©■ ^JwSUce eriška Domovih '/I'/l/l'E RI C-Zli-HOItlE1 AMERICAN IN SPIRIT FOREION IN LANOUAOS ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0, THURSDAY MORNING. SEPTEMBER 30, 1948 LETO L. - VOL L V E S 1 n N 1 111^ MJLM ZAGREBŠKI PROCES. — Pisali smo, da so julija meseca začeli v Zagrebu velik proces proti takoimenovanim ustašem, ki so bili med vojno pristaši hrvaškega kvizlinga Paveliča. Pavelič je z nemško in italijansko pomočjo leta 1941 oklica! neodvisno hrvaško državo. Država je bila sicer hrvaška, ni pa bila neodvisna. Pavelič je vladal po volji in po načelih nacistov in fašistov. Njegovega vladanja je bilo nemške nadvlade. Hrvaški na-1iz tujine kasneje Obno-rod je hudo plačal za napake Vili so razpravo 11. av-Paveličeve in njegovi ožji somi- ‘ P<> raznih komandah. Najnjali slovenski komunisti vseLa joaephHegle7 j"r obnrnl IZoomlTZvTZ™; nje*°vam. vlaku’ 8 kat*tauZ « 30 dnevnice njegove smrti. * soboto ob 6:30 bo v cer-Vida maša za pokojne- sih pomešajo resnične zločince in nedolžne ljudi, da pade čim več 3ece na vse nasprotnike komunizma, naciste in poštene katoličane, ki so se borili proti komunizmu iz najboljših namenov. PROCES OBNOVILI. — V juliju so proces ustavili, ker predsednik potuje sedaj poffES t itoV najbrž .nahajal Brank°. Diehl’ J. 6KS8SU. srce. Stanoval je na 1689 E. ki je bil v taboriščni bolnici, 7JYoaau> BA,i ,, D , jv. ust v ujuii v “Samo potrpežljivi, vztrajni ,^m°eS°jen je 1 na 0gr‘,oddelku za malarijo. Gotovo je in trdno odločni moramo ostati, pa sem prepričan, da vojske ne bo in da bomo v Berlinu o-stali,” ’je dejal Smith. Diplomati tudi trdijo, da sovjeti po vseh poročilih raču- V......7”"?~ da 80 hoteli obenem soditi še sovjeti po vseh poročilih raču- o 2,i0,JC , n ‘ere ■ U3taŽT ki •80 £riili naj0’ da žas dele zanje, v nji- hovo korist. Vendar pa je soglasno mne- Med Slovenci po svetu Mene Iz Venezuele Grande, Ven. Cleveland je fe vedno na prvem mestu Clevelandski žogometni krožek "Indians” je včeraj zmagal “oje poznape »trpme.sloven-čikaškega, kar mu je pomagalo, !s ®lmlkrante po Ameriki, Ka-da je še vedno za 2 igri nadl ,ln Južn> Ameriki, prav iz pred dvema najmočnej- 8rca epo P°Z(travljam in želim, x Šima tekmecema, Bosto-1da bl 8e skoro skuPai dobili 8P<* (Ki nom in New Yorkom, ki ”a 8vobodnih slovenskih tleh in J v* sta včeraj tudi zmagala ,a s^upaj poromamo k brezjan-^ v igrah. |sk* Mariji na Brezje, kot smo Clevelandu je včeraj nekaj ■*’ obljubili. Zelo bom vesel, časa huda predla v igri s čika- se m* !*do javi s kakšno kar-škim krožkom. Za čikažane je **“• metal žoge Slovenec Frank Pa- Tu v Venezueli nas je zelo ma-pež in do 6. nastopa je bil Chi- !o! Slovencev in še ti smo *** cago za 2 točki naprej. Po so, " ^ * 'kropljeni na vse i Parizu in Washingtonu, da je položaj zelo kritičen. Judje groze z novimi umori Haifa. — Začasni posredovalec Zveze narodov v Palestini je črnski profesor Dr. Ralph Johnson Bunche, najrtarejM ameri-kanski član misije. Izjavil je, da bo nadaljeval delo pokojnega grofa Bernadotte, ne da bi za- Tukaj zapušča »progo J eno: Branlto Diehl sam, osebno k!Vzi^no1‘ti(S^V°enk*i’ MoVmotVp°riU nat starših na 19fill la pn 8VPJlb nad kom se |xkJ0 preizkusi vr-starših na 19611 Mohican Ave. .... . . ... .. . ter pet let staro hčerko Joan- Š1' ’’Perjaetn° tadl sai? mkoh m ne. Dalje zapušča starše Louis vršil nad jetnik, poizkusov amin Emma Barn., >ri vodita Riv- J* » 8amo erside Park gostilno v Welsh- “h DrJ,Schlhlnga' kl field Ohio’ ter brata I.nnU in oddelek vodl1 m Poizkuse vršil, nje vseh uradnikov v Berlinu, iJuranič Oskar — mimogrede Pogreb oskrbuje August F j povedano je on Hrvat, doma iz Svetek in gire iz pogrebnega za-! 3u^aka’ 5Panski borec ja voda ha 478 E. 182 cesti v so-!bil P° moji vednoati “P08'6" v boto dopoldne ob desetih na' municii8ki tovarni “Prezifix-” Highland Park, kjer bo pokopan na vojaškem prostoru. Frank Hlad Kakor smo že poročali je nenadoma preminul Frank Hlad. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je bil doma iz vasi Velka Slevca, župnija Velike Lašče. hteval kako posebno varnost za- Tu dapušča žalujočo soprogio se in svoje sodelavce. “Naj A-rabci in Judje sami ocenijo ali nam je varnoBt potrebna ali ne,” je dejal, “mi imamo samo dolžnost delati po naročilih Zveze Terezijo, hčer Frances poročeno Baldwin, vnuka Richard in Marilynun, sestri Mary Ando-lek in Jennie Peterlin. Pogreb v petek ob je bilo veselje. Konec igre je'zadovoljen. Vsak pravi: hvala bil zmagovit za Indijance in si- Bogu, da sem si vsaj življenje cer 6:2. rešil, drugo se bo že počasi ure- Cleveland bo igral še 3 igre, d>'°- Ameriško Domovinb red- v petek, soboto in nedeljo in sicer s krožkom iz Detroita. Ako Clevelandčani dobijo samo 2 izmed teh treh iger, pa jim je prvenstvo zagotovljeno, ne glede na to, kar bosta opravila Boston in New York. Poizvedovalni količek Kje se nahaja Jože Zupančič, po domače Pircev iz vasi Reve pri Dobrniču? Zanj bi rada zve-de'a sestrična Rozalija Miklič po domače Rigleva iz Artmanje vasi 14 pri Dobrniču. Jožetu Jenškoviču v št. Jerneju na Dolenjskem naj se zglasi nekdaj soproga Naceta Baznika sedaj poroč. Fortuna. Jenško-vič je sedaj v Dobravči št. 19. Kje se nahaja Franc Kaplan, doma iz Bele cerkve, sin Avgusta in Alojzije Kaplan? Naj se zglasi na naslov.: Rev. Štefan Kašovič, 542 Crosat St. LaSalle, 111. USA. Tri na dan Napeti položaj v Berlinu lahko označimo takole: z verige se je strgal stekel pes, katerega je treba prikleniti na verigo, ali pa ustreliti, drugače ne bo miru na svetu. * ♦ * Prosveta žaluje za predsednikom Cainkarjem, