža, saj za en tolar ni bilo mogoče praktično kupiti nič... Res je, toda z uvedbo evra se bo situacija bistveno spremenila. Za en evro oziroma 240 tolarjev je mogoče kupiti marsikaj, zato teh kovancev zagotovo ne bomo zanemarjali. - Kako bo mogoče po prvem januarju priti do evro gotovine? Nova Ljubljanska banka pokriva več kot polovico bankomatov v Sloveniji. Scenarij za menjavo tolarjev v evre je pripravljen. Takoj po polnoči bomo začeli oskrbovati bankomate z evri, in sicer z bankovci za 10 in 20 evrov, kot je bila uspešna praksa evropskih bank. Vsi bankomati seveda ne bo začeli delati takoj po polnoči, ampak bomo v vsaki regiji najprej oskrbeli z evri najbolj frekventne bankomate. Nato bomo v šestih etapah oskrbeli tudi ostale bankomate, celotna mreža pa naj bi normalno funkcionirala v roku 24 ur, torej najkasneje do polnoči 1. januarja 2007. - Kaj se bo zgodilo z bančnimi karticami? Bančne kartice ostanejo v uporabi brez kakršnih koli sprememb, zamenjati pa bo treba do konca letošnjega leta neuporabljene čekovne blankete. Novi blanketi bodo našim strankam na voljo že v drugi polovici decembra, uporabljati pa jih bo mogoče po prvemjanuarju. Čeke, ki so bili izpolnjeni v tolarjih, bo banka vnovčevala do 15. januarja 2007. Praktično neprekinjeno bodo delovale vse naše elektronske oblike bančništva: Klik, Proklik, Teledom, Moba... Naj ob tem dodam, da bomo imetnike transakcijskih računov obvestili o opravljeni konverziji z rednimi januarskimi izpiski, imetnikom tolarskih depozitov bomo poslali posebne izpise, na podoben način pa bomo obvestili tudi kreditojemalce. - Menite, da bo dvojno označevanje cen odigralo svojo vlogo? Opažam, da se ljudje le počasi navajajo na evre. Preračunavanje je zaradi neokroglega tečaja nekoliko težje, dobro pa je, da so tudi pokojnine že prikazane v evrih. Menim, da moramo začeti razmišljati v evrih in se navaditi živeti v evrih, ne pa da se zanašamo na pomoč evro kalkulatorjev. - Kaj bo zamenjava valute pomenila za gospodarske subjekte, zlasti za trgovino in turizem, kjer je v obtoku največ gotovine? Z omenjenimi podjetji, tako velikimi kot malimi, že sistematično delamo. Želimo, da se pravočasno oskrbijo z zadostno količino evro gotovine. Mi bomo prvega decembra dobili začetne pakete evro kovancev, 11. decembra pa še začetne količine evro bankovcev. Skladno z navodili Banke Slovenije bomo oblikovali začetne poslovne pakete za manjša podjetja oziroma samostojne podjetnike, v enem takšnem paketu bo 201 evro gotovine, sestavljen pa bo iz 680 enot. Fizične osebe oziroma podjetniki se bodo oskrbovali sterni paketi na bančnih okencih. Vsi gospodarski subjekti bodo morali za prehodno dobavo evro gotovine izpolnjevati določene pogoje glede hrambe in varovanja, saj ta denar ne sme v obtok pred 1. januarjem 2007, poleg tega pa se ne sme iznašati iz Slovenije pred uvedbo evra. - Najbolj zahtevno bo verjetno poslovanje v prvih štirinajstih dneh januarja 2007, ko bodo v obroku tako tolarji kot evri? Predvidevamo, da bodo poslovni subjekti v času dvojnega obtoka potrebovali več gotovine kot sicer. Pri tem kaže upoštevati izkušnje nekaterih evropskih držav, ki so že uspešno uvedle evro. Trgovci naj bi se opremili s kalkulatorji za izračun vračila gotovine, v prvih 14 dneh pa naj bi se izognili običajnim ponovoletnim razprodajam. V večjih blagovnicah in nakupovalnih centrih naj bi imeli vsaj enega sodelavca, ki bo znal odgovarjati strankam na vprašanja o evrih. Smiselno je predvideti ločena mesta v blagajnah za evro in tolarsko gotovino. Za kupce so zelo dobrodošle tabele s pretvorbo manjših zneskov. O vsem tem naj bi svoje člane informirali tudi gospodarska in obrtna zbornica, pri čemer naj bi bil poudarek tudi na prepoznavanju ponaredkov evro gotovine. V Novi Ljubljanski banki bomo za zagotavljanje nemotenega poslovanja naših strank prilagodili režim delovanja dnevno-nočnih trezorjev in po potrebi organizirali dežurstva. Da bi se lahko na uvedbo evra kar najbolje pripravili, smo našim strankam že poslali vprašalnike in pričakujemo njihove odgovore. Pogovarjal se je Franci Kotnik ANDREJ PRESEČNIK, NEKDANJI PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE »Država preveč opeva politične voditelje osamosvojitve in premalo operativce« Andrej Presečnik (foto: EMS) Andrej Presečnik je bil prvi predsednik skupščine občine Mozirje v samostojni Sloveniji. Tako kot ostali delegati je bil izvoljen še v času bivše Jugoslavije. Na ustanovni seji je dobil večinsko podporo in postal nekomunistični predsednik brez posebnih pristojnosti. Je zagov-ornik načelne drže, kar ni vedno pospremljeno s ploskanjem, zato že osemnajsto leto vztraja v Slovenski kmečki zvezi oziroma Slovenski ljudski stranki. Čeprav se je pred štirimi leti umaknil iz aktivne politike, so mu politične in gospodarske poti in stranpoti v Zgornji Savinjski dolini znane do obisti. - Odločitev, da ne boste izpolnili ukaza takratne jugoslovanske vojske o predaji orožja, je bila precej pogumno dejanje. Mogoče ni odveč omeniti, da so se začele določene aktivnosti že pred letom 1990, ko so se zgodile prve demokratične volitve. Pripadam Slovenski kmečki zvezi, to je predhodnica Slovenske ljudske stranke in s ponosom lahko povem, da nas je kar nekaj sodelovalo na ustanovnem občnem zboru v Ljubljani leta 1988, ki naj bi pomenil začetek demokratičnih, če hočete večstrankarskih procesov v takratni državi. Med drugim smo dosledno podpirali Bavčarjev odbor za človekove pravice in mar- sikje sodelovali pri ustanavljanju ostalih zvez oziroma strank. Spomnimo se, da smo Zgornjesav-injčani vzbor občin z veliko večino izvolili zdravnika Antona Žunterja. Posebej je potrebno izpostaviti veliko vlogo dr. Franca Zagožna, kije bil na našem območju nosilec liste Slovenske kmečke zveze, in je v prelomnem obdobju za Slovenijo vodil poslanski klub Demosovih poslancev. Ko sem po izvolitvi prišel na občino opravit primopredajo s predsednikom prejšnje skupščine Tonijem Borštnakom, je stopil pred mene takratni načelnik Teritorialne obrambe Niko Purnat z ukazom, da je potrebno orožje predati Jugoslovanski ljudski armadi. Politično povsem neizkušen sem bil v precej nerodnem položaju. Po zaslugi profesionalcev z občine, ki so preprečili predajo orožja, je to ostalo v naših skladiščih. Imeli so mojo podporo, vendar je bila odločitev njihova in če bi se odločili drugače, bi verjetno vojska orožje odpeljala. Prepričan sem, da država preveč opeva politične voditelje osamosvojitve in premalo operativce. - Znotraj Demosa so bili tudi skrajneži, ki so vztrajali pri doslednem političnem obračunavanju z bivšimi strukturami. Demos je v resnici imel večino v občinski skupščini, vendar si večina ni želela nove revolucije. Bile so želje po zamenjavah v občinski upravi, na udaru so bila tudi nekatera podjetja, vendar smo vokviru predsedstva skupščine poskušali narediti vse za normalno funkcioniranje. Ali smo ravnali prav, je mogoče po petnajstih letih različno ocenjevati. Po dveh letih je tudi znotraj Demosa prišlo do nesporazumov, ki so botrovali mojemu odstopu. Za celovito podobo tistih let in razmer se je potrebno dotakniti tudi katastrofalnih poplav, ki so v marsičem narekovale prihodnje delo. Nenazadnje so poplave povzročile precej nesporazumov med samimi ljudmi, tudi vodilnimi. Poznamo lučki primer, kjer je zaradi poplav prišlo do sprememb v krajevni skupnosti in, grdo rečeno, »naplavile« so danes precej vplivnega politika Mirka Zamernika. V končni fazi so »naplavile« še enega sedanjega poslanca Jakoba Presečnika. Politično dogajanje v prvi polovici devetdesetih let je bilo zaznamovano s poplavami, osamosvojitveno vojno in nepravilnostmi, ki so se dogajale na nivoju mozirske krajevne skupnosti, komunalnega podjetja in še bi lahko našteval. Dnoje sodu izbila zgodba, kije bila neposredno vezana na predsednika izvršnega sveta Alfreda Božiča, kije preko družinske firme vodil določene zadeve na zdravstvenem zavodu. Po spremembi režima smo vsi skupaj pričakovali večjo preglednost, zato je prišlo do neposrednega spora med mano in Božičem. Kljub argumentom mu je skupščina v prvi fazi izglasovala zaupnico in ker takšne skupščine nisem mogel voditi, sem se odločil za odstop. - Se vam ne zdi, da se je skupščina bolj kot s politično odgovornostjo ukvarjala z dokazovanjem kazenske odgovornosti predsednika izvršnega sveta in nenazadnje, ali ni bil vaš odstop izraz užaljenosti, ker delegati niso podprli vaših argumentov? Že takrat so mi nekateri očitali, da sem se prehitro odločil za odstop s položaja predsednika skupščine. Politika je v končni fazi kompromis med možnim in želenim in gledano z današnje perspektive imam glede tega popolnoma mirno vest. Dejslvoje, da so določene nepravilnosti bile. Dejal bi še to, da so tisti, ki so v prvi fazi Božiča podprli, bili pozneje njegovi največji rušitelji. Osebno sem želel, da se določene stvari razjasnijo na političnem nivoju, in vtem smislu je bilo prav, da smo reagirali tako kot smo. Na žalost smo tudi danes priča dogodkom, ki so sporni s političnega in moralnega vidika, vendar se s kazenskega vidika ničesar ne dokazuje. Tudi v Zgornji Savinjski dolini poznamo takšne primere in verjetno bi bilo spodobno, da bi pristojni določene stvari preučili bolj temeljito. - Vemo, da so takratni politični dogodki pustili posledice tudi na povsem človeškem nivoju, ki so v določeni meri še vedno prisotne. Zaradi razvoja dogodkov smo se z nekaterimi politiki dejansko razšli, vendar z Božičem niti slučajno nisva skregana ali kaj podobnega. Tudi v nadaljevanju svojega političnega angažiranja sem poskušal delovati brez revolucionarnih pristopov, kar pa ne pomeni, da nisem bil kritičen do pojavov, za katere sem smatral, da niso pravilni. Nemalokrat sem bil deležen premajhne podpore, zato sem se pred štirimi leti odločil, da vsaj začasno zamrznem izrazito politično delovanje. So določeni moralni principi, katerih se mora človek vedno držati. Nenazadnje sem že osemnajst let član ene stranke, marsikdo pa je v tem času zamenjal ne samo ene, ampak več strank. To je lahko načelna drža, dopuščam pa tudi možnost, da se to razume kot starokopitna drža. Verjamem, da v Slovenski ljudski stranki podobno razmišljamo, vendar se bojim, da smo prem- alo vztrajni, kar pomeni, da naši člani prehitro poklekajo pred nasprotnimi stališči. - Dr. Franc Zagožen je brez dvoma eden od očetov slovenske države in človek, ki sta ga spoštovali tako politična desnica kot levica. Po ponesrečenem poskusu z volilnim sistemom in porazom združene stranke SKD+SLS na parlamentarnih volitvah leta 2000, se je povsem umaknil s političnega prizorišča. Nekateri mu celo očitajo, da se je premalo zavzemal za slovensko kmetijstvo. Vseskozi ste bili njegov politični sopotnik, zato gotovo poznate dejanske vzroke njegove politične upokojitve? Vsekakor zelo zanimivo vprašanje. Če komu, potem moram biti za svojo politično pot hvaležen njemu. Globoko se strinjam, da je dr, Zagožen eden od pionirjev, ki so izrazito iskreno verjeli o idejo slovenstva in slovenske države. Marsikdo, ki se danes napihuje s slovens1vom,je imel vtej zgodbi osebne interese. Podobno zgodbo kot dr. Zagožen je doživel, žal že pokojni, dr. Jože Pučnik. Zagožen je z svojo iskreno pripadnostjo leta 2000 kandidiral za predsednika združene stranke. Zelo dobroje poznal ljudi, ki so vodili obe stranki in ker je videl, da gredo stvari verjetno nekoliko v napačno smer, se je za kandidaturo odločil v zadnjem trenutku. Točno je poznal oz- Na žalosf smo tudi danes priča dogodkom, ki so sporni s političnega in moralnega vidika, vendar se s kazenskega vidika ničesar ne dokazuje. Tudi v Zgornji Savinjski dolini poznamo takšne primere in verjetno bi bilo spodobno, da bi pristojni določene stvari preučili bolj temeljito. adje, ki seje pletlo okoli volilnega sistema in zaradi tega je z močjo argumenta prepričal vseh 28 poslancev združene stranke, da njegova odločitev vodi v pravo smer. Vodstvo takratne vlade z dr. Andrejem Bajukom na čelu je razmišljalo drugače in razplet dogodkov je bolj ali manj znan. Znotraj SLSje dr. Zagožen še vedno visoko spoštovan član, seveda pa ga marsikdo izven stranke gleda kot izdajalca pomladne oziroma Demosove ideje. Prepričan sem, da tako razmišljajo ljudje, ki jim država služi kot sredslvo za izpolnitev lastnih ciljev in ambicij. Gre za izrazito moralna vprašanja, kijih mora vsak posameznik razčistiti pri sebi. Podobna zgodba seje verjetno dogajala z Lojzetom Peterletom, vendar je treba jasno povedati, da želi imeti vodilno vlogo Janez Janša in marsikatero dejanje, kije bilo naperjeno proti SLS in še prej SKD, ima korenine v tem dejstvu. Leta 2000 Janša pač ni želel dopustiti, da bi bila združena stranka močnejša, čeprav sta v preteklosti tako krščanska demokracija kot ljudska stranka na vseh parlamentarnih volitvah doseg- ali boljše rezultate kot Janševa stranka. Dr. Zagožen je ena od žrtev takratnega dogajanja in po volitvah seje sam odločil za umik, ker je ugotovil, da ga ostali odrivajo. Kar se tiče njegovega vpliva na kmetijslvo je treba povedati, da je bil glavni borec za oblikovanje kmetijsko gozdarske zbornice kot interesnega združenja kmetov. Vem, da je tudi nad dogodki na kmetijskem področju delno razočaran, čeprav verjamem, da ga marsikdo niti ne razume in zato mu mogoče kdo na podlagi napačnih informacij, pripisuje krivdo za stanje, ki vlada na kmetijskem področju. - Občutek imam, da ste rahlo razočarani nad razvojem dogodkov v državi in ker ste še bolj kot na politiko vezani na gospodarstvo, nam povejte, kje in kdaj je po vašem videnju Zgornja Savinjska dolina skrenila z razvojne poti, saj se nevarno približuje gospodarskemu kolapsu? To je izredno težko vprašanje. Nekaj svetlih izjem je, na splošno pa v resnici doživljamo hudo žalost. Težko bi kogarkoli izpostavil, vendar mislim, da smo na področju kovinske industrije in proizvodno predelovalne obrti povsem primerljivi z ostalimi. VZgornji Savinjski dolini imamo tozadevno uspešne firme, ki imajo ugled in so uspešne. Osnovni problem je lesna industrija. Les in lesna industrija sta v preteklosti dajala dušo celotni dolini. Težko je oceniti, kaj je bilo v zadnjih letih narobe narejeno. Nenazadnje, gre za zgodbo, ki bi verjetno morala biti postavljena na drugačne temelje že pred dvajsetimi leti, ampak vseskozi seje z občinskimi in državnimi intervencijami vzdrževalo nezdravo stanje v lesni industriji. Zadeve so precej pri dnu, kje se bo vse skupaj ustavilo, pa je težko prognozirati. Razmereso povezane tudi s kadrovskimi problemi. Očitno ljudje, ki so vseskozi vodili to industrijo, verjetno niso bili dovolj iznajdljivi. Lešje edina surovina, ki jo Zgornja Savinjska premore, zato je izrazit problem, ker uhaja iz doline praktično brez dodane vrednosti. Našo surovino predelujejo in ji dodajajo vrednost nekje drugje. Kljub vsemu bi bilo potrebno vzroke za nastale razmere potrebno najprej poiskati pri sebi in ne kazati na druge. To ne velja samo za lesno branžo, na splošno je premalo zavedanja lastne odgovornosti za razvoj regije in nenazadnje celotne države. - V petnajstih letih smo Slovenci dokazali sebi in svetu marsikaj. Med drugim tudi to, da nam spoštovanje pravnega in siceršnjega reda povzroča nemalo preglavic. Kot da smo oziroma izgubljamo občutek za osebno poštenost, ki se odraža v odnosu do posameznika in države kot celote. To seveda drži. Vzrokov je lahko precej. Ljudje, ki imajo določen vpliv, nikakor ne bi smeli imeti pred očmi osebnih interesov. Marsikdaj se dogaja drugače. Na nižjem lokalnem nivoju so takšni pojavi bolj vidni, medtem ko so na državnem nivoju ti vplivi močnejši. Te zadeve definitivno slabo vplivajo na razpoloženje ljudi in se posledično odražajo na mnenje, ki ga imajo o politiki. Na tem področju vlada pomanjkanje moralnih vrednot in kdor razmišlja, kako bo kršil določeno zakonodajo dela škodo celotni skupnosti. V tem oziru smo v petnajstih letih padli na izpitu. Nikakor nisem razočaran nad državo, vendar zadeve, o katerih govoriva, niso dobre in vodijo v manjšo uspešnost. Če bi bili Zgornjesavinjčani zadovoljni s tem, kar imamo, bi verjetno več ustvarili. Pozabljamo, da drugi izkoriščajo našo nezadovoljstvo in stem našo neuspešnost. - Kaj torej pričakujete od Slovenije in Zgornje Savinjske doline v prihodnjih letih? Za pravo smer odnosov znotraj države in doline bo moralo preteči še precej vode oziroma se bosta morali zamenjati vsaj dve generaciji. Državo smo naredili vsi državljani, tudi tisti, ki so bili proti samostojni Sloveniji, so na nek način dali opozorilo, da tisti, ki odločajo, nimajo povsem proste roke. Na vodilnih položajih so v nekem smislu še vedno isti ljudje kot pred petnajstimi leti in vtem smislu smo kot država še daleč od polnoletnosti. Težko je menjati razmišljanje v glavi, sploh takšni premiki povzročajo težave na kratek rok. Nove generacije bodo razmišljale drugače in se tudi drugače vsebinsko vključevale v globalni svet. Pogovarjal seje Edi Mavrič - Savinjčan PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Dan Menine Planinsko društvo Gornji Grad bo v soboto, 24. junija, pri planinskem domu na Menini organiziralo družabno prireditev imenovano Dan Menine. Namen prireditve je srečanje prijateljev Menine in ljubiteljev narave, ki radi zahajajo nato planino ali so z njo kako drugače povezani. Ob tem bi radi opozorili na večstranski pomen te edinstvene zakrasele planote, hkrati pa sporočili javnosti, daje potrebno Menino ohraniti tudi za prihodnje rodove. To pa se lahko doseže le z usklajenim razvojem in sodelovanjem vseh interesnih skupin, ki so povezane z Menino (lastniki gozdov in zemljišč, pašne skupnosti, planinci, lovci, lokalne skupnosti, država itd.). Obenem se bodo spomnili tudi na aktivnosti proti postavitvi radarjev na Menini pred desetimi leti (1.1996). Rezultat srečanja bo jeseni izveden posvet oziroma javna tribuna različnih interesnih skupin o njihovih interesih in prihodnosti Menine. Prireditev se bo začela z organiziranima pohodoma na Menino. Iz Zadrečke doline bo začetek ob 8. uri pri igrišču Račnek v Šmartnem ob Dreti (smer Šavnice), iz Tuhinjske doline pa ob 8.30 uri iz Golic pri Zgornjem Tuhinju. Pohodoma bo ob 13. uri sledil krajši kulturni program, družabne igre in vodeni sprehodi po Menini. Možno si bo ogledati tudi različne tematske posterje, ki so jih na temo Menine pripravila različna društva, zavodi in organizacije. Vse ljubitelje lepe narave in družbe vedrih ljudi vljudno vabijo, da se jim pridružijo. Lojze Gluk PRED 15. LETI SE JE RODILA SAMOSTOJNA SLOVENIJA Državnost v rokah slovenskih ljudi Pred petnajstimi leti je jugoslovanska armada sprožila svoj pohod in poskušala poteptati komaj nastalo slovensko državnost. Vendar jim ni uspelo, saj smo se Slovenci uprli in skoraj z golimi rokami, s tisto malo orožja, ki smo ga imeli, a z dobro pripravljenim načrtom manevrske narodne zaščite, milice, predvsem pa z odločnostjo ti-sočev državljanov zmagali v desetdnevni vojni za Slovenijo. V nekaj dneh nam je uspelo nekaj, kar bo ostalo zapisano v zgodovini in šolskih učbenikih. Vendar slovenska pot do samostojnosti ni bila niti kratka, še manj preprosta, saj so si predniki skozi stoletja nenehno prizadevali zaživeti v samostojnosti. Z zrušitvijo berlinskega zidu in padcem komunističnih režimov v vzhodni Evropi so bili ustvarjeni pogoji za z ustanavljanjem demokratičnih političnih strank, ki so jasno nakazale, daje njihov cilj demokratična Slovenija.« Gledano z vojaškega vidika so osamosvojitvena dogajanja Zgornjo Savinjsko dolino na srečo zaobšla, kar pa v ničemer ne zmanjša Članom teritorialne obrambe so vojaki JLA obmejno postojanko v Logarski dolini predali brez borbe ka, in vseh sodelujočih v mesecih, ko se je Slovenija izvijala in dokončno izvila iz objema skupne države Jugoslavije: Prvo obdobje (od maja 1990 do 26. junija 1991) so zaznamovali dogodki, ki so odločilno vplivali na poznejši razplet na območju Zgornje Savinjske doline: - grožnja jugoslovanske armade s prevzemom orožja, kije bilo v lasti sekretariata za obrambo in teritorialne obrambe; - premestitev orožja na varnejšo lokacijo in fizično varovanje lokacij; - grožnja jugoslovanske armade z odvzemom naborne evidence zaradi neizpolnjevanja ukazov jugoslovanske vojske in premestitev celotne vojaške evidence na Policijsko postajo Mozirje. Drugo obdobje (od 27. junija do 7. julija 1991) desetdnevne vojne za Slovenijo so zaznamovale konkretne vojaške akcije: - postavitev ovir na pomembnih komunikacijah (na primer barikad na regionalni cesti Kamnik in Gornji Grad); - prevzem karavle Savinjski partizan v Logarski dolini in nadzor državne meje; Pilot Jože Kalan in mehanik helikopterja Bogomir Šuster leta 2001 ponovno na Golteh (foto: Ciril M. Sem) rojstvo novih držav, katere so nastale iz umetno vzdrževanih Sovjetske zveze in Jugoslavije. Minister za promet v slovenski vladi Jakob Presečnikje v začetku leta 2004 zapisal sledeče: »Zgodovinarji in politiki bodo v časovni odmaknjenosti ocenjevali in analizirali dogodke v času osamosvajanja Slovenije. Osamosvajanja, ki je bilo logična posledica čedalje močnejše centralizacije skupne države in več kot očitne grožnje posameznikov, ki so si podredili takrat eno močnejših državnih armad in uživali tudi vso podporo njene komandne elite. Osamosvajanja, ki so bila tudi logična posledica v zgodovini že mnogokrat želene samostojne in zedinjene Slovenije, potek dogodkov pa usmerjen in voden predvsem v skladu z željo, izraženo na vseslovenskem plebiscitu, in že pred tem odločenosti tukajšnjih prebivalcev, ki so bili pripravljeni svoj košček slovenske domovine braniti tudi z orožjem. Priprave in izvedene operacije so bile izvedene brez napak in to ob dejstvu, da dogodkov nikakor ni bilo mogoče predvideti vnaprej. Takratni predstojnik sekretariata za obrambo v občini Mozirje se s ponosom spominja, da so vse aktivnosti in priprave, kljub izrednim psihofizičnim in drugim naporom, izpeljali brez žrtev in drugih nesreč. Pri tem se je potrebno spomniti, da so enote delovale v največji bojni pripravljenosti, s kakršno se vojaki niso srečali niti na služenju vojaškega roka, še manj na vajah v rezervi. Glavni mejniki oziroma obdobja, ki so pomembno vplivala na delo občinskih organov, še posebej tako imenovanega vojnega odse- SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali menite, da bo tudi v Sloveniji nogometno prvenslvo vplivalo na učinkovitost gospodarstva? Anketiranci so v večini mnenja, da nogometno prvenstvo nima vpliva na učinkovitost našega gospodarstva. Tokrat vas sprašujemo, kako gledate na življenje v naši državi petnajst let po osamosvojitvi? Svoja mnenja nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 27. junija 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. - pristanek helikopterja jugoslovanske armade na Golteh. Za tretje obdobje (od 8. julija do oktobra 1991) sta bili odločilni demobilizacija enot in postavitev nove organiziranosti teritorialne obrambe. Takratna mozirska občina se je izognila neposrednim vojaškim spopadom in posledično žrtvam, kar pa ne pomeni, da ni bilo napetosti in trenj, ki bi lahko vsak hip povzročile nepotrebne spopade. Spomnimo se psihološke vojne pred prevzemom karavle in pristanka helikopterja, kjer je treznost vseh neposredno vpletenih preprečila prelivanje krvi med ljudmi, ki so do tistega usodnega dne živeli drug ob drugem kot sosedje in prijatelji. Čeprav seje vse mirno razpletlo, je treba zaradi zgodovinskega spomina povedati, da je bila pripravljenost takratnega občinskega vodstva, delavcev občinskih upravnih organov, pripadnikov enote za zveze, službe za opazovanje in obveščanje, članov mobilizacijskih komisij v krajevnih skupnostih inštruktorjev, kurirjev, vodstev podjetij, zavodov, organizacij, društev, krajevnih skupnosti, obrtnikov in vojaških obveznikov, razporejenih v organe TO, in milice na zelo visoki ravni. Vsi neposredno sodelujoči so se zavedali resnosti položaja, v katerem bi lahko vsak napačen korak sprožil usodne posledice. To se ni zgodilo, čepravje občasno prihajalo tudi do nesoglasij, ki so bila posledica življenja pod pritiskom in negotovostjo pred razpletom nepredvidenih dogodk- Vhod v skladišče orožja in vojaške opreme OSTO Mozirje (foto: Igor Solar) ov. Kot primer velja izpostaviti delavce sekretariata za obrambo in občinski štab TO, ki so bili dolge mesece v stalni pripravljenosti. Po oktobru 1991 se je življenje normaliziralo in vrnilo v stare tire, osamosvojilvena vojna pa je bila samo še spomin na zgodovinski upor slovenskega naroda. Savinjčan CIVILNA ZAŠČITA REPUBLIKE SLOVENIJE^ Ob obletni« podelili priznanj« V petek, 16. junija, je bila v učnem centru Civilne zaščite na Igu proslava ob 15. obletnici samostojnosti Slovenije in podelitev priznanj civilnim strukturam, ki so leta 1991 sodelovale pri osamosvajanju Slovenije. Priznanja je podelil poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj. Iz bivše občine Mozirje so priznanja Civilne zaščite prejeli takratni: sekretarka občinskega odbora Rdečega križa Marja Ježovnik, poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Janez Kolar, načelnik občinskega štaba Civilne zaščite Stane Miklavžič in poveljnik občinske gasilske zveze Jože Zlatinšek. JK ^____________________________________/ Naša anketa Dan državnosti Naša mlada država stopa v svoje najstniško obdobje. Nekoliko se še išče, veliko opazuje, ima mnogo želja in načrtov. Zopet bomo obeležili dan državnosti, zato smo se odločili, da prebivalce naše doline vprašamo, kako gledajo na spremembe, ki jih je Slovenija v letih svoje samostojne poti doživela. Slovenija nekoč, danes, na pragu odraslosti, in y prihodnosti. Herman Remic, Nazarje Kar se vizije tiče, bi rekel, da bi bilo glede gospodarstva potrebno tudi mnogo storiti, ne le govoriti o tem. Saj drugače se je že veliko postorilo, če primerjamo razvoj v prejšnjih petdesetih letih in sedaj v petnajstih, je napredek velik. Toda čaka nas še mnogo dela, da bomo zadovoljili pričakovanjem, kijih imamo do svoje države in Evropske unije. Jože Pančur, Luče Socialno gledano smo verjetno na slabšem, drugače pa je boljše. Zagotovo se sedaj več zapravlja stroški so v porastu. Država je, z ozirom na to, koliko poskrbi za svoje ljudi, kar draga. Evropska unija je naša prihodnost, a bomo na tem področju morali urediti še veliko stvari. Samo dejstvo, da smo del Unije, še ni dovolj. Mojca Naroločnik, Šmihel nad Mozirjem Večina mojih spominovje vezanih na samostojno Slovenijo, tako da bolj težko primerjam stanje, gledano dolgo nazaj. So se pa tudi v času samostojne Slovenije zgodile marsikatere spremembe, tako dobre kot tudi slabe. Pri zaposlenosti je glede na prejšnja leta bolje, ponekod pa smo prikrajšani. Naša pot v Evropski uniji se mi zdi prava, dejanje priključitve je bilo edino smiselno. Seveda pa nas tudi tu čaka mnogo dela, ki gaje treba opraviti. Jožica Krajnc, Mozirje Po osamosvojitvi je sedaj marsikaj boljše, so pa tudi sivari, ki se niso premaknile. Gospodarstvo se sicer razvija, a ne toliko, kot smo nemara pričakovali ob osamosvojilvi. Marsikaj bo še treba postoriti, tudi kar se tiče naše prihodnosti v Evropski uniji. Tudi ta korak je s sabo prinesel tako dobre kot tudi slabe posledice. Marija Venek, Mozirje Zagotovo so takšne in drugačne spremembe. Trgovin je več, služb pa mnogo manj. Sama ne vidim posebej svetle samoumevne prihodnosti v EU, kajti morali bomo še krepko izboljšati razmere v državi. Ivan Kramer, Mozirje Razlike so velike. Pozitivno je to, da je dobila privatna iniciativa svoje mesto. To s sabo prinaša tudi večje socialne razlike, vendar tudi hitrejši gospodarski razvoj. Lokacija Slovenije je na meji z gospodarsko razvitim svetom in že iz zgodovine je znano, da je takšna lega izredno ugodna za razvoj. Imamo tako lego kot tudi gospodarsko močne sosede. Sodelovanje z njimi lahko pripomore k našemu razvoju. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem OBČINA NAZARJE OlMi%lL dfižaJKnosti iM#l[Menije želimeTvsei lepo'ppaznovaìije. * / / Upravna/enota Mozirje Župan, občinski svet in občinska uprava OBČINA GORNJI GRAD , Attemsov trg 3 C 3342 Gornji Grad mwm OBČANOM ŽELIMO ■ - ~ LEPO PRAZNOVANJE DNEVA ; ) ' e . ■ DRŽAVNOSTI ZUPAN IN OBČINSKI SVET M--dmg. Äg( n ^ -'WLM >KvS» 1K A" h*L*T 1 ( i IvS? Jlli h Mmum S b-^Z-ŽV ' ;;v;' ^ i. i '1 Ri ft(®(o SDS, Komenskega 11, 1000 Ljubljana **• Nova Slovenita KRŠČANSKO LJUDSKA STRANKA SLOVENIJA na novi poti Domovina si kot mati, v tebi je utrip srca, doma želim tvoj sin ostati, zdaj, ko si svobodna vsa. (Jože Zimšek) Ob 15. obletnici države Slovenije vam iskreno čestitamo! ISKR 15 E OB m Ob 15-letnici Republike Slovenije želimo vsem prebivalcem Zgornje Savinjske doline lepo praznovanje. □b DNEVU DRŽAVNOSTI čestitamo vsem Zgornjesavinjčankam in Zgornjesavinjčanom! Slovenska demokratska stranka Občinski odbori Zgornje Savinjske doline WWW.SDS.SI Ljubija 55, 3330 Mozirje tel : 03/839-46-46, 839-46-45, 583-36-81 TEBI, SLOVENIJA Naročnik: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova 4, 1000 Ljubljana Zbor kot »železniška postaja« - eni gredo, drugi prihajajo Tretji junijski petek so se v domači šoli predstavili pevke in pevci Mladin- slovenskih popevkah. Vse skupaj postaja« - eni gredo, drugi prihaja- skega pevskega zbora Osnovne šole Nazarje. Drugi zaključni koncert so so obogatili posamezni pevci na jo. Vmes pa se dogajajo nastopi namenili predstavitvi svojega celoletnega dela in praznovanju praznika različnih instrumentih. Medse so in koncerti. S šopki se jim je za Krajevne skupnosti Nazarje. povabili tudi harmonikarja Leopol- dolgoletno petje zahvalil tudi bomo nagradili! VELIKA IZBIRA OBUTVE ZA NA PLAŽO! da Mikeka in plesalke plesne skupine pod mentorstvom Vanje Hof-bauer. Zaključni koncert so pevci izkoristili tudi za slovo od štirih pevk, ki zapuščajo osnovnošolske klopi. Ob tem pa so hudomušno dodali, da je njihov zbor kot »železniška ravnatelj Zvone Smrke in jim zaželel, da jim glasba ostane zvesta spremljevalka tudi v nadaljnjem življenju, pri tem pa je poudaril, da je sodelovanje v pevskem zboru najbolj resna dejavnost izven pouka. Marija Šukalo JjjL A . JP m Ü’v®4"' Ob gotovinskem nakupu vas BO POSTI PRODAJI JURČEK" Odprto: fl pon. - pet. od 8. do 12. || in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Drugi zaključni koncert so pevke in pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Nazarje namenili predstavitvi svojega celoletnega dela in praznovanju krajevnega praznika (foto: Marija Šukalo) TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE J v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55: in prodajalna JURČEK^* v Parižljah, tel. 705 09 33 Modeli preteki« sezone do 30% ceneje! V iztekajočem se šolskem letu so mladi pevci živeli pravo zborovsko življenje. Poleg rednih predstavili številne narodne in ponarodele pesmi v različnih priredbah. Posegli pa so tudi po tujih zvrsteh in irii kopitarna + X >. ! V V I c * vaj, ki so od pevcev ter- jale veliko zbranosti in odrekanja ter seveda prostega časa, so se podali tudi na dvod-nevne priprave v Luče, kjer jim je bila poleg zborovodkinje Katje Gruber v veliko pomoč tudi Manica Hudales.S svojimi ubranimi glasovi so se uvrstili tudi med najboljše zbore naše regije, popestrili pa so tudi številne priredi- tve. Vendar njihov edini cilj ni bil podiranje pevskih rekordov, temveč tudi prijetno druženje in prijateljevanje. V zbor namreč sprejmejo vsakega pevca, ki ima posluh in veselje do petja, zato se lahko zgodi, da kakšna nota ni ravno do potankosti izpiljena. V programu, ki so ga predstavili občinstvu, so sveT usTvanamo Nova občina mora imeti dušo KRAJEVNA SKUPNOST RECICA OB SAVINJI Ob prazniku tudi maša Drugo junijsko sredo je v cerkvi svetega Kancijana mašo ob somaševanju duhovnikov rečiških rojakov daroval monsignor Jože Vrata-nar in jo posvetil prazniku krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, V ime- nu Sveta KS Rečica seje za darovano mašo duhovnikom zahvalil predsednik krajevne skupnosti Peter Kolenc, krajani pa so se po maši zadržali v družabnem srečanju. Marija Sukalo Monsignor Jože Vratanar je ob somaševanju duhovnikov rečiških rojakov mašo posvetil prazniku krajevne skupnosti (foto: Marija Šukalo) Urica druženja se je zdela prekratka Učenci Nejc Presečnik, Leopold Mikek in Matija Veninšekter učitelja Tomaž Guček in Zmago Štih so poslušalcem ponudili zelo raznovrstno glasbo. Tako je bilo moč slišati slovensko ljudsko N'mav čez Izaro, pa čardaš in tango, znani Frossinijev Beneški karneval, za zaključek pa nepozabni Čmrljev let Rimskega Korsakova, ki od izvajalca zahteva izredno mojstrstvo. Zmago Štih je na Glasbeni šoli Nazarje, kjer ima tri učence, zaposlen petinsko, sicer pa poučuje na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju, od koder je tudi doma. »Amorjeva puščica je kriva, da sem se preselil v Prebold. Po malem igram tudi klavir in kitaro, a harmonika je instrument, ki mi je najljubši. Po toliko letih druženja z njo bi lahko ponovil tisti znani rek: "Vem, da nič ne vem!" Še vedno mi namreč nudi neskončne možnosti preučevanja in raziskovanja. Zato bom zaenkrat ostal kar pri njej,« pravi Zmago Štih. »Letos ima naša šola izreden glasbeni podmladek, kar pričajo udeležbe in nagrade na mnogih tekmovanjih po vsej Sloveniji. Nedvomno gre zasluge za to pripisati tako učiteljem kot tudi samim učencem, ki se povsem predajajo svojemu instrumentu,« je v uvodu dejala ravnateljica Olga Klemše. Marija Lebar V spomin na ustanovitev Kmetijskega društva ter Hranilnice in posojilnice pred več kot sto leti v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji praznujejo 17. junija svoj praznik. Ob tem so se pred dnevi zvrstile številne prireditve, ki sojih organizirala domača društva. Na sam praznik pa so v rečiškem kulturnem domu pripravili slavnostni koncert pod naslovom Pesem pojem ti, s katerim so obeležili tudi 15-letnico samostojnosti naše države. Večer so družno sooblikovali člani obeh rečiških kulturnih društev, svoj delež pa so prispevali tudi osnovnošolci in malčki iz vrtca. O delu v krajevni skupnosti je spregovoril predsednik njenega sveta Peter S koncertom Pesem pojem ti so na Rečici obeležili tudi 15-letnico samostojnosti naše države (foto: Marija Šukalo) Kolenc. Povedal je, da društva vsako na svojem področju uspešno opravljajo svoje naloge in skrbijo za živahen utrip kraja. Veliko uspehov pa so poželi v domačem prostovoljnem gasilskem društvu. Velik pomen njihovemu delu daje številčni podmladek društva. Z njim se lahko pohvalijo tudi v Prostovoljnih gasilskih društvih Pobrežje in Grušovlje. Potrditev rečiške krajevne skupnosti za občino pa je po Ko- lenčevem mnenju skupen dosežek vseh krajanov. »Ko bomo gradili naš »novi dom«, življenje v naši novi občini, si želim, da ne bi pozabili na to, kar mora ta imeti -dušo, razumevanje in sodelovanje med prebivalci. Eno samo paličico je lahko zlomiti, veliko paličic, povezanih med sabo, ne more zlomiti nihče, mogoče jih lahko nekoliko upogne,« je med drugim dejal predsed-nikSveta KS Rečica in dodal, da smo se s svobodno voljo priključili enakopravni skupnosti evropskih narodov. S tem sicer nismo prispeli v raj brezdelja, smo pa v močni družini, v kateri bodo naši bodoči rodovi lažje, bolj gotovo, svobodno in varno napredovali. Marija Šukalo Ura, ki sojo preživeli obiskovalci v ponedeljek, 12. junija, zvečer, v družbi učiteljev in učencev harmonikarskega oddelka Glasbene šole Nazarje, je bila tako napolnjena z energijo, nežnostjo in temperamentom, da se je zdela čisto prekratka. Očitno je harmonika vsestranski instrument in nikakor ni namenjena le za izvajanje narodnozabavnih viž. Ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše je ob zaključku koncerta čestitala izvajalcem (foto: Marija Lebar) PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI REČICA OB SAVINJI KONCERT HARMONIKARJEV GLASBENE ŠOLE NAZARJE v Mozirske« Zan Matteo in Lara Dea Vse najboljše našima sončkoma! Nonna, nonno, Tino, Tatiana, Dean 20. junija je praznoval svoj 1. rojstni dan NIK HROVAT Vse najboljše mu ob tej priložnosti želijo pradedek Miha in vsi, ki sa imajo radi Kresna moč v Mozirskim «gaje • ■ ' \ m' v V y PETEK. 23. TIS! fSj>BÒT4 >2é* ŽJMMJA on 20.00 no^;o;o. .. pravljično osvetljen park s prikazom številnih izročil kresne noči (kresni ogenj, praprotna preproga, kresni {izvir, kresni grm ...) nočno oglašanje živali ((najizvirnejša razlaga govorice živali bo nagrajena!)) 21.30 predstavitev izročil kresne noči preko ozvočenja 23.6. ob 20.30 nastop čarodeja Saturna pri kmečki hiši 24.6. ob 19.00 modna revija trgovine Pojžek na parkirnem prostoru pred parkom ' ; / ft ì' v J mm Predložitev darilnega bona zagotavlja: - prost vstop v park za otroke v spremstvu staršev ; -20% popust pri nakupu vstopnice za odraslo]^ vro Pic Cafi® NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA! Vsem Zgornjesavinjčanom želimo lepo praznovanje dneva državnosti! Kolektiv Caffe Tropic iz Žalca Sm/Scf Draga Nuša Ko svetlo jutro je minilo, nastal je dan krasan in zbudil mi spomin na tvoj rojstni dan. Zato je moja želja ta, da sreča k tebi se poda ter spolni želje ti tvojesa srca. Vse najboljše ti želi Jernej. 23.6 praznuje nas srček Zan Matteo Ansioi svoj prvi rojstni dan Veliko veselih m razigranih uric ti želijo mami, ati, mama Fanika in ata Ivan Caffe trapic d.o.o., Savinjska cesta 87a, Žalec Piše: Aleksander Videčnik Po Sauinji, Dreti, Saui in Donavi Nadaljujemo z razgovorom Jožeta Lekšeta s splavarjem Rakunom. Cena žagnega flosaje bila v času Avstrije doma okoli 20 goldinarjev, v Beogradu ali Pančevu pa 26 do 36 goldinarjev. Koliko je od tega dobil flosar? Rakun je navajal tele podatke: Do Celja en, do Radeč 2,5, do Zagreba osem do deset, do Mitroviče pa 25 do 30 goldinarjev. Za vezanje vodnega flosa je prejel delavec en, pozneje pa dva goldinarja. Navadno so vezali hkrati 3 flose, dnevno pa so zvezali tri do štiri flose. PRIPOVEDOVANJE ERMENCA (P.D. APAT) Z LJUBNEGA Kot kažeje bil Ermenc eden tistih flosarjev, ki so vozili na dolge proge. Pred I. svetovno vojno so potrebovali za rajžo do Kalafata in nazaj pet do šest tednov. Splavarjenje je bilo naporno posebej v Donavi zaradi "džerdapov" in "kazanov". Zaradi teh nevarnih pojavov so morali splave že pri Adi dodatno utrditi. (Verjetno je Ermenc opisoval nevarne tokove na Donavi, op. A.V.). Zelo so se bali tudi proda na Donavi, temu so rekli "kosa". S seboj so vedno vozili čoln, ki jim je služil, ko so v Kalafatu, kjer so stali, nabavljali hrano. Čoln je naredil neki obrtnik v Nazarjah. Do Kalafata je bila dolga pot, toda nekateri so vozili še naprej od Bisterca. Kotve Ermenc povedati, je bil tiste čase najbolj znan trgovec z lesom v Kalafatu neki Romun, Jonita Mariaku. Sogovornik Lekšeta je vedel povedati nekaj imen flosarjev, ki so redno vozili do Kalafata: Petrin in Flere s Pobrežij, Kolenc, Filež, Bati in Režov z Ljubnega. KAKO SO SE VRAČALI DOMOV? Z dolge rajže so se vračali domov najprej z ladjo do Turn Severina in to celo noč. Tudi naslednji dan so potovanje nadaljevali z ladjo in to do Orš-ove, prenočevali so v Zemunu. Še en dan so potovali z ladjo do Muhača (Mohač), kjer so prenočevali. Od tam so z vlakom potovali do Ko-toribe in nato do Pragerskega. Na poti so menjavali denar v Kotoribi ali v Budimpešti. Dokler še ni bilo vlaka na omenjeni relaciji, so se vračali najprej z vozovi od Rugovice do Brežic. Od tam so šli peš do Hrastnika, čez hrib na Vransko in od tam preko Lipe ali Črete v Zadrečko dolino in domov. Neko obdobje so se vozili z ladjo do Siska, nato pa z vlakom, koje že vozil. 3z moje beležnice ... ERMENC SE JE SPOMINJAL ŠE PODROBNOSTI Menil je, da so vozili v Kalafat nekako od leta 1878. Nekaj časa so morali za les, ki so ga vozili v Kalafat, plačevati carino, zato so od vsake vrste lesa stehtali komad. To je bilo zamudno delo inje povzročalo čakanje. Da bi šlo na carini hitreje so vozili na splavu vzorce lesa, ti so morali biti posebno suhi, da so bili lažji in zato je bilo manj carine. VEZANJE FLOSOV Z ŽICO Baje je to bila posebnost, vsekakor pa nov pristop k vezanju flosov. Menda je med prvimi s takim delom začel Matija Goričar v Mozirju, pa tudi Klančnik, p.d. Papež iz Lok, to je bilo okoli leta 1908. Franc Bačun, p.d. Miglavčev z Ljubnega, pa je bil glede tega drugačnega mnenja. Po njegovem je z žico prvi začel vezati Jože Hribernik, p.d. Lahov z Ljubnega, ker baje ni dobil dovolj trt. Ostali flosa rji so gledali na novost zelo skeptično, bali so se, da bo žica med vožnjo preko jezov popokala. Pa seje vendarle obnesla. Seveda so se med flosarji, ki so se med seboj dobro poznali, kresala mnenja glede vsake novosti. Gotovo je, da so imeli tisti z Ljubnega nekako več izkušenj, saj je prav pri njih splavarstvo najstarejša dejavnost. Matija Goričarje kmalu pričel uporabljati namesto lesenih, železne žeblje, to je bilo okoli leta 1921. Seveda so se skozi čas tudi splavarji prilagajali novim tehnikam. ŠE NEKAJ ZANIMIVOSTI Flosarji iz naših krajev so iz sveta seveda prinašali tudi posebno izrazje. Navadno so govorili o "naši strani Save” in menili s tem reko do Jasenovca, od tu naprej pa so govorili o "turški strani" (breg). Slednje velja za levi breg Save, desni breg pa so poimenovali vse do Jasenovca "kranjska stran". Imeli so hude težave z vetrom v južnih krajih, kar je povzročalo dodatne skrbi in seveda napore. Veliko so omenjali veter "košev" (morda košava, op. A.V.). Temu vetru so nekateri rekli "vz-dovc". Poznali so tudi severni veter in ga imenovali "segedinc",južni veter paje v njihovem izrazju veljal preprosto kot "jug". Košev in segedinc sta se pojavljala v okolici Slavonskega Broda. Splavarstvo nikakor ni bilo lahko in enostavno opravilo. Zahtevalo je močne in zdrave moške. Pred I. svetovno vojno so se splavarji poleg vseh drugih težav pogosto srečevali še z roparji. Kljub vsemu je bilo v njih veselje do petja. Ko so množično vozili skozi Celje, smo jih na Kapucinskem mostu ne samo gledali, pač pa tudi poslušali, saj so s pesmijo po Savinji večkrat prečkali mesto Celje. Še o podmeninsbi kašči Opisovali smo zanimive podatke o žetvah, ki so jih zapisovali kar na pokrove kušta v tej kašči. Pomotoma smo izpustili nekatere podrobnosti. Kašča na kmetiji Podmenina nosi letnico 1688. Gre torej za zgodovinsko znamenitost, ki so jo Rihtarjevi ohranjali in jo skrbno vzdrževali. Kašča je po notranjem videzu in opremi povsem prvobitna in hrani nekatere dragocene predmete, med njimi je tudi merilni škaf z uradno overovitvijo - dvoglavi orel, (tedanji državni grb) in letnica 1857, obojemu sledijo črke (očitno okrajšave) K.K. B.A. St in F.S. Ohranjeno paje tudi izvirno orodje, ki so ga rabili pri delu v kašči. Gotovo bi ogled kašče marsikoga od turistov zanimal. Vsekakor je ena redkih kašč te starosti. 3ščemo sfare fotografije Skupina splavarjev na Savi. Fotografija je iz knjige A. Baša Savinjski splavarji. © KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Prvi slovenski ETF sklad V preteklem tednu je na ljubljanski borzi začel kotirati prvi slovenski indeksni sklad MP-EURO-STOCK.SI, ki bo vlagal v 30 evropskih podjetij, ki so v zadnjih treh letih izplačevala najvišje dividende in tako poskušal čim bolj posnemati gibanje vrednosti indeksa MP-Euros-tock. Trenutno je od delnic, ki so v skladu, najvišje dividende izplačevalo britansko podjetje United Utilities Pic, ki je v zadnjih treh letih izplačevalo 7,15-odstotne dividende, najnižje 3,13-odstotne dividende pa je izplačeval nizozemski Unilever. Podjetja vskladu bodo morala biti velika, saj bodo morala biti na trgu vredna vsaj pet milijard evrov (1.200 milijard tolarjev), kar lahko primerjamo z višino slovenskih državnih proračunov, tako v skladu najdemo znana podjetja kot so: Volvo, DaimlerChrysler, Electrolux, BASF... V povprečju so omenjena podjetja v zadnjih treh letih izplačevala 4,5-odstotne dividende. Vseh trideset podjetij bo imelo v skladu enake deleže, torej po 3,33-odstotka, sestava sklada pa se bo spreminjala enkrat letno, glede na dividende, kijih bodo podjetja izplačala. Poleg div- idendne donosnosti bo sklad upošteval še nekatere dodatne kriterije, tako bo lahko le pet podjetij iz posamezne panoge in le sedem iz posamezne države. Sklad bo imel za slovenske razmere zelo nizko upravljavsko provizijo, le 0,6 odstotka, celotni stroški sklada pa naj letno ne bi presegali 0,85 odstotka, kar so vsaj polovico nižji stroški od običajnih skladov na slovenskem trgu. Nizke upravljavske stroške bo skladu omogočalo pasivno upravljanje, saj je portfelj sklada v naprej določen s pravili, tako da sklad ne bo imel nobenih stroškov z analiziranjem gospodarstva, panog in posameznih podjetij. Preoblikovanje portfelja le enkrat letno bo skladu zagotavljalo tudi zelo nizke transakcijske stroške. Vlagatelji, ki ste vsklade vplačevali pred zadnjim padcem tečajev, se najbrž sprašujete, ali se lahko padanje še nadaljuje. Mogoče vas bo malo potolažil podatek, daje v istem obdobju zlatu padla vrednost za več kot 25 odstotkov oziroma za skoraj 200 dolarjev, iz 730 dolarjev na 540 dolarjev na unčo. Kot razlog za rast cene zlata se je v medijih pogosto navajal strah pred inflacijo in padanjem cene dolarja proti ostalim valutam, zaradi naraščajočega trgovinskega primanjkljaja ZDA proti ostalemu svetu. Vzroke za zadnje zdrse nafinančnihtrgih bi lahko iskali v višanju obrestnih mer, zaradi katerih zmanjkuje poceni denarja za špekulacije. Denarja ne zmanjkuje samo za špekulacije na surovinskih trgih, pač pa tudi na delniških trgih, kar se je pokazalo predvsem na tako imenovanih novih, hitro rastočih trgih. Vtakšnih razmerah bi lahko pričakovali, da se bo preostanek denarja mogoče raje stekal v najbolj stabilna podjetja z najvišjimi dividendami, ki so vključena v MP-EUROSTOCK.SI. Ali naj nas padci tečajev torej resno skrbijo? RAZMERJE MED TEČAJI IN DOBIČKI GLAVNIH BORZNIH INDEKSOV 16.6.2006 Vrednosti razmeija med tečaji in dobički podjetij (P/ E) za glavne evropske indekse ne dosegajo ravno pretirano visokih vrednosti. Nemške (DAX) in francoske delnice (CAC) trenutno kotirajo po 13-kratniku trenutnih dobičkov, kar je pod zogovinskim povprečjem. Glede na napovedano rast dobičkov v tekočem letu znaša pričakovano razmerje med tečaji in dobički (Est P/E) celo še manj, pod 12. Poenostavljeno rečeno bodo pri trenutnih borznih cenah in trenutnih dobičkih največja francoska in nemška podjetja v dvanajstih letih z dobički poplačala lastnike. Če kazalnik P/E obrnemo na glavo, nam pove isto stvar z drugega vidika. Trenutni dobički podjetij predstavljajo 1/12 oziroma približno osem odstotkov vrednosti cene delnic. Seveda podjetja vseh dobičkov ne izplačajo lastnikom v obliki dividend. Francoska in nemška podjetja izplačujejo približno triodstotne dividende (Dividend Yield), preostalih pet odstotkov pa bodo lastniki prej ali slej užili v obliki rasti vrednosti delnic, če bodo le dovolj potrpežljivi. Borut Repše CESTE NAŠE VSAKDANJE Veliko vprašanj in malo odgovorov Ni lahko vzdrževati cest z malo denarja. Še težje je skrbeti za poškodovana cestišča, če denarja sploh ni. Slovenija je v izgradnjo avtocestnega križa v zadnjih letih vložila veliko sredstev, kar pa se žal pozna na ostalih cestah, ki na nekaterih odsekih prav katastrofalne. Država pravi, da se bo tudi za obnovo teh cest našel denar. Verjamem in zaupam, le zakaj ne bi? Moti pa me način obnove in vzdrževanja cestišč, ki ni nič drugačen kot v času starega socializma. Rezultat tega so obnovljena cestišča, ki ne vzdržijo niti tri leta, pa so zopet potrebna obnove. Preprosto ne razumem, zakaj imamo pri nas še vedno bankine iz peska, ki uničuje robove asfaltne prevleke in je smrtno nevaren tako za motoriste kot tudi za avtomobiliste. Da ne govorimo o stroških vzdrževanja in izgledu ceste ter okolice. V tujini, na primer v Avstriji imajo zelenice do roba asfaltne prevleke. Vsekakor lepše in cenejše za vzdrževanje. Obnove cestišč se lotevamo na pol in na hitro. Regionalno cesto skozi Savinjsko dolino krpajo vsako leto po nekaj metrov. Malce izkopljejo, malce nasujejo in malce potlačijo. Čez dve leti je situacija enaka! Pa zopet pride vsa »mašinerija« in ponovi postopek. Verjamem, da je tudi račun ponovljen. Če bi v prvem koraku naredili bolje in kvalitetneje, potem verjetno čez dve leti ne bi potrebovali ponovnega krpanja. Ampak nekdo očitno mora zaslužiti. Sprašujem se, zakaj naši cestarji tako površno označujejo delo na cesti? Če se v mraku pripelje k nam kakšen tujec z motorjem, lahko samo zdrsne po cesti, policisti pa bodo kot vzrok nesreče zapisali neprilagojeno hitrost! Toda če bi pripeljal iz Šaleške doline, ne bi do Mozirja videl nobene oznake za delo na cesti, saj je le-ta postavljena ob glavni cesti Celje-Mozirje že v Soteski. Ne razumem, zakaj prometne označbe v Sloveniji stojijo postrani, kot da piha burja. Vsak prometni znakje malce zamaknjen v levo ali desno in vsakje na drugi višini - kakor se je pač zdelo vzdrževalcem ceste. Po mojem mnenju je to čista »šlamparija«. Ko se pripeljem v Istro, stojijo prometne označbe lepo navpično oziroma vodoravno in na isti višini. Skratka, Hrvaška je po tej plati urejena precej bolj, kot smo ponosni Slovenci pripravljeni priznati. Naj mi, prosim, nekdo pojasni, zakaj z novo ureditvijo nazorskega križišča pri bencinski črpalki ni bil zgrajen pločnik do Hišnih aparatov in Elkroja? Poznam razloge (beri: izgovore), toda v Braslovčah in Letušu so sposobnejši in so dobili pločnike. In zakaj, lepo prosim, dela semafor pri Hišnih aparatih cele dneve, ko pa bi lahko samo ob prometnih konicah? Videl sem že več vozil, ki so peljala skozi rdečo luč, ker sovozniki očitno navajeni, daje vedno vse prosto. Smrtno nevarno! In ko seštejem vsa ta vprašanja, me ne preseneča več, da je ob vsakem smrtnem primeru najlažje napisati alkohol, neprilagojena hitrost ali iz neznanega vzroka. Ko bo na avtobusni postaji pri nazorski osnovni šoli stopil otrok pred avtomobil, bo verjetno pisalo »iz neznanega vzroka«, občina in šola pa nista sposobni postaviti navadne ograje na otoku, kjer otroci stojijo, ko čakajo na avtobus, ki bi preprečila možno nezgodo, Le zakaj? Igor Pečnik LJUBNO OB SAVINJI Jureta (zopet) niso našli Pred dobrimi šestimi leti, natanko 7. aprila 2000, je za 18-letnim dijakom iz Celja, Juretom Plevnikom Golobom, izginila vsakršna sled. Tistega usodnega aprilskega dne se ni vrnil iz srednje šole, ki jo je obiskoval. Upanje, da Jure vendarle nekje je, ali da zgolj njegovi posmrtni ostanki čakajo, da jih nekdo najde in jih položi k večnemu miru, predvsem pri njegovi materi Iki Plevnik, še vedno živi. Doslej so policisti preverili brez števila namigov, izvedena je bila vrsta iskalnih akcij, nobena tovrstna poteza doslej pa ni obrodila oprijemljivejših rezultatov. Kljub temu policisti in kriminalisti primera še niso zaključili. Pravijo, da bo primer za njih končan takrat, ko bodo pojasnjene okoliščine in razsvetljene vse podrobnosti mladeničevega izginotja. Pretekli petek, to je 16. junija, so se mozirski policisti s pomočjo pripadnikov gorske policijske enote, vodnikov službenih psov in kriminalistov znova podali v iskalno akcijo. Tokrat so temeljito prečesali težko dostopne terene Tera. Iskalne akcije se niso lotili zaradi kakršnihkoli odkritih novih dejstev, ampak zaradi tega, ker omenjenega območja v zvezi s pogrešanim še niso temeljiteje preiskali. Na tem območju imajo počitniško hišo starši fanta, ki naj bi tistega aprilskega dne zadnji videl Jureta, in ki naj bi od takrat svoje izjave o dogajanju tistega dne večkrat spreminjal, nato pa seje zavil v molk. Juretova matije za oprijemljivo informacijo ponujala deset tisoč takratnih nemških mark. Kljub mnogim naporom in obilici V SPOMIN Milka KRANJC 7. junija je gospa Milka Kranjc za vedno zatisnila svoje ljubeče oči. Rodila se je 14. maja 1914 v Lučah v družini Rop. Otroštvo je preživela v Bočni pri starih starših. Osnovno šolo je obiskovala v Lučah in pozneje sodelovala v kulturnih društvih. Leta 1950 se je preselila v Nazarje, kjer sta si z možem zgradila dom. Tu je živela srečna družina Kranjc. Ljubila je rože, knjigo in domačo grudo. Vse je opevala v svojih pesmih, ki so bile polne hrepenenja in ljubezni. Bila je članica društva Slap in tu objavljala svoje pesmi. Napisala pa je tudi knjižico pesmic z naslovom Iz moje gredice. Njen dom je bil topel, domač. Vedno veder obraz je pričal, da je ostala zvesta mladostnim načelom ljubezni in miru. Imela je veliko prijateljev, ki jobomopogrešali.Nikolini mirovala, nj ene roke in misli so vedno delovale - dokler... Dva meseca se je borila za življenje in nazadnje omagala... Naj ji bo lahka zemlja slovenska... Ohranili jo bomo v lepem spominu. MarijaRočnik vloženega truda iskalna akcija ni lahko povezali s pogrešanim Jure-obrodila nobenega oprijemljivega torn. sadu, saj niso našli ničesar, kar bi Benjamin Kanjir Gorazd Simon Trbovšek, pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje: »Iskalna akcija je potekala na območju Tera, kjer je zelo zahteven teren. Zaradi tega so bile sklicane gorska policijska enota, ki je za te stvari usposobljena, enota vodnik-ovslužbenih psov in kriminalistična služba. Sodelovalo je okoli 20 ljudi. Ko seje ta fant izgubil, je bila organizirana zelo obširna iskalna akcija, aktivirano pa je bilo neprimerno večje število ljudi. Zaradi izredne zahtevnosti terena ta del ni bil pregledan. Gre za izredno strma pobočja, na njih je veliko posekov, svoje je opravila tudi erozija. Del tega terena je bilo zato potrebno pregledati s pomočjo vrvi. Takrat gorska policijska enota še ni bila tako aktivna. Policija pa ima edina pooblastila, kar se tiče iskanja pogrešanih oseb. Zaradi tega to območje še ni bilo pregledano. Šlo je torej za edini del terena, ki še ni bil dodobra preče- san z naše strani. Zato je obstajala možnost, da bi tu lahko našli kakršnekoli ostanke pogrešane osebe. Seveda po podatkih, ki jih ima kriminalistična služba. Okoli šeste ure zjutraj smo se zbrali v Mozirju, akcija je potekala do nekako 15. ure. Žal ni bilo uspeha, saj nismo našli ničesar. Iskali pa smo oblačila in druge predmete, ki bi nas lahko povezali s pogrešanim.