floyic f t udi j »c* icnjlžnle Himne NOVO UTO IH - a 39 V KOČEVJU, DNE 27. SEPTEMBRA 1958 Cena 10 dh. Seja predsedslua m Slooeilje Na seji predsedstva Socialistične sistematičnost in pomanjkanje na- viti stalno in gospodarskim orilikam --- “ zveze delovnega Ijtidstva Slovenije, čelnosti tam, kjer so potrebni kon- prilagojeno politično akcijo Ta ak- n° ureditev šoU w punt ki je bila 18. septembra v Ljubija- kretni ukrepi in organizirano delo. cija mora zajeti čim več če že ne £recej sredstev. Nova šola je na ni, so razpravljali o nekaterih po- Občinski ljudski odbori in sploh vse delovne 'ljudi Le na ta način T£avl zel° potrebna. Sedaj se sti-litičnih in gospodarskih problemih, vsi organi družbenega upravljanja bomo lahko brez velikih težav onra Ska^° šolarčki vseh razredov v eni Politično delo na terenu močno za- bodo bolj kot doslej morali poma- vili v perspektivnem planu zadane f3m' fobi v Privatni hiši. Starši že-ostaja za doseženimi uspehi gospo- gati pri odpravljanju slabosti pri naloge. J1'1 °’ da bi n°va šola kmalu spreje- darskih organizacij in za nalogami, delu gospodarskih organizacij. Da Na seji so govorili tudi o bliža- 3 njihove otr°ke. ki jih je še treba izpolniti, predno bo steklo delo vseh gospodarskih jočih se' volitvah v zadružne svete ELEKTRIFIKACIJA bo gospodarski plan dosežen. V po- organizacij tako kot mora, morajo Priprave na volitve potekajo isto-liričnem delu se kaže oredvsem ne- oraanizaeiie Srwlnlic:t,;;„n _ ___.•_, ŠOLA NA TRAVI Šola na Travi je v surovem stanju dograjena, sedaj pa čakajo še notranja dela. Za letos je dala občina v ta namen 1,000.000 din. Letos nameravajo vstaviti v šolsko zgradbo okna in vrata. Za dokončno ureditev šole bo potrebnih še * “‘»“■“““'-jj nul mora, morajo rriprave na volitve potekajo isto- „ v STRUGAH liričnem delu se kaze predvsem ne- organizacije Socialistične zveze raz- časno s pripravami na jesensko se- . ^nietijska zadruga Struge nada- tev in odkup jesenskih'pridelkov. .JUJe elektrifikacijo svojega območja ■ ■ . v mnogih krajih so organizacije A' Dos!pJ ima elektriko le nekaj rfODFGGGK V aOSDOnnrctvil Socialistične zveze pravilno ocenile £raJev- Ustanovili so poseben odbor ~ ▼ ywapUUUrMYU kandidate v zadružne svete. Na ki bo skrbel za to. Za elektrifikaci- Na drugi skupni seji OLO Ljub- va povečanje kmetijske proizvodnje onedLLeLLnoLTprafiL1L ,es- Občinski ljifdskf odboT Dobre-ljana, ki je bila 12. septembra, so za 6 %, v prvem polletju pa je bi- magati pri dvigu kmetijstva in s PolJe J’m Je obljubil 3 milijone din razpravljali predvsem o polletni re- lo doseženih komaj 40"/». to je či- tem pri zboljšanju življenjskega kar Pa bo še vedno premalo alizaciji družbenega plana in prora- sto razumljivo, saj se sezona v standarda na vasi. Marsikateri raz- čuna za leto 1958 in o poročilu kmetijski proizvodnji prične šele v gledani kmet dobro ve da je mo- «« — okrajnega sveta za kulturo o pre- drugem polletju. g oče s stalnim in požrtvovalnim 1 O fl H fl gledu poslovanja finančno samostoj- Samo pri gradbeništvu je opaziti dviganjem proizvodnje dvigniti živ- V V. V V V nih zavodov. precejšen zastoj, vedeti pa moramo, tienjski standard tudi na vasi in v Ha sip io tn TnA/iiirt .. _ mpctn _____ v , Y HGcIbI jo JG bild Ko se konča jesensko delo na polju, se izdelovalci škafov spet lotijo svojega dela. Na sliki: izdelovalec škafov iz Zapotoka da " J« to zgodilo v veliki meri mestu, nitato?"pa ne s S*2S- v nedeljo je bila v Rašici nad tov Urban Vik d m DoUetni plan in da je industrija zaradl 9radnje avtomobilske ceste nJem in navijanjem cen. SZDL mo- Ljubljano obletnica ustanovitve Derm^Ha °?' F Darjan ba P° vseJ Sloveniji. V nadaljnjem proizvodn a našem^okralu v pri- m G°8P°darskega razstavišča. V ra v predvolilni akciji pojasnje- kamniškega bataljona in pož ga vzklTkan L w, 3 ,med bur?im 9°Yoru >' tov- Le*košek govoril o z lLk^Ttnm nnrade prvem Polletiu Je čosegel Zavod za vati našo gospodarsko politiko in prvp slovenske vasi, Rašice. Sveča- mnozlce nasi zunanJi Politiki in o divji kam- Ijudi na proslavi v Rašici V' proizvodnja v našem okraju v pri- m Gosp°darskega razstavišča. V ra v predvolilni akciji pojasnje- Kamniškega bataljona in požiga vzk Zi™ v l a ,me merjavi z lanskim letom porasla za je J°Se9el-Zavod za naf.° gospodarsko politiko in prvJ slovenske vasi, Rašice. Sveča- obMa ^strnjeni totaKn stanovanjsko izgradnjo pičlih 33 od- možnosti za razvoj kmetijstva v .n.osti 50 se Poleg trideset ticnr tZ. p, f, 3! DatalJ0n' meriavi z lanskim letom porasla za j ponetju je dosegel Zavod za vatl naso gospodarsko politiko deset odstotkov od letnega načrta stan,ovanjsko izgradnjo pičlih 33 od- možnosti za razvoj kmetijstva v ,uosti 50 se Poleg trideset tisoč Tov' r eokn«u, • industrijske proizvoduie ?a je' do- atotkov' Prepričani pa smo lahko, Prihodnjih letih. Ta politična akcija ^udi udeležili tudi Edvard Kardelj, Voru poudaril dae y.,Svojen? 9°~ »T°da mi Jugoslovani,« je poudaril, Rženih 49 3 % Kct vemo Ja se df V 9radn3i Osnovanj tudi letnega ne ™e zajeti samo zadružnike, am- ^ranc Leskošek. Boris Kraigher! nama zavest v LVJih ^otucio- »smo žilavi in če smo vzdržali Sta- . . . ’ j .. '. , plana ne bodo dosegli. pak poleg vseh kmetov, tudi čim 3van Maček in trideset preživelih t , ../ krajih ze v stari hnovo obdobje, bomo prenesli tudi proizvodnja v drugem polletju ved- .. več delavcev. Članstvo kmetijskih ^rcev Kamniškega bataljoJa V Ra- SfS? vJhka tn ko * izb™h- to prizadevanje nam nenaklonjenih zadrug se mora še povečali, pred- Slci so odkrili spomenik r,= v,i,„ A,.3,.' Komunistična partija ni držav in vsemu svetu dokazali, da vsemu svetu dokazali, da ""v* no poveča, lahko upamo, da bo let- V primerjavi z lanskim prvim pol- zadrua se more is ' šici so odkrili ““Q »“J1«, isomunisticna partija ni ni plan vsaj dosežen, če že ne pre- letjem je narasel tudi gostinski vsem' pa mora vključiti čim Sč hodnega heroja Staneta Kosc^Ja ‘T’- Ve‘ik° dela pri organiziranju smo na pravi potk« - - - — S * JSWMSStf«: ErEi-SH1 -r™ sms a zs-tas ^ , domoljubov in to sJozJanje je _fiQdP°^!,Z *_}7’ atia je odkril spominsko ploščo in rl&VlSOKC* r-esnc* crfrlin spremljal dim požgane vasi in jok OUA.tr uene SCICIJU osirotelih ljudi. To je bila prva slo- O visokih cenah sadju v Kočevju Odbornik , . / 5n„fka xvas’ ki Je okupator po- so razpravljali tudi na zadnji seji čevsko Reke ie G° °b. lz Ko" V® ’ "e Zadnja' In v tpj vasi, obeh zborov nhr n t A V. Reke, je v razpravi o ceinah sr X. dima m o črnel ih zidov je bil Wol itometUat ODKUP SADJA Danes pa zopet nekaj besed o odkupu sadja. V nekaterih krajih je. sadje tako obrodilo, da se Kmetovalci upravičeno sprašujejo, kaj naj napravijo z odvišnimi pridelki. Izvedenci sodijo, da bomo v Jugoslaviji pridelali letos okrog 150 tisoč ton jabolk. Največji pridelek je v Sloveniji, saj odpade nanjo skoraj polovica, to je 90 tisoč ton jabolk. Če primerjamo te številke s številkami iz preteklih let, ko sadna letina tudi ni bila slaba, vidimo, da je pridelek sadja sko-ro 6-krat večji. Ker je bila letos letina res odlična, lahko pričakujemo v prodaji na drobno nizke cene. Domači trg bo verjetno potreboval okrog S5.000 ton zimskih jabolk (pridelali jih bomo okrog 120 tisoč ton). Tudi živilska industrija je že odkupila okrog 25 tisoč ton sadja, izvozili pa jih bomo samo 10.000 ton. To je v primeri s preteklimi leti malo, računati pa moramo, da so tudi po drugih evropskih državah jabolka dobro obrodila. Po najnovejših informacijah znaša odkupna cena jabolk od 12 do 35 din. Dani so torej vsi pogoji za nizke cene sadja na trgu. Čim-prej je treba tudi določiti cene, po katerih bodo jabolka odkupovali od posameznih kmetovalcev in zadrug, določiti pa bi bilo treba tudi dejanske prometne stroške trgovskemu omrežju, da se ne bi pojavile preveč visoke prodajne cene. V Sloveniji, kjer je bila sadna letina najlepša, odkitpujejo zadruge jabolka od 14 do 25 din kilogram. Ker pa sodijo, da so te cene previsoke, kaže, da se bodo kmalu znižale. Vendar se zgodi, d® nekateri grosisti še vedno navijajo cene, zaradi česar je prizadevanje zadrug za znižanje cen brezuspešno. Celo v nekaterih turističnih krajih, kjer bi zaradi velikega prometa moralo biti sadje najcenejše, je sočivje in sadie Pretirano drago. (Zaradi zaslužka?) ^ naših Jerajih sadjarstvo ni ta-° razvito kot drugod. Izjema je jamo Kolpska dolina, kjer se kme-T°valci že sedaj pritožujejo, da ne vedo, kam bodo z jabolki. Če ta-0 Primerjamo visoko sadno leti-o tn pa visoke cene sadja po ritOVu' si ne znamo odgovo-. 1, kje je vzrok tega neskladja, j,' se,/° vprašanje res ne da faza res.iti’ d° bi bil volk sit in ko- ’ ra2pravi ° cenah . ' di"Sa in očrnelih zidov je bil bilo. da morajo potrošniki iz Kočev- SSnJkfS5lm ,POVedak da 3e Ustan°vI^ Kamniški bataljon, ki ja plačevati sadje na trgu ali v vil v ižoL Kočavske Reke dosta- Je Pokazal sovražniku, da s svojim PO SVETU | 100 % kiUramtT nasiljem inTo^gSmV več kot v drugih krajih. Odborniki nrnda ? Tr9°vina pa je Jabo|ka se9al mč drugega kot še večje so- nje ^odgovMiie' 2^“^^ pojasnj^F P^mka.^i freta ^Od takraUe^m^ito^že 17 let, to- ne^ZdmS ^ »ItinstssMstt SuS°EpsHs'Ea; sCbHir ““ pSoArifs X52fcf2tKVU! * Xtsr sxts.'*; SlSfiflrjJKT2!U ST*• -^ ,FA.Strani preveč Jabolk, pa jjh mer sedaj, tudi z odkupom jabolk!? daJ®^ ^nleJf„SI 80 ugotovili na seji, da njimi - -Ika širšemu krogu vs judi nedostopna. Strinjamo se z skem času po zmernih""cenah tJvcmu komandantu slovenskih sedaniu ne razpravljali o sprejemu 7 "Ztm,1Je prilete,° 5 Jma ndnn ° .°db°rnikov. ** je trgo- liko se bo to uresničilo, bomo r"v?ansk,h enot- tovarišu Francu LR Kitaiske v OZN. k Ietal; 14 d™9ih P' vina oapoveaala. deli kasneje. Koipski dolini okrog 15 din kilo- esf’ ki daje dobiček. Toda, ali ni aelJ° zbralo na proslavo v Ra- ščlne OZN, kjer so razpravljali o ho< gram . Ali ni paradoks, da je na zadruga dolžna, da se bavi, na pri- 01 veliko število ljudi. Se pred vprašanjih, ki bi jih vzeli na dnevni leč eni strani preveč jabolk, pa j;ih mer seda.i. tudi z odkupom jabolk!? deseto uro so prišli na tribuno vsi red- Plenum je sprejel vsa priporo- v kmetje ne morejo vnovčiti, cene v Se ie čas so unmvwin „„ , ■, , vidnejši predstavniki oblasti, pred čl|a Generalnega komiteja, ki je na K,ot,Je bil° Pričakovati, se nemiri trgovini pa so kljub temu »zamrz- se trgovina zalo-i s d® ^im' pa 80 se Postrojih preživeli svoji predhodni seji osvojil ameri- pr?d ,kl^3sko obal° še vedno niso njene« in so jabolka širšemu krogu vskladišči, da bi ga prodaiala v ž 9® ^ Kamniškega bataljona. ški predlog, naj bi na letošnjem za- P?'e9li:.J'tejši, več prispevali za svoTe JSSZH izdatkov' ki iih ima Vse kaže. da se bo po daljšem ča- marsikaj skupnega" č™ !Z 2dr",,en,a ”9 °1^kl ^r te szzxzx ----------------sas, sjLFSuhi upravičencJJ9!3*13 3 • VSe„ pnmere poslov je izjavil, da bo skrbel za na tem obisku lahko spoznal kake alnt nL! Z‘ PreJemn,kov soci- notranjo ureditev dežele, skušal bo n^a dežela rešuje probleme na ka- oseb nennra č U9°tov!la' da je 40 ublažiti napetost med Libanonom in tere naleti pri socialistični ’ izg rad- Lp neupravj5eno prejemalo pod- nekaterimi arabskimi državami bo- nJi- 3 ljudje poučeni,"da^oclatao dertetvo 2t" SžSf " """ tUjih se'fpZ ukrepom SSfK-ff r“ k' » . Zahodno nemški k„C=, Ad«,.n=, «***. k. «h ‘ je izrazil željo, da bi se rad čim- francoski policisti. Na več kra iih v _ w Parizu 111 ,P° drugih krajih Fran- Za močne gospodarske celote *" sestalLjoUdbornzaSn ^ septembra l. i.jc in katere ne. Občine, ki se ne zdeI°- da jih ?namerovajo°napast? in uprave ki if 0P9anizaciJ° oblasti morejo same razvijati, so postale že ZdaJ veljajo po vsej deželi izredno zakonske ’ nJfiff ^ nekatere ovira za razvoj drugih občin v do- ?trrW varnostni ukrepi proti Al-predl09e ° o^amzaciji ločeni komunalni ureditvi in iih bo Zlrcem. P 1 S'rrrtcsr?z*z: ss*.w toč 1 Program proslav občinskega praznika Kočevje čcvie^rL1- ”^bra ,0b U- ,u1 Porodi »PD »Svoboda« Ko. v NkL al?18 ° iJi<< m Kimna7^('- Pm*stava bo IVD^PtoHn’ 2. oktobra ob 15. uri »Tek svobode«. Prireditelj 1VD »Partizan« Kočevje. Start ob 15.30 uri. vem Lin u P°novitev ,gre »Komedija o komediji« v Šeško. V Ptt<:k’ 3l oktobra ob 20. uri, slavnostna akademija z eo-vorom udeleženca zbora odposlancev slovenskega naroda, tovariša Josipa Vidmarja, m pestrim programom. Uud,L?SJ™.“k“>" °6 “■ m’ “*> v iJULT "r,’nU TVD *p“rHmn« t Zvečer po vseh gostinskih lokalih zabava. n. mlrfgi.A.y01” ^ "■ ™ Knu b„d,„ra g«um .i,Xa0Kof.:,k". PrtM<* pol,"la ,Po h'mimidh okupjn,- Ob 10. url promenadni koncert pred spomenikom NOB. Ob 15. uri nogometne tekme. bah zakona o velikosti okrajev občin v LRS. Ko se je pred tremi leti uveljavil komunalni sistem, so se nove občine oblikovale tako, da se je =uss=7ž= =f=S=-SK Ce je' delegatov^ držav članic te agenciji VRFMF lz, ,69 držav. Eden izmed osnovnil viUšME ciljev agencije je, da bi postala ne manjših občin priključilo nekTdm- VT^le?a: ob ]wncu te^a kaka Posredovalka atomske energi- t BStesteri -F ~ “ popravke, v kolikor bi bilo potrebno. v začetku oktnhr« „.ui vNa obč!n8klh volitvah na Šved- Zadnja tri leta so pokazala ali je stalnJtn^ T, J® doMa naJveč 9 laso v vladni bilo to dejanje pravilno ali ne. V l0 padavin ki hode L’/ * F' SOCuUno demokratska stranka. Zatem času se je že pokazalo, katere krajevnega mačfit Poznlff'" f J,e 9Iafoval° miliJon osemstoti-občine se lahko samostojno uprav- daljše razdobje lepL vrLL SLv ’ Pr°CentOV v0,1,pih upra- Zunanjepolitični komentar — Peta republika 28. septembra se bodo volivci v Franciji in njenih prekomorskih posestih z referendumom odločili za ali proti novi ustavi, katere osnutek je pripravil predsednik 'francoske v’ade De Gaulle. Z »dan bodo v nedeljo odgovorili bivši degaullisti, neodvisni kmetje, bivši pužadisti, ljudski republikanci, večina socialistov in radikalov. Proti osfiutku nove ustave bodo glasovali pristaši Unije, socialistične levice, komunisti, dve petini radikalov, tretjina socialistov |ter mnogi strankarsko navezani _ intelektualci. Kakor napovedujejo, bo verjetno nova francoska ustava sprejeta s približno 60 % večine. Tako lahko zapišemo, da so Četrti republiki šteti dnevi. Četrto republiko so dejansko pokopali dogodki že 13. maja, ko je bil znani puč alžirskih polkovnikov. Njen zaton spremlja postopni razkroj tako imenovanih tradicionalnih meščanskih strank. Določbe nove ustave govorijo, naj bi general De Gaulle kot predsednik postal tudi vrhovni in praktično z ničemer omejeni razsodnik. ; Po določbah nove ustave je znatno omejena dejavnost parlamenta. To je ena važnih značilnosti Pete republike. V vprašanjih visoke politike (zunanjepolitični odnosi, vojska) parlament in stranke sploh nimajo besede. V času odločanja za ali proti novi generalovi ustavi sta bila odločilnega pomena kongresa radikalov in socialistov, ki sta potekala v senci osrednjega De Gaullovega referendumskega gesla: »Ali jaz ali kaos, državljanska vojna oziroma tudi formalni oblasti polkovniških zarotnikov.« To je bilo dovolj učinkovito za strahopetnost francoskega srednjega sloja, večini v teh strankah pa je omogočila, da se taktično skrijejo za alibi »manjšega zla«. V radikalni stranki je imel edino Mendes France pogum, da se je jasno izrekel proti novi ustavi. Na kongresu socialistične stranke se je nad dve tretjini delegatov izreklo za novo ustavo, ena tretjina pa je bila proti. To je pomenilo tudi dokončen razkol v tej stranki. Socialistični prvak De-preux je 15. septembra ustanovil novo Avtonomno socialistično stranko, ki so se ji pridružila mnoga znana imena francoskega socialističnega gibanja. Zdaj se v Franciji čimdalje boli zanimajo za novi volilni zakon o izrednih parlamentarnih volitvah, ki bodo takoj po referendumu verjetno že v novembru. Naj še omenimo, da sta^ustavni referendum in alžirsko vprašanje tesno povezana. Dosedanji neuspehi v obravnavanju alžirskega vprašanja so povzročili burne dogodke v maju in potem še spremembe v splošni francoski politiki. Partizansko slavje na Robu Hob se je 21. septembra odel v borbe v tukajšnjih krajih od začet- Nekako na sredi vasi je bil na slavnostno podobo, tak menda še ni ka upora leta 1941, o zmagovitem hiši ob cesti velik zemljevid, nari-bil ta kraj v letih po osvoboditvi, boju na Turjaku in slavnh podvigih san na lesu, s prikazom važnih do- DOMAČE AKTUALNOSTI Kdo naj poravna dolg? V Karlovški dolini so začeli prizadeti prebivalci, je prispeval elektrifikacijo tamkajšnjih vasi ObLO Lašče v ta namen 2,000.000 med njimi tudi generalmajor Jan Med govorom tov. Podlogarja je Lokovšek, znanci iz težkih dni NOB, prihitela na oder mladinska štafeta, mladina, vse to je dalo kraju živo Mladina občine Lašče je čestitala pisano podobo. Prebivalci Roba so vsem prebivalcem občine k velike-vas res lepo okrasili in dokazali, mu prazniku; za šesti občinski praz-da so bili vredni časti, da je v nji- nik je prinesla pozdrave in čestitke Iemu razpoloženju je prispevala tu- sredstev za elektrifikacijo; vsakdo posestvo Kočevje pa 400.000 din. je želel zamenjati petrolejko s so- Naj omenimo, da sta ObLO in KGP Slavoloki, zastave, množica ljudi, NOV vse do končnega zloma so- godkov v času NOB v teh krajih. Le- leta 1955. Ljudje so bili takoj v za- din, Kmetijska zadruga Karlovica veliko število bivših partizanov, vražnikov in domačih izdajalcev, pa zamisel prirediteljev, ki je imela četku pripravljeni prispevati del 500.000 din. Kmetijsko gozdarsko velik obisk. . . ____ ________ _____l_____________ Po uradnem delu proslav se je _ „ mladina, vse to je dalo kraju živo Mladina občine Lašče je čestitala začel, veseli del. Dobrepoljski mu- <*obno žarnico. Prebivalci teh kra- prispevala del sredstev za elektriko pisano podobo. Prebivalci Roba so vsem prebivalcem občine k velike- zikanti so igrali poskočne in okro- Jev 50 prispevali za elektrifikacijo tudi zato, ker imajo na tem pod- gle, mladi pari so se vrteli, v vese- v letih 1955, 1956 in 1957 skupno ročju stavbe (SLP) in zemljišča. okrog 900 m3 lesa. Prispevke prebivalcev, občine in Delo je pod vodstvom elektrifi- KGP 80 porabili pri ureditvi nizkega znaša ho vem kraju glavna proslava občinskega praznika občine Lašče. prebivalstvu tudi štafeta gasilcev. Po govoru tov. Podlogarja je če di žlahtna kapljica. V vsem tem so _ _ ________ ljudje obujali spomine iz časov kacijskega odbora steklo tako, da električnega omrežja, Proslava se je začela ob 9. uri s stitai prebivalcem velikolaške obči- osvobodilne vojne. Res, na Robu je imajo danes vsi ti kraji elektriko. 18 km, za glavni vod (visoka nape -em- slavnostno sejo ObLO Lašče. Sejo ne ljudski poslanec Matevž Hace. bilo v nedeljo zelo lepo. je odprl predsednik ObLO, Alojz Le-ta je v govoru med drugim po-Pečnik, in pozdravil udeležence, med udaril, da je na tem izrazito kme-njimi tudi goste: ljudska poslanca tijskem področju zelo pomembna Matevža Haceta in Janeza Lesjaka, vloga kmetijskih zadrug. Tudi ge-podpredsednika OLO Ljubljana, Ja- neralmajor Jan Lokovšek, ki je čast-neza Pirnata, predstavnika ObLO ni občan občine Lašče, je čestital in 1957, se je veliko delalo za na-Ribnica in zastopnike množičnih or- k prazniku in zaželel občanom še predek kmetijstva. Vloženih je bilo ganizacij in društev. Govoril je o veliko uspehov. Poleg sredstev, ki so jih dali sami tost) Pa Je prispeval bivši OLO Kočevje 1,040.000 din, »Elektro Kočev-T T |. | m m . ,. je« pa je prispevalo iz svojih sred- Velik napredek v kmetijstvu ste/ v87-00?. ^ »° ,tubi v J redu, če ne bi bilo dolga na račun V zadnjih letih, posebno leta 1956 titi tudi živinoreji, predvsem vzre- dela 9radnje voda visoke napetosti ji goveje živine. Vsa povojna leta !n transformatorske postaje v Kar- «-----------u---- -------- j----- je bilo število glav vedno isto, že °YIC1* Prvi ^°|9 znaša (za vod vi- veliko investicij, za delo v sociali- letos pa ga nameravajo enkratno s,°, .naPft°sti) 2,000.000 din. Ta . • V 1 .. J Hnlri io TOlA^ilo Tsej IS 1 2 pomenu praznika — obletnice veli- Pevci moškega pevskega zbora stičnem kmetijstvu pa so se zani- povečati. Za napredek živinoreje so dolg za,ožila KZ Karlovica na ob- ke zmage NOV nad sovražnikom v »Slemena« so ubrano zapeli več par- male vse politične organizacije. 130 že zagotovljena kreditna sredstva 'lubo bivšega okraja Kočevje, češ. Turjaškem gradu, nato pa o uspe- tizanskih pesmi, za njimi pa je pel milijard vloženih sredstev nas je (16 milijard!), kajti zavedati se da trenutno GL0 nima sredstev za hih, ki so bili doseženi na vseh pod- mladinski pevski zbor iz Lašč. Zelo prepričalo, da se tudi v kmetijstvu moramo, da je razvoj te panoge se- te namene- čim pa bodo sredstva, ročjih gospodarstva v občini po prisrčen je bil tudi nastop pionir- investira racionalno, mnenje pa, da daj naš glavni cilj. bo okraj nakazal sredstva zadrugi, se investirana sredstva poplačajo osvoboditvi. Za njim je govoril tov. jev iz Lašč, ki so zaplesali kolo. Janez Pirnat, ki je med drugim po- V istem času so nastopili z vajami šele po več letih, je spodbito. Čedalje bolj se širi tudi akcija ki ie' kot smo omenili, samo poso-kooperacije. Naše gospodarstvo mo- dila 2'000-000 din bivšemu OLO Ko- obdelavi hektarski pridelek pri ita- letos pa se je znatno razširila, lijanskih sortah 30 do 40 odstotkov večji od pridelka domačih sort. Isto udaril, da je dosegla velikolaška ob- gasilci iz Lašč. Potem pa je bilo V zadnjih dveh letih so tudi mino- ra delati na tem, da se v čim večji čevje. Tega denarja ni bilo od niko- čina v zadnjem obdobju velike consko tekmovanje med gasilci iz go investirali v poizkusna polja hi- meri uvede mehanizirana obdelava der’ v tem času pa je kočevski uspehe. Tov. Pirnat je zaželel, da bi občin Lašče, Ribnica in Sodražica. bridne koruze in novih italijanskih na individualnih gospodarstvih. Že okra.i prenehal obstojati. Okraj tudi v bodoče dosegali lepe uspehe Številni udeleženci partizanskega vrst pšenice. Ti poskusi so pokazali, lani je kooperacija zajela preko 25 Ljubljana noče prevzeti obveznosti in jim čestital k prazniku. slavja na Robu so si lahko ogle Po seji so odšli skupno z ostali- dali lične razstave izdelkov Desti-mi prebivalci, šolskimi otroci, so- larne KZ Rob, žena zadružnic, ki rodniki ubitih, na kraj, kjer so Ita- so prikazale lep izbor okusnih stva- lijani 23. julija 1942. leta na zve- ri ter razstavo sadjarskega in čebe- je s hibridno koruzo. Že letos se je rinski način ubili 12 mož in fantov larskega odseka. Tega dne je bila pričela akcija za razširitev teh vrst, iz Centov in Osredka. Na kraju na Robu tudi živinorejska razstava, streljanja žrtev je postavljen skro- ki je pokazala lep napredek živi-men spomenik, v spomin njim, ki so noreje v teh krajih, darovali življenje za svobodo domovine. Žalno slovesnost pri spomeniku je pričel predstavnik krajevne organizacije ZB Rob, tov. Rajko. V govoru je poudaril veličino padlih talcev, ki so tudi pred 16 leti s krvjo recvna seja 0beh zborov Občinskega ustreznejšo rešitev, dokazah svojo pripadnost Osvobo- ijU(jskega odbora. Ko so bili odbor- Odborniki so nato razpravljali o slavja na Robu so si lahko ogle- da je pri enakih pogojih in enaki tisoč hektarov obdelovalnih površin, bivšega okraja Kočevje (baje je bila obljubljena pomoč okraja samo ustmeno in ni to nikjer zapisano), za-* t0 . Pravijo na okraju v Ljubljani, IZ KARLOVICE “J p,aea dol9 ObLO Lašče, ali pa ,CI, viol, Prva košnja j e bila srednje dobra, arlovica. Poleg tega je treba prihodnja leta pa se bodo setvene otava pa je bila zelo dobra. Tako poravnati še 1,600.000 din dolga za živinorejci nimajo strahu, da bi mo- gradnjo trafo postaje v Karlovici. površine morale še povečati. Več pozornosti bo treba posve- rali zmanjšati število živine. S seje obeh zborov ObLO Kočevje V Karlovici in na občini se že dalj časa sprašujejo, kdo bo poravnal te račune. Občina ne zmore teh bremen, ker ima tako že velike izdatke za druge potrebe, zadruga Karlovica je majhna in ne bi ni- V Kočevju je bila 19. septembra proizvajalcev in skušali najti naj- so razpravljali o pritožbah prizade- kakor mogla prenesti tako velikega tih prosilcev, so 13 pritožb zavrnili bremena. Vprašanje plačila ostaja utemeljitvijo, da prosilci lahko še vedno odprto in nerešeno. dd"‘ f,r°ntl -.lS,0Vr4ker.,nr,dl "M seznanjeni z izvršenimi sklepi, visokih cenah sadja. Podrobnejše vzdržujejo oziroma šolajo svoje Na kraju pa še tole: ljudje so r To-O of 'Liilnip J?n nn*ina! sprejetimi na zadnji seji, je pred- poročilo o tem prinašamo na dru- otroke na osemletki. Vsekakor pa zadovoljni, da imajo elektriko. Hva- Lašče. Teror, streljanje in požiga nje vasi, ni omajalo naših ljudi, po sednik ObLO, Janez Rigler, podal gem mestu. je bil umesten predlog, da bi avto- ležni so elektrifikacijsltemv edbo- poročilo o realizaciji družbenega Zbora sta sprejela odlok o spre- bus, ki vozi skozi Kolpsko dolino, ru, posebno pa njegovemu pred sed »= evnhnH^,° pIana v Prvem Polletju. Tov. pred- membi in dopolnitvi statuta občine vozil na osemletko v Faro otroke iz niku Ivanu Krašovcu " in" podpred-prispevaie in žrtvovale za svodooo(, ged^ je najprej govoril o izpolnje- Kočevje. Tu naj omenimo ustanovi- oddaljenih krajev. ■ ■ S52 'vn sr*1'oasekov pri **« z,kii"čiia svoje **>■ Destilarna v Strugah dobro dela sekniku Jožetu Maroltu za vso skrb, Z izčrpanjem vseh točk dnevnega da je v njihove domove prišla elek-reda, skupno jih je bilo 15, sta oba trika, ki so jo tako dolgo pričakovali. -k- i narava, ki je bila priča zločinu, »Elektro Kočevje«, Lesnoindustrij- Predlagala je, naj bi bilo več so- -----,l..u,ilC. ,UVcuai nU Je, pesem mladinskega pevskega zbora sk* obrat KGP- predvsem pa manj- delovanja med zdravstveno in soci- ge. Upravnika nisem našel, pove- da sicer nima preveč časa, da pa iz Lašč, nato recitacije pionirjev. S p^ana^rtna po<^Gt^a nis0 dosegla no s uzbo. polaganjem vencev in šopkov rož p pred spomenik je bila žalna slovesnost zaključena. Zgodaj zjutraj je bilo, ko sem v vine za predelavo. Upravnika Kme-Strugah stopil iz goste megle v tijske zadruge, tovariša Puglja, sem bi bilo več so- upravne prostore Kmetijske zadru- dobil poleg tehtnice. Povedal mi je, ge. Upravnika nisem našel, pove- da sicer nima preveč časa, da pa dali so mi, da je po vsej verjetno- mi bo rade volje razkazal, kar me Odborniki so na tej seji sprejeli s ti v »tovarni« eteričnih olj. bo zanimalo. Najprej me je peljal V prvem polletju niso izpolnila tudi odlok o tržnem redu. Tržni red Okrog destilarne je bilo zelo ži- v destilarno in mi pokazal postopek plana, nekaterim manjka še precej določa, kje in kako se prodaja bla- vahno. Kmetje so prihajali s pol- destiliranja. Poudaril je, da je obrat je nimi vozovi smrečja in smrekovih ustanovljen šele letos aprila, pobu- p . A ’ , , . odstotkov, tudi gostišča in trgovi- go, kdo lahko prodaja, določen °b, ata na. Vzroki: razmeroma visok 9plan tržni čas itd. Ta odlok o tržnem lariio xn.-h 1,1 •_ vz.,ur,i. lotmciuma visuk pian trau vas itu. ia m.™ « l.— re- češarkov, se sestajali v gruče in se do za gradnjo pa je dal tovariš Ož- ‘sisšfSs 35E2EHEFE sms&s? »- - kz » je pozdravil udeležence in goste. vestj_ ja ne bj storili vsega, da bo ki so prosili za štipendije svojim ob vznožju hriba, kjer sta že za- jelkovh češarkov. Letos so odkupili Predsednik oMinskega odbora CT p|an konec leta dosežen v celoti in, " ......... ' " ~ ' ---- --- Lašče, Edi Podlogar, je imel daljši j~iJ» — TVD Partizan Kočevje, tov. Arko k^ zadn"? v^kloou^mst'va LR Ll™ vici oktobra.’S temi hočemo prika-* me- ’ ’ pah ljubljansko zvezo. Med delega- Članice: tek na 100 m: Pristavec, Partizan, Podpeč, JUoensioo Slovenite {e končana r T-" Andrei c,6’ zadnje v sklopu prvenstva LR pen) sončnem vremenu. Gledalcev ni tožnika, pa naj ne bo še sodni- zati predvsem uspehe P sek.; skok v daljino: Terezija Kriz- ndrel' Slovenije za leto 1958. Poleg osta- je bilo mnogo. Dirke niso prinesle ka.« (To so bile besede republiškega tode in I^Te V man, Partizan, Kočevje, 3,97 m; Tudi za občino Kočevje je bil v llb tekmovalcev so tekmovali tudi nobenih presenečenj. Zmagovalec v funkcionarja AMZS') In ostalo 1e rlel« Prosvetnega skok v višino: Fani Lapajne, Parti- našem časopisu že dan predlog za eiani tekmovalne ekipe AMD Kočev- 125cem je bil znani tekmovalec Bo- pri starem. Vprašamo se zakaj so kočo t ? programe za te- zan, Podpeč, 125 cm; met krogle: organizacijo širšega sestanka vseh Janez Bukovec v razredu do 125 ris Oblak na stroju Duccati 125, s potem postavljeni sodniki na tek- in zaint^>n+; ,7^° I® 5°, k Marija Turk, Partizan Podpeč, 10,28 onih organizacij in ustanov, ki so ccm- Janez Durfni 175 in 500 ccm, katerim je pred nedavnim nastopil movalni progi!? činske nm» nw to nase delo Ob- rn; met diska: Marija Turk, Parti- dolžne skrbeti za telesno vzgojo in Alo.iz Drofenik 250 in 500 ccm, Ivan na mednarodnih dirkah v Monzi in Neuradna razvrstitev po uspehih ornani^nciL te ° 'fl 0011(1006 zan. Podpeč, 27,10 m. zdravje ljudstva. Po vsem zgleda, Majnarič 250 in 350 ccm, Polde ^ P odTh več ™arsikje PWaki in prvakinje Atletske zve- da so šli vodilni in odbori teh orga- Sterle Csolo) 500 ccm in Sterle s so- ——' -----—-----------------1 P°moci, tako materialne ze Ljubljana za leto 1958 so postali: nizacij molče preko tega predloga, vozačem Cvetom Mačkom v raz-Moški: tek na 100 m: Polde Tor- To bi bila velika škoda in skrajna redu prikolic do 1.200 ccm. kar, Partizan, Kočevje, 11,2 sek.; neodgovornost predvsem do dora- Prireditev v Novi Gorici je orga- Naš obveščevalec KOLEDAR Sobota, 27. septembra — Justa Nedelja, 28. septembra — Venčeslav Ponedeljek, 29. septembra — Miha Torek, 30. septembra — Jelka Sreda, 1. oktobra — Sever Četrtek, 2. oktobra — Mirna Petek, 3. oktobra — Terezija SPOMINSKI DNEVI septembra je bila ustanov- ljena Goriška divizija. Kasneje so jo vsega sveta za njihove pravice. 28. septembra 1931 se je v Spod- dne so na Primorskem ustanovili njih Retjah pri Velikih Laščah ro- XXVIII. Triglavsko divizijo, dil slovenski pripovednik, pesnik, dramatik, jezikoslovec in publicist GIBANJE PREBIVALSTVA Fran Levstik. Na današnji dan leta 1864 je bila na javnem shodu v Londonu ustanovljena Mednarodna zveza delav- izTuija 13°- drfkTAlojzT cev - I. internacionala. Njen vodi- 3 J telj in ustanovitelj je bil Karl Marx. Ta zveza je združevala delavstvo RIBNICA Rodila je Šmalc Ivana, gospodinja KOSTEL Poročila sta se: Majetič Martin, preimenovali v XXX. divizijo. 27. septembra 1802 je umrl slo- novljena Zveza borcev NOV. venski matematik Jurij Vega. Znan Dne 3. oktobra 1943 je bil na sloje predvsem po svojih logaritmih, venskem ozemlju ustanovljen VII. ki so po točnosti in obsežnosti pre- korpus, ki je vključeval vse enote kašali vse dotedanje. 30 low ( u . mizarski delavec iz Drena 4 in Kaj- 30. septembra 1947 je bila usta- „ ,7rha fež Vida, poljedelka z Vrha 12. DOLENJA VAS Poročila sta se: Mihelič Slavko, O B 3AVE DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 27. septembra od 7, do 12. in od 15. do 18. ure, trgovina »Oskrba«, Ulica Jožeta Šeška, v soboto, 4. oktobra, trgovina »Potrošnik«, Reška cesta. KINO in pri reševanju kadrovskih problemov. Okrajni svet Svobod bo obravnaval na svoji prvi seji poročilo in program dela enega najboljših občinskih svetov — Kamnika. S tem misli pokazati, kako naj bi se pripravili na občinske občne zbore, da bi ti čim bolje uspeli. Okrajni zbor Svobod ima v programu posvete in seminarje z novimi odborniki občinskih svetov in prosvetnimi društvi, tako da bi lah-ko ti v sezoni, ki je pred nami, delali uspešno. »ČLOVEK Z MARSA« NA GREGORSKEM ODRU Lahko rečemo, da je kulturno-prosvetna dejavnost na Slemenih precej razgibana. Domači igralci so naštudirali že precej iger, poleg tega pa bo v nedeljo, 28. septembra ob lo. uri, gostovalo v prosvetnem domu Šentjakobsko gledališče iz ki so jih na osnovi petih dirk za Ljubljane s komedijo v treh deja-Ofak Slavka, delavka iz Dolenje va- najst0- v razredu do 175 ccm je prvenstvo LRS dosegli tekmovalci njih, »Človek z Marsa«, si 127, stara 30 let. brez težav zasedel prvo mesto Mir- AMD Kočevje, je naslednja (upo- Ker so gostovania noklimih „ie ko Bivic, ker je Duriniju med voz- stevana so mesta od prvega do še- dališč na podeželju posebno na9 še KOČEVJE nl° odpovedal motor in je moral stega): Janez Bukovec, 125 ccm, Du- v hribovskih predelih Drava red- Poročili so se: Žagar Matija, gozd- m, ^ kosL?ziroma -1ih aPlob ni, se nudi Strle in Maček na ostrem zavoju XIV., XV. in XVIII. divizije. Istega delavec iz Livolda 33, star 30 let in .zase Ofak Slavka, delavka iz Dolenie „o_ najsto. je zasedel od 54 možnih mest osem- SODRAŽICA: 27. in ameriški film »Na robu pločnika«, in Škufca Jožefa, gozdna "delavka* iz »• "ssr" «*?$■£ a.Ts a&ras m?-* JADRAN: od 26. do 28. septembra ameriški barvni film »Poni ekspres« in ameriški barvni vistavi-sion film »Španski vrtnar«, 1. in 2. oktobra indijski film »Awara« in od 3. do 5. oktobra ameriški barvni film »Smrt na cesti«. RIBNICA: 27. in 28. septembra ame- e. ... riški film »Angel ali demon«, 4. **. J0 pr0tl n39radl vrne na upravo ,*« Z. r:l ~ lista. 250 ccm. V tem razredu je bila renče v 250 ccm, 2. mesto), Majnarič ka, da si ogleda to zanimivo in h ' iOD NA KOLPI: 27. in 28. sept. Koblarjev 22, stara 21 let ŠkrlVjo- ^,an'miva borba za povo mosto med 5- mest0' Sterle 500 ccm, 1. in 2. morja polno delo. ameriški barvni film »Pariz, me- žef, Kočevje, Reška cesta’2, st&r 27 R!ntar:em in Drofenikom. Na ravn,- mesto (se deli) Sterle-Maček v raz- Torej v nedeljo popoldne vsi na sto zaljubljenih«, 4. in 5. okto- let in Surina Magdalena iz Novo- "e Dr-nT^'l pnk°1C do 1-200ccm L me" Prijazna Slemena, da se nasmejete bra ruski film »Sanje male Mi« in kračine 14, stara 27 let. Zakonsko ‘ Qrv f k d°hitel in prehitel. Za- sto. -do- m prijetno razvedrite! »Sivi razbojnik«. zvez0 sta skIemTa v Ilirski Rktlw r3* °kvare na motor.lu 16 moral Vd^-i 3 sk ep , J, .. Bistrici- Drofenik odstopiti od nadaljnje bor- SVOBODA, Rudnik: 27. in 28. sep- dinja fz NemšketokeTJ- deklko ^ je Sk°Zi cUj, pri.peljal tembra francoski film »Inšpektor Cvetko RiTeli Štefka onsnodini« S predn°stjo 800 m. Majnaricu je ljubi naval« 4. in 5. oktobra fran- i, L °v! u9eU Štefka, gospodinja med dirko odpovedal menjalnik Ln coski film »Gervaise« ,23 dečka Jožeta, je lahko vozil le s tremi brzinami. Nt ga preveč... Strma bo... CoviaH'L^nrr^3 !Z,v°" Zaradi okvare mu je bilo onemogo- Jožeta je v gozdu povalii hlod Tone in Jože s(a podirala visoko ZGUBLJENO siavior. 1» s, ,cesia ;:ax deklico čeno uvrstiti se med vodilno četvo- čez vso njegovo dolžino, ki ni no- smreko- Ta zlomek pa, čeprav sta Na cesti m,d Krfavjem m M, » - d.kUc'o rodi?'" «-»• «- “SS*.."fav!'