« MOZIRJE Odkritje nadomestnega spominskega obeležja V počastitev dneva državnosti bodo člani Zveze borcev in udeležencev narodnoosvobodilne vojne Mozirje v soboto, 24. junija, ob 10. uri dopoldne odkrili nadomestno spominsko obeležje, posvečeno deležu partizanskih kmetij v narodnoosvobodilnem boju. Spominsko obeležje na zelenici pred veterinarsko postajo so Mozir-jani postavili leta 1982. Bilo je in ostaja edino partizansko spominsko obeležje v Sloveniji, posvečeno kmetijam. Te so odigrale v partizanskem boju odločilno vlogo. Mnoge kmečke družine so v tem boju izgubile svoje najdražje. Spomenika Kmečka družina, lesenega kipa pokojnega kiparja Janka Dolenca, žal tudi najboljši restavratorji niso mogli rešiti, saj ga je zob časa preveč načel. Člani odbora krajevne organizacije Zveze borcev so se zavedali, da morajo zato poskrbeti za nadomestilo. Zelo so bili veseli ponudbe Muzeja narodne osvoboditve iz Maribora, da jim v ta namen zaupa v oskrbo spomenik, delo pokojnega umetnika Toneta Svetine, znanega pisatelja knjige Ukana. Spomenik, ki ga sestavlja orožje, zvarjeno v stožec, izgleda kot požeto žito, trdno povezano v snop. Snop pušk naj bi bil povezan tako trdno, da se naj ne bi nikoli več razvezal. Vse, ki spoštujete spomin na narodno zavedne kmečke družine iz naše doline, člani Zveze borcev vabijo na krajšo svečanost ob otvoritvi tega spominskega obeležja. Naj ne gre v pozabo, da so tudi kmetje v naši zgodovini veliko prispevali za to, da lahko sedaj v miru in ponosno praznujemo praznik naše države Slovenije. SB Spomenik Kmečka družina, ki ga je zob časa preveč načel, bo zamenjalo delo pokojnega umetnika Toneta Svetine (foto: Ciril M. Sem) OBČINA GORNJI GRAD, Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad VABILO NA I. PROSTORSKO KONFERENCO Vabimo vas, da se udeležite prve prostorske konference za ureditev območja rekreacije z začasnimi prenočitvenimi zmogljivostmi "Prek-štan", ki bo v petek, 7.7.2006, v sejni sobi občine Gornji Grad ob 11.00 uri. Seznanili vas bomo s predvidenim programom urejanja območja rekreacije z začasnimi prenočitvenimi zmogljivostmi v Gornjem Gradu. Na podlagi predvidenega turističnega razvoja kraja ter predvidenega načina urejanja po prostorskih sestavinah planskega akta občine načrtujemo izdelavo lokacijskega načrta za območje "Prekštan", s katerim želimo ustrezno dopolniti zunanjo podobo kraja v okviru predvidenih planskih prostorskih možnosti. Vljudno vabljeni! Župan Občine Gornji Grad Toni RIFELJ Colnaric-Žunterjev memorial v malem nogometu Varpolje 2006 Organizator Športno društvo Gmajna Kje: Športni park Varpolje Kdaj: sobota, 1. julij 2006, ob 13. uri Prijave in ostale informacije: GSM 041 763-853 (Franjo) Nagrade: 1. mesto: prehodni pokal, pokal v trajno last, praktična nagrada 2. mesto: pokal v trajno last, praktična nagrada 3. mesto: pokal v trajno last, praktična nagrada Število ekip je omejeno, zato se prijavite čim prej! ŠD Gmajna Varpolje Hotel plesniK ★ ★ ★ ★ Zaposlimo natakarja za določen čas. Pogoji: ustrezna izobrazba in znanje vsaj enega tujega jezika. Prošnje z dokazili pošljite na naslov: HOTEL PLESNIK, Logarska dolina 10, 3335 Solčava Informacije: Miloš Pečovnik - tel. 03-839 2300 Savinjske doline Krajevna odbora Rdečega križa in Karitas vabita na DOBRODELNI KONCERT, ki bo v petek, 30. junija, ob 20. uri v Športni dvorani Nazarje Nastopajo: - Robi Goličnik z harmonikarji - Stane Vidmar - Krajcarji - moški pevski zbor Bočna - mešani pevski zbor Nazarje - Mojca Bitenc - sestri Petra in Polona - Teja Štrukelj - družina Zavolovšek - družinski trio Pogladič - jodlar Lojz s prijatelji Program bosta povezovala Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik. Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč pri rehabilitaciji Martina Podrižnika iz Spodnjih Kraš. Pokrovitelj koncerta: Občina Nazarje Medijski pokrovitelj: m TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI vabi na tradicionalno, 27. prireditev OD LIPE DO PRANGERJA, ki bo od nedelje, 25. junija, do nedelje, 2. julija 2006 PROGRAM PRIREDITVE: Nedelja, 25. junij, ob 17. uri: Osnovna šola Rečica • odprtje razstav: - likovnih del Danice Janžovnik - del mladih zgornjesavinjskih likovnikov - Ročna dela nekoč in danes (v programu bodo sodelovali učenci Glasbene šole Nazarje in Vrtca Rečica) Petek, 30. junija, ob 15. uri: igrišče Varpolje • turnir v odbojki na mivki (organizator ZSŠK) Petek, 30. junija, ob 20. uri: Turistična kmetija Dobrovc, Poljane • predstavitev knjige Jožeta Galiča Zaradi pesmi (organizator KUD Utrip; spremljajoči program citrarka Cita Galič) Sobota, 1. julija, ob 20. uri: središče Rečice • VEČER POD TRŠKO LIPO - Godba Zgornje Savinjske doline - Štajerskih 7 - harmonikar Matija Veninšek ZA ZABAVO BO SKRBEL ANSAMBEL ŠTAJERSKIH 7! Nedelja, 2. julija, ob 15. uri: Športni center Rečica • zabavne igre med zaselki KS Rečica (moderator Franci Podbrežnik) VABLJENI! Glasba mu je vrnila voljo do življenja Ko smo Martina obiskali v Spodnjih Krašah, sta bila doma sama z mamo Romano. Sicer pa sta v družini še oče Roman in enajstletna Kristina. Martin je prikupen fant, ki mu na prvi pogled, dokler sedi, ne bi pripisali težav, s katerimi se spopada že vse od tistega usodnega septembrskega dne, z njim pa tudi njegova družina. »Martirije bil vedno živahen fant, rad seje smejal in vedno je prepeval. Najbolj gaje zanimala narodnozabavna glasba. Treniral je karate in se ukvarjal z modelarstvom. Tega je imel izredno rad. »Če smo mu prepovedali oditi k modelarskemu krožku, je bila zanj največja kazen,« pravi mama. »Vjesenije odšel na lesarsko šolo vškofjo Loko in ko so me poklicali in mi povedali, da se je po uri telovadbe zgrudil in da so ga prepeljali na Klinični center, nisem mogla verjeti. Mislila sem, da so se zmotili,« pravi mama. Martina je zadela možganska kap, za njegova leta dokaj neobičajno. Čez dva dni, koje bil že na Pediatrični kliniki, je doživel še hujši napad in bil štiri dni v komi. Ves čas je bila z njim v bolnišnici, prihajal pa je tudi mož. S strahom in upanjem sta bedela ob sinu in si želela le, da se zbudi iz kome, ne glede na to, kakšne bodo posledice po dveh možganskih kapeh. In ko seje Martin zbudil, so se posledice res pokazale. Prizadeta je bila cela desna stran. Bilje na invalidskem vozičku in izgubil je nekatere motorične sposobnosti; sposobnost govora, ni mogel sam jesti, desna roka je bila negibljiva. Pa tudi sicer je bil videti nerazpoložen, celo depresiven, razlaga Romana. V bolnišnici pa sta ga obiskala sošolca David in Gašper, ki je prinesel s seboj frajtonarico in Martinu zaigral. »Toje bil trenutek, ko seje našemu sinu znova vrnila volja do življenja, od tu naprej je šlo na bolje. Tratnikovim smo zelo hvaležni tudi za ostalo pomoč, za prevoze.« Martina so prepeljali na Inštitut RS za rehabilitacijo. Strokovnjaki so se zelo zavzeli zanj in tako počasi okreva. Sedaj so ga poskusno spustili domov, od koder ga mama zadeva z našim sinom. Samo dobrim ljudem gre zahvala, da nismo že čisto obupali, saj je bilo lani za nas res nesrečno leto. Čisto nenadoma mije umrla mama, možje imel hudo prometno nezgodo, pogorela nam je kuhinja in nazadnje še najhujše, to z Martinom.« Vendar se Martinu stanje le izboljšuje. Poskusno so mu dali na levo roko protezo, ki preprečuje uporabo levice, tako da se bolj poslužuje prizadete desne roke. Tudi razumevanje in govor se počasi vračata. Martin se po telefonu že lahko malo pogovarja z očetom, ko ga ta pokliče iz službe. »Do maja sem bila v bolniškem staležu, sedaj pa delam na tri izmene. Sodelavci v BSH, kjer sva oba z možem zaposlena, mi gredo na roke, če meje treba zamenjati, pa tudi možu so omogočili, da dela le dopoldne, da se tako vrstiva za Martinovo varstvo, saj ga ne moreva pustiti samega,« še doda Romana Podrižnik. Krajevna odbora Karitasa in Rdečega križa Šmartno ob Dreti pripravljata dobrodelni koncert v petek, 30. junija ob 20. uri v Športni dvorani Nazarje, katerega čisti izkupiček bo namenjen Martinu Podrižniku. Marija Lebar www.novieos.si Skupna poraba: 6,0-9,31/100 km. Emisije CO2:162 - 223g/km. Mama Romana ni mogla verjeti, ko so ji povedali, da je njenega sina Martina zadela možganska kap pri uri telovadbe (foto: Marija Lebar) vozi na terapije, ki pa jih izvaja tudi doma. Čeprav so se vmes pokazale komplikacije zaradi jemanja močnih zdravil inje marca Martin doživel še epileptični napad, zdaj lahko hodi, tudi govor se mu vrača in prebudila seje gibljivost desne roke, najprej v ramenu, nato pa tudi v ostalih sklepih, čeprav še ne povsem. Nemalo zaslug za tako izboljšanje gre pripisati Martinovi volji, močni podpori cele družine, predvsem pa harmoniki. Martin je z gibi vse bolj kazal, da si želi harmonike, in oče mu jo je obljubil, ko bo Martin lahko toliko premikal roko, da bo igral. Za poučevanje harmonike je posredovala prim. asist. Hermina Damjan, ki je za to nagovorila Matjaža Končana iz popularne skupine Čuki. Ravno med našim obiskom v Krašah je Matjaž klical, da so se dogovorili za termin za vaje, ko prideta Martin in mama v Ljubljano. »Zelo smo hvaležni tudi logopedinji Mihaeli Vovk, ki si toliko pri- Novi Eos. Kabriolet za vsakogar. Za vročekrvne in premražene. Za drzne in previdne. Za praktike in za romantike. Za optimiste in realiste. Za zaljubljence v kabriolete in za oboževalce kupejev. Za počitnice in za vsak dan. Novi Eos združuje najboljše iz obeh svetov, saj se privlačni kupe s trdo streho in pomičnim strešnim oknom v samo 25 sekundah spremeni v dinamični kabriolet. Dobrodošli v poletje! Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 NA OBISKU PRI MARTINU PODRIŽNIKU IZ SPODNJIH KRAŠ ii 5imEr okna in vrata MODRA ŠTEVILKA (((•08010 27) www.simer.si Okna s prezračevalnim sistemom AirMatic! (za zdravo in prijetno bivanje) Novo - PVC okna v barvi RAL9006 - (okna v barvi ALU oken!) OPTIKA MATEJA LIKEB TERNIK s.p., Na trgu 5, Mozirje PŠULIl® ©BDd&oDRfll ©IPirOBSO BÜDÄmDI LOUSS® TBS!* USI RfldOIDDlMl© I m UMILI SQüdüOK) Dü DSSESGSSOeDSìiKIIKI ®@Ä[L PSOSDÄRDOK] PB@i2mMIL(§[W PBDd/aracDiiM]® em tts@üd ® w mssdojims Telefon: 03/839-49-53 Delovni čas: od 8h - 19h Sobota: od 8h - 12h sigma barve odlikujejo vrhunska kvaliteta, konkurenčne cene, čisti barvni odtenki, majhna poraba, izredna prekrivnost, dolga obstojnost in enostavna uporaba. TRGOVINA jrth I BARVE LAKI Al|-o PES GONJAČ, VELIK LOVSKI PES HRVAŠKI NOGOMETNI TRENER- KRASNODAR EISENHO-WE RJ EV VZDEVEK MRHOVINA, CRKOVINA (ZAST.) PRIPADNIK IBANOV Z BORNEA BARVILO ZA LASE, KNA RJAVO- LASKA, TEMNO- LASKA KRILO RIMSKE LEGIJE ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA PRODAJNO BLAGO (POG.) DANSKI DRAMATIK- PETER MIRČE ACEV ZGOŠČEN- KA KANDIRAN POMARANČ- NI OLUPEK REKREACIJS- KA DEJAVNOST ZIMSKO JABOLKO Z RUMENKAST. MESOM LOPATICA ZA ČIŠČENJE PLUGA, RALKA Portal Savinjsko dolino MINI SLOVARČEK: ILAN- mesto v Mandžuriji OCELOT- leopardu podobna mačka ROANOKE- mesto v državi Virginija TANANARIVE- glavno mesto Madagaskarja LIKANEC- gladko usnje za sedlarske izdelke BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 30. junija, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. (9M.MIKIAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Napovednik • Petek (23. junij), ob 19.00. Dom kulture Gornji Grad Proslava ob državnem in občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj_______________________________________________ • Petek (23. junij), ob 19.00. Športno igrišče Nazarje Košarkarska liga Zgornje Savinjske doline (2 tekmi)_____________ • Petek (23. junij), ob 13.00. Luče 1. državno prvenstvo Inline slalom (zaključek z Rebeko Dremelj) • Sobota (24. junij), ob 8.00. Špotno igrišče Račnek Šmartno ob Dreti Dan Menine ■ pohod na Menino planino z družabnim srečanjem • Sobota ( 24. junij ), ob 10.00. Veterin, postaja v Ljubiji pri Mozirju Slovesnost ob odkritju nadomestnega spominskega obeležja posvečenega deležu partizanskih kmetij v NOB 1941-1945 • Sobota (24. junij), ob 15.00. Gornji Grad Gasilsko tekmovanje za pokal Občine Gornji Grad_________________ • Sobota (24. junij), ob 16.00. Luče 1. državno prvenstvo Inline slalom (zaključek s Tanjo Žagar) • Sobota (24. junij), ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad Otvoritev razstave ljubiteljske slikarke Mojce Semprimožnik • Sobota (24. junij), ob 19.00. Kulturni dom Bočna Koncert malih vokalnih skupin___________________________________ • Sobota (24. junij), ob 20.00. Gostišče Trobej Gornji Grad Predstavitev fotomonografije Edija Mavriča ■ Savinjčana • Sobota (24. junij), ob 20.30. Planina Borseka nad Rečico Kresovanje_______________________________________________________ • Sobota (24. junija), ob 21.00. Igrišče ob Savinji v Mozirju Kresovanje ob dnevu državnosti___________________________________ • Sobota (24. junij), ob 21.00. Nova Štifta Vrtna veselica z ansamblom Modrijani_____________________________ • Nedelja (25. junij), ob 15.00. Dom kulture Gornji Grad Razstava ročnih del upokojencev iz Zadrečke doline______________ • Nedelja (25. junij), ob 17.00. Osnovna šola Rečica Odprtje razstave ročnih del in likovnih razstav__________________ • Nedelja (25. junij), ob 19.30. Cerkev Marije Nazaret Nazarje Koncert Suzane Hebar (kitara) in godalnega kvarteta Sinestezis • Četrtek (29. junij), ob 10.30. Mozirski gaj 18. srečanje upokojencev Slovenije_______________________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko - simentalko, staro 2 meseca; tel. 584-51-21. Kozlička burskega, rodovniškega, starega 3 mesece za rejo ali zakol, prodam; gsm 051/223-731. Prodam teličko sivko, staro 5 tednov; tel. 03/583-51-85. Prodam pujske težke 25 - 30 kg; tel. 588-55-70 ali 031/868-931. Prodam teličko simentalko, cca 130 kg, od dobre molznice; tel. 583-51-15, zvečer. ŽIVALI - KUPIM Kupim teden dni stare bikce me- snate pasme po 1000sit/kg in 300 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833. Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 / 533-745. DRUGO - PRODAM Po ugodni ceni prodam dva rabljena lesena termo okna, šir. 140 cm X viš. 115 cm; gsm 041/647-240. Prodam vgradni hladilnik in zam. omaro Gorenje ter vgr. element, ohr. - ugodno; gsm 031/640-862 ali tel. 839-48-14. Prodam predelan kmečki gumivoz © (2,7 X 7 m) s traktorskim priklopom; gsm 041/354-563. PODARIM Podarim zimske plašče št. 36,38, 42 (Mura - zelen, vinsko rdeč) in bluze; gsm 031/800-302. VOZILA Prodam baiane thunder, mladinsko gorsko kolo, 24 col, 18 prestav, cena 12.000 sit; gsm 041/437-727. Prodam hondo civic 1.4 i hb, 1.97, ohranjena, z novimi gumami, el. paket,... Gsm 051 /335-735. Prodam vw golf 1,4 cl, 97/04,5 v, z veliko opreme, 82.000 km, ohranjen; tel. 03/839-50-14 ali gsm 031/642-353. NEPREMIČNINE Prodam 3,5 sobno stanovanje v Nazarjah; inf. na gsm 031/617-270. Oddam sobe v najem - v Radmirju 99; tel. 838-10-83. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p.,tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/584-51-84. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11, 3341 Šmartno ob Dreti. ŠKRŽAT d.o.o. Obnova in klesanje črk na pokopališču, obnova starih obstoječih nagrobnih spomenikov. Gsm 031/814-157 in 041/841-561. Škržat d.o.o., Dobrovlje 31,3314 Braslovče. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željd. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. MORDA STE ISKALI PRAV TO ter id zavedamo,- dii J« vil čas dragocen, Poslušajte nas vsak dan od 5*30 do 10*00 in 14*00 do 19*00 Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA PRODAJA IZVOZNIH IN OPUŠČENIH PROGRAMOV DO - 50 % DO RAZPRODAJE HITRI KREDIT DO^ VREDNOSTI 300.000,00 NOVO - KUHINJA DANA-VRHUNSKA KUHINJA PO UGODNIH CENAH Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. 'Pohištvena ini Pofzetä“176?a! Tel.: 03§03 71 q ^JÌ03*fd3 71 2 E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si Del. čas: pon ■ pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. u dom® vaie naročil® izvršil v dogovorjenem roku,- korektni® in profesionalno.- Offiste s@ pri na® ai nra ppkliSiite p® tell ill»790 ali 041 è47 i40 all pa nam pišite rta eiektrörfski frasiPv; ©Pl I ksvi'nje^sa vi'ftjske,cem Celje - skladišče D-Per 7/2006 5000018337,25 COBISS © BSH Hišni aparati, Nazarje d.o.o. Proizvajamo aparate, ki jih občudujejo tudi oblikovalci reddot Opekač kruha in aparat za pripravo kave nove linije Porsche design ter najmočnejši kuhinjski aparat MUM 8200 so bili to leto deležni posebne pozornosti. Za visoko kakovost oblikovanja so bili nagrajeni prestižnim oblikovalskim priznanjem »Red Dot International Design Award 2006«. Vsi nagrajeni aparati so izdelani v Nazarjah. BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP OSREDNJO KNJ. CELJE