“' I* ” lepam Ž« Smeh ut dtrbla nol jrt in 5. oktobra mehiški film »Poslednja želja«. OSILNICA: 28. septembra ameriški PREKLIC Preklicujem vse besede, in precizno vožnjo je Sterle navdu- če ga je hlod kaj močno stisnil, VELIKE LAŠČE Sil gledalce in iz kroga v krog večal skozi stisnjene zobe odgovoril: Rnmio io. ivis.1, i , hitrost. Zasedel je prvo mesto z »Ni me preveč, lahko pa bi me p- ■ d n d' F i ° Š 9 iva;ka' 90sp°- odličnim povprečjem 90 km na uro. bolj!« nerSSK^aljWat "La je: Podržaj Marjet^ Fsla“ f delo v ša^' film »Pogumen kot Lassie« odstopiIa 0(1 tožbe. karica iz Velikega Lečnika 1, stara "°*JI•! slavon5ke 9°zdove. Zena ga je po- _ VELIKE LAŠČE: 27. in 28. septembra ameriški barvni film »Sin ble- ČESTITKE ki ju je brž pičil: »Primojstokrat, preveč bo strma.« »Kdo bo strm?« sta ga zavzeta vprašala. »I no, streha,« se je smejal stari doličnika«, 4. in 5. oktobra francoski film »Stopnice za služinčad«. služi vojaški rok v Zagrebu, V. p. PONIKVE: 26. septembra italijanski 6148' . zel'j° za 22- rojstni dan film »On in sedem tatov« in 3. zdravja, sreče in ljubezni ata, ma-oktobra jugoslova lej gospoda Ikla«. LOŠKI POTOK: 27. in 28. septem bra ameriški film »Oguljena džun gla«, 4. in 5. oktobra madžarski god vse najboljše sin France, film »Kvišku glavo«. DOBREPOLJE: 27. in 28. septembra švedski film »Samo mati«, 1. oktobra jugoslovanski film »Jubilej 1 ctnpn ~ . •' ---- ~ ...._ aiavuiibKfc* Rajmond Zgonec 76 let. ’ vožnje, ki jo obvlada, pa je premaj- spremila na postajo. Ker sta bila že LOŠKI POTOK 3" laona. Je moz odPrl nahrbtnik in FLUOROGRAFSKO SLIKANJE urdsTITKE ^ Drofemk je imel v tem razredu vzel dva kosa kruha in kos šunke, ro m a mm tči xt < r,, Toniju Oblaku iz Velikih Lašč ki dinia^iz a?S?°" ponovno smol°- v začetnih krogih Ženi je dal samo kruh, sam pa se NAJBOLJŠI NAČIN ZA loniju UDBku iz Velikih Lašč, ki dinja iz Retij 99 - dečka Alojza. v vodstvu, nato maihen snodrsliai i„ »m,, tu i« = š„ni,o .o ?- U UGOTAVLJANJE JETIKE OBVESTILO Alojza, v vodstvu, nato majhen spodrsljaj je »mučil« s šunko. Žena ga je po-in spet težja okvara motorja. željivo opazovala in ko se zanjo vv Za gledalce je bila najbolj zani- sploh ni zmenil, ga je opomnila: ČE SI STAR 15 LET IN SLU- oktobra jugoslovanski" film »Juhi*' ma' sestra Marjanca in Frenk. ia ,m'Va in napeta dirka prikolic- Ster" ”,Sta,ri* ,zakaj °a še meni oe daš CAJNO NISI DOBIL POZIVA, « stt-j: m 5- ™ arK 1111 ^ -pok- pb™ ^ ™ To „,•« r,i„^ ■ n x • - v Prostore v dneh od 1. do vključno tehniki vožnje in preciznosti sta »h draga, saj ti bom pisal iz Sla- KANJE NA NAJHLL^JO Tereziji Grivec iz Grčaric zeli za 3. oktobra ne bo sprejemalo strank, pokazala, da sta najboljša prikoli- vonije, kakšen okus je miela.« BAZO id vse najboljše s,n France. Od 4. oktobra dalje bo Okrajno garje v Sloveniji. Vožnja Sterleta ln * sodeče v novih prostorih v stavbi balansiranje Mačka je navdušilo vse Občinskega ljudskega odbora Kočev- gledalce. Tekmovalec Jelenko (Ljub-Ljubemu atku, Johanu Debelaku, J°. drugo nadstropje desno. Ijana) ki je med dirko Sterleta iz Eveletha v Ameriki želi za 80. Obenem obveščamo vse prebival- prehitel, mu je nato nešportno one- gospoda Ikla« in od 4. in 5. okto- rojstni dan in god mnogo zdravja, ce. da so uradni dnevi za stranke mogoča! prehitevanje z zapiranjem bra italijanski barvni film »Ati- sreče in veselja, mamo in ostale pa na sodišču izključno ob torkih. 9 prehitevanje z zapiranjem prisrčno pozdravlja ter jim kliče in 28. sep- še na mnoga leta hčerka Francka la«. KOČEVSKI REKA: 27. tembra češki barvni lutkovni film z otroki iz rojstnega kraja. »Cesarjev slavček«, 4. in 5. oktobra ameriški kriminalni film »Steklena pajčevina«. proge. Da ne bi prišlo do trčenja, je bil Sterle prisiljen zapeljati na pločnik. Jelenko pa je vztrajal, kjub opozorilom sodnikov, s svojo nepravilno vožnjo. Jelenko je tako zase- Okrajno sodišče v Kočevju POZIV PREBIVALCEM KOČEVJA! Bliža se čas praznovanja občin * skega praznika, zato pozivamo pre- del I. mesto in Sterle-Maček II. Po PRFnrRA “ , , Francu Zamidi želijo za dvojni bivalstvo mesta Kočevja in okolice, končani dirki so sodniki sestavili i 27. in 28 septembra praznik vse najlepše in da bi kma- da pred praznikom očistijo okolico zapisnik o nepravilni vožnji Jelen-ameriski barvni film »Hondo« 4. u ozdravel žena, sin Dušan, hčer- bivališč. ka in zahtevali, da se ga diskvalifi- film ka Nadica, enako tudi družine K6- Hiše primerno okrasite in razobe- čira. Žiri je sicer obravnaval pritož-gojeva, Merharjeva in Lesarjeva. site zastave! bo sodnikov in je navsezadnje pri- im 5. oktobra italijanski »Kruh, ljubezen in ljubosumnost«. PRODAMO Gimnazija Kočevje proda staro drvarnico. V drvarnic; je material, ki je še poraben za gradnjo. Za prodajne pogoje vprašajte pri hišniku gimnazije. GIMNAZIJA KOČEVJE Iz naših krajev NAM PIŠEJO Nekdanji sejmi v Sodražici V Sodražici so Sili od leta 1910 ^WrSfSSc. S^loh je bil tu naprej vsak četrtek veliki tržni dnevi. Na te dni so prišli v Sodraži DROBNI IZ KARLOVICE Sadna letina je pri nas letos sred-žične tkani- nje dobra' Seveda- če jo primerja-mo z lansko_ je kgr dobrQ Sadjar„ jem bi svetovali, naj bi poleg mo- POLLETNA SKUPŠČINA 24. septembra je bila v Kočevju polletna skupščina podružnice zavoda za socialno zavarovanje Kočevje. Skupščini je prisostvoval in sodeloval v razpravi tudi direktor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana, tovariš Skupščina je obravnavala vso pro- Kot žrtve ste padli v borbi za nas ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI najdljiv in hraber in to je v nešte-Kovačič. so JIH naSi KRAJI dali za svo- tih borbah tudi znal izkoristiti. Mar-. BODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE, ca 1945. je v neki bitki na Pohorju blematiko, s katero se bavi socialno PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE padel. zavarovanje, o preventivni m kura- ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV ANTON OBERSTAR kasneje kakšen dan ali ob sej- gta poskrbeli mdj ^ t " dQa ^ tivni zdravstveni službi o vzrokih NJIHOVEGA SPOMINA. , itnlio r»t»AtYlQT fl O C TU CO 1 CTAinmin n m«i H oil 1 n O ll 1 as.ssuaž156 5 55; “"Sl" suh°“dle Dolenjci, ki so na trgu prodajali moko, žito in gnjati; Vipavci so pripeljali prvo grozdje, slive, limone in drugo sadje. Pred Kržetovo (Štebrčovo) hišo pa so prodajali in barantali z obodi, škafi, brentami, žlicami in kadmi. Pozneje, ko je suhe robe bilo na trgu vedno manj, so prišli veliki trgovci, kakor so hrane, Mihelič Iz Kota, Kovačič in »Sodraške kronike«) Fran Fajdiga V Karlovški dolini številnih nesreč pri delu, delu zdravstvenih domov in ambulant, problemih zobozdravstvene službej. je oves zelo izdatkih in dohodkih zavoda in dru- Rojen je bil 1910. v Glažuti. Njegov oče je bil voznik in delavec na IVAN ZLATOPER Auerspergovi žagi, kjer je bil za- Rodil se je leta 1924. v Glažuti v poslen tudi Tone. dobro obrodil. Ostale žitarice so da- gem. Podrobneje bomo o delu skup- ^ t le srednje dober pridelek. ščine poročali v prihodnji številki. Tekmovanje gasilskih društev na Robu je odrasel, se je zaposlil na Auer- redkimi partizanskimi enotami v spergovi žagi v domači vasi. Prvič Veliki gori in jim po svojih močeh se je seznanil s političnim življe- pomagal. 1942. leta se je z družino njem, ko so se pojavili v Veliki go- preselil v Grčarice, kjer je bil po ri partizani. Z očetom sta z nji- razpadu Italije član TOOF, kasneje mi takoj navezala stike in jih pod- pa tudi predsednik. Čeprav Je bil Da bi društva lahko med seboj Položene dimne bombe na podstrešju Šobar potrebna strokovna pojasnila pirala. Zaradi tega so ju Italijani za- pred vojno tih in se ni vmešaval v primerjali in po dobljenih rezulta- Kmetijske zadruge so naznačile po- z ozirom na nekatere nepravilnosti, prli, a sta se iz zapora kmalu vr- politično življenje, je postal zagri- drugi iz okolice, na vasi po suho tih ugotovili, kakšnemu delu je po- žarišče in po izvršenem alarmu so Izid tekmovanja je bil zadovoljiv in nila. zen b°rec proti okupatorju. 1944. le- robo kar z vozom, zaradi česar so trebno dati v bodoče več poudarka izvedli napad na gorečo stavbo in je pokazal prisotnim gledalcem Po razpadu Italije je Ivan vstopil ta Je vstopil v NOV, že oktobra iste- pričeli, baje od Marije Terezije do- in da se komisijsko ugotovi udar- sosednje hiše. Komaj so lokalizirali spretnost in izurjenost gasilcev. v Šercerjevo brigado. Bil je zelo iz- 9a leta pa je na Medvedjeku pri Gr-voljeni tržni dnevi v Sodražici po- nost gasilskega društva, so tudi le- eno požarišče, že je nastopilo novo čaricah padel v zasedo. Njegovo tru- Zahvala staršev plo so vaščani našli šele čez mesec dni. V NOB je sodelovala vsa družina- Počitnice so se končale in ponov- stanovanju ni mogoče pustiti, da bi no so se odprla šolska vrata. Velika večina zaposlenih staršev je s skrbjo pričakovala ta dan, kajti po- jenjavati in so končno popolnoma tos izvršile občinske gasilske zveze požarišče v okrog 80 m oddaljeni propadli. V Sodražici smo imeli pri- ocenjevanje svojih društev. Določile stavbi. Vaji so prisostvovali številni mitivno leseno javno tehtnico na so prvake v okviru ObGZ Ribnice, člani navzočih društev kakor tudi verigo v Štebrčovi hiši, na kateri so Sodražice in Velikih Lašč. Na ob- občinstvo. Svojo izurjenost so po-tedaj tehtali prašiče za domači za- činski praznik občine Velike Lašče kazali nato tudi pionirji društva Vel. kol ali za odpremo v Trst. Prav ta- je bilo consko tekmovanje VI. cone Poljane pri gašenju vnetljivih teko so pripeljali Hrvatje na trg vsak OGZ Ljubljana na Robu. kočin. teden prašičke in breje svinje in jih Že v zgodnjih dopoldanskih urah Pri conskem tekmovanju gasil- sebno oni, katerih otroci obiskuje-prodajali. Pri tehtnici sta imela so prihajali člani, članice in pionir- skih zvez je žreb določil vrstni red,' jo osemletko v bivši gimnaziji, ni-glavno besedo stari »Zavrtnik«, ki ji posameznih društev ter s svojim pri katerem je kot prvo nastopilo smo vedeli ali bodo hodili v šolo do-je tehtal prašiče in stari Fajdiga iz sodelovanjem dali močan poudarek PGD Bukovica, drugo Vel. Poljane poldne ali popoldne. In naša skrb nam je pojasnil, da bo storil vse, dal v šolo za defektne v Ljubljano, hiše številka 5, s tobakero v rokah, gasilski dejavnosti. Društvo Velike in tretje PGD Zamostec. Skupno je ni bila odveč. Če bi naši otroci obi- kar je v njegovih močih, da bi se Bil je strasten ljubitelj knjig, za ki je pobiral tržno colnino. V So- Lašče je najprej izvedlo mokri po- bilo 284 dosegljivih točk in to za skovali pouk popoldne, bi jih s tem naša želja, da bi otroci obiskovali drugo dražico so hodili dolgo časa tudi žarni napad na določeno požarišče. polaganje cevovoda 25, za šolski dejansko izgubili. Vzgajala bi jih trodelni napad 160, za strokovna cesta, ker je znano, da otroka pre-vprašanja 90 in za sanitetna vpra- ko sedem let starosti v Kočevju sanja 9 točk. Ocenjevalna komisija nimaš dati komu v oskrbo. Skrb- O gostovanju „Tria Lorenz" Na povabilo MKUD kočevske gim- mudo, vendar je kljub temu osta- po mili volji gospodaril z ognjem. IVAN GRIVEC Če pa otrok obiskuje dopoldanski Rodil se je 1927J leta v delavski pouk, ga lahko pred službo opravi- družini v Ribnici. Še v nežnih letih mo in pregledamo naloge. Zato smo je zbolel za meningitisom in posle-se v tej zadevi obrnili na upravite- dica tega je bila duševna zaostalost, lja šole, tovariša Goloba. Prijazno Kljub velikim stroškom ga je oče posebno za vojno — se pa pouk v dopoldanskih urah, uresni- nikoli ni zanimal, čila. 15- junija 1944. so domobranci Na skupni konferenci, 3. septem- iskali njegovega očeta, ki je bil se-bra, so se odločili, da ima po en kretar terenskega odbora Osvobo- je takoj po ocenitvi sestavila poro- nika za dopoldanske ure se zelo oddelek vsakega razreda (1. razred dilne fronte v Grčaricah, a ga niso čilo, conski poveljnik, tov. Anton težko dobi, v družinah pa, kjer je nazije je v ponedeljek, 22. septem- lot pol male gimnazijske dvorane Šobar, je razglasil izid in podal več otrok, starši ne bi zmogli toli- bra, gostoval v Kočevju trio bratov prazne. Lahko rečem, da se je v nekaj kratkih pojasnil: PGD Buko- ko denarja. Otrok bi tudi, prepu- Lorenz. Popoldne ob štirih je bil dvorani zbrala skoraj vsa kočevska vica je doseglo 278, Vel. Poljane 269 ščen samemu sebi, pričel zanemar- koncert za gimnazijo. Dijaki so z inteligenca in žalostno je, da je je in Zamostec 237 točk. Pri izvaja- jati šolo. Vprašanje je tudi, kam bi hovo razumevanje še enkrat najlep- Ljubljani so ga zverinsko mučili. bo imel to urejeno v bližnji pri- dobili. Ker se drugače niso mogli hodnosti) pouk dopoldne. maščevati, so z njive odpeljali sina Tovarišu Golobu in vsemu osebju Ivana, osemletke Jožeta Šeška se za nji- V zaporu v Kočevju, Ribnici in. zanimanjem spremljali izvajanje tako malo. Bili so večinoma profe- nju posameznih disciplin je dal tov. z otrokom pozimi, kajti samega v še zahvaljujemo, mladih umetnikov. Izvajali so dela sorji in učitelji. Ko sem opazoval Haydna, Schumana, Dvoraka, Šker- te redke ljubitelje komorne glasbe, janca in Rahmaninova. Ti mladi sem se nehote vprašal: »Na katero fantje zaslužijo vso pohvalo. Poleg pot pa je zavilo ostalo kočevsko rednega študija so posvetili ves pro- občinstvo, da mu je tako malo mar sti čas glasbi. Poslušalci Radia za kulturne prireditve?« Prepričan Ljubljane se jih prav gotovo spo- sem, da bi bila kinodvorana tisti ve-minjajo, saj je bil »Trio Lorenz« čer polna, če bi predvajali cowboy- Dijaška skupnost na kočevski gimnaziji Starši Zaradi prestanih muk je verjetno decembra 1944. v Ljubljani umrl »zaradi oslabelosti srca«! Za njim je izginila vsaka sled. KURTURIN DUŠAN Rodil se je 14. 11. 1881. v Vrbov- V četrtek, 18. septembra, je ime- naj bo delo dijaške skupnosti in javili na šoli in bi torej imela v la mladinska organizacija na kočev- njen namen. Te organizacije, ki se dijaškem življenju podobno vlogo skem v rodbinski zadrugi. Mati mu ski gimnaziji svojo prvo sejo v ustanavljajo po vseh šolah, so nujna kot delavski sveti v tovarnah. je umrla ob porodu, oče pa, ko mu nagrajen pri oddaji »Pokaži, kaj ko. Posebno mladih bi bilo dosti, tem šolskem letu. Seji so prisostvo- stopnja razvoja šolstva. Ustanav- Mladinci so na tej seji pregledali je bilo^ leto dni. Svoja otroška leta znaš!« Toda tisti, ki jim je kaj do izobraz- vali ravnatelj gimnazije, tov. Ve- ljanje dijaških skupnosti na šolah delo v preteklem letu. Največ uspe- je preživel v zadrugi, hodil v šolo. Zvečer je bila predstava za ostalo be in do kulturnega izživljanja, so sel z občinskega komiteja in nekaj zahteva tudi nova šolska reforma, ha je imel marksistični krožek, pasel koze in ovce. Ko je dopolnil občinstvo. Tu se je zopet pokazalo, se koncerta udeležili in ni jim bilo profesorjev. ki naj bi spremenila način pouče- Njegovo delo dokazuje, da si je or- 14 let, je šel s skupino delavcev v kako malo je ljudi v Kočevju, ki bi žal. Ti ljudje si podobnih priredi- Mladinci so največ razpravljali o vanja. Ta skupnost naj bi premo- ganizacija mnogo prizadevala, da bi gozdove v Slavonijo, Bolgarijo, Rose zanimali za podobne prireditve, tev še želijo. Človek mora poznati dijaški skupnosti. O tej razmeroma sti*a razdaljo med dijaki in profe- svoje člane vzgojila v napredne munijo, Madžarsko in drugam, kjer Ko sem šel mimo Partizanove pi- tudi skladatelje in njihova dela, si- mladi organizaciji, ki se je na naši sorji in bi odslej tudi dijaki sode- državljane. Krožek je bil enkrat te- je za delavce nosil vodo in jim ku- sarne, je tam čakalo precej mladih cer bo mnogokrat v življenju po- gimnaziji do sedaj le malo uvelja- lovali pri upravljanju šole in pri re- densko in so ga vsi zainteresirani hal. Leta 1902 je šel služit triletni ljudi. Televizija je verjetno prena- grešal tisto, kar mu dš lahko le vila, je imel referat tov. Škerlj. V Sevanju problemov, ki se pojavlja- redno obiskovali. Tisti, ki so ta kro- vojaški rok, nato se je ponovno vršala nogometno tekmo ali jazz glas- glasba. -an njem je na kratko prikazal, kakšno jo na šok- Tudi dijaki vidijo, kaj " “ “ 1""*' " - -*■ bo. Okoli osme ure zvečer se je zbralo na gimnaziji nekaj ljudi. R , , , , , Koncert se je začel z majhno za- Rojakllija IZ Ameilke 001X1 pjs® Prosim Vas, da mi otrostite, ker žek obiskovali, so se tudi v veliki nil v gozdove. bi bilo potrebno storiti za izboljša- večini udeležili zvezne akcije na V začetku prve svetovne vojne je nje učnega uspeha in za pravilno gradnji avtoceste Ljubljana — Za- bil mobiliziran ter bil na raznih bo- rešitev raznih problemov, ki se po- greb. Nekateri so tu dosegli prav jiščih, nato pa mu je v Galiciji strel javljajo na šoli. Pri tem je bilo po- lepe uspehe. Najboljši pa so bili zdrobil roko. Pošiljam prisrčne pozdrave moji stavljeno tudi vprašanje, kakšna bo vsekakor Tončka Purkat, Franjo Po končani vojni se je zaposlil v predsednik Okrajne zadružne zve- £kem“p0toku°JSSed™ seT zopet'°v Marijo Parthe, Duluth, Minnos. USA. irmladme^dijaška‘skupnost pa"naj doval Badovinac. io fnuofič XX,"Vi11iV« Pa on nriimma _ r v u „ . . . . . d« izključno politično-ideološka vzgo- tu odnesel, je mladincem pripove- ». tovariš Mikulič. Poleg drugega Amerjki Sporočam Vam, da bom ■o skleniti, da bodo v Predgradu na- vednQ osta,a zvesta naročnjca Va_ nom in Martinom. S Katarino imela še osem otrok. pravili opekarno, pripravljen stroj. za katero je že šegalsteTNotrfceT želoTadT pre- e5e biram in komaj pričakujem dneva, Lr ^ j" - ** od- -“«■= kS, = 3S S£HS5S g&mSfM — bi reševala probleme, ki bi se po- ZA POZDRAV ZAUŠNICO! Po referatih se je razvila disku- Že kmalu po prvi svetovni vojni sija, v kateri so se dijaki pogovo- je stopil v vrste borcev za delavske rili o bodočem delu in še o marši- pravice. Tej ideji je ostal zvest do čem drugem. Na koncu je tov. Ve- smrti, v tem duhu je vzgojil tudi sel z občinskega komiteja izročil svojo številno družino, mladinski organizaciji na gimnaziji Po okupaciji Jugoslavije se je ta- šiči, tako da koruza lahko v rase, lovci pa se sprašujejo, kam so se pobrali ščetinarjl!? Krajevni ljudski odbor Predgrad je prejel 360.000 din za popravilo okrog 3 kilometrov ceste iz Pred-grada do skladišča lesa z Debelega vrha. jem se bratu Rudolfu Moharju iz zacije LMS. Le-ta je ugotovila, da je bodilno fronto in,jo na vse načine podpiral. Maja 1942 je vstopil z 11- telefon S-89. Naročnina je *00 din« skj ]0kal z družbo G. F. iz Ribnice Kočevja ki mi ie priskrbel ta pri- P°Uetna 200 din In )e v in pozdravii goste, ki so bili v loka- bila gimnazijska organizacija v pre- liublieni’ list naprej. Za Inozemstvo je 800 <9n. ,u pieskarskemu mojstru T. F. iz teklem letu najboljša. Predsednik člansko družino v partizane. V ro- _______i__________________ Tekoči račun 800-18 Ribnice je nudil v pozdrav roko, ta mladine na gimnaziji se je za izka- ški ofenzivi leta 1942 so ga v Rogu HOČEŠ VEDETI, ČE SI ZDRAV ^ ^ podraJ£*^ Kočevje. - se" t^m' “oSom« dTnfu lito^treb^la"^"^ v ttaTeV logu’" 74 tovariš,'TŽre- NA PLJUČIH? PRIDI NA SLIK AN,IE PLJUČ! Poštnina plačana v gotovini. — Rokopisov ne vračamo. in nekulturnim obnašanjem. prapor drugo leto preselil kam dru- lili. Poleg njega so padli tudi trije -bjan- gam. -an njegovi sinovi. SE PAV EC, S eMLGj PO OLAFU ASLAGSSONtl PRIREDIL \F.. DRŽAJi Nelly, ki je imela lahen spanec, je prva slišala klic obupanega jetnika. Vstala je ter nestrpno zalajala. »Lezi neumnica!« je jezno zamrmral Frank. »Mar prvič slišiš tuljenje volkov?« Nelly je ubogala. Ker tuljenje ni prenehalo je nestrpno zacvilila ... Frank je naposled spoznal, da nekaj ni v redu. Vstal je in šel gledat, kaj se je zgodilo. Nelly je peljala gospodarja na kraj nesreče. To noč je volk po treh nogah prišepal v stan. Stopical je s povešeno glavo, kajti zavedal se je, da je pohabljenec. Strašna past mu je zdrobila dva prsta, ostali pa so bili krnlčasti. Frank je zdrobljena prsta odrezal, druge pa je povezal, kakor je pač znal. Zdravljenje samo je prepustil naravi in upanju. Ubogi volk Se je vedel tiho in mirno, ko ga je Frank operiral. Nelly je gospodarja pri delu napeto opazovala. Teden dni je volk zapuščal svoje ležišče pod vozom samo tedaj, če je šel k napajališču. Ker je bil mlad, je šapa s tremi prsti kmalu ozdravela. Kadar je bil razpoložen, je skakljan z Nelly okoli stana. Ob takih prilikah je Frank, ponosen na svoje ranocelniško spretnost vzklikal: »Pridi, oglej si šepavca!« In tako je naš junak dobil ime »5e-pavec«. Ostalo mu je in pod tem imenom je bil v poznejšem življenju zasovražen. Nekega oblačnega novembrskega popoldneva je Šepavec zapustil čredo v nameri, da se nikdar več ne vme. Gnan od neke skrivne sile, je brzel brez cilja neznanokam. Sem ter tja je premišljujoč obstal; končno je zmagal prirojeni nagon... Ko pa je nenadoma zaslišal Nellyno lajanje — zadnji proseči klic — se je spozabil... otožno je zatulil... Bil je to poslednji pozdrav, ki ga je oddal tistim, ki jih je ljubil. Od tega dne dalje je bil zopet volk — zver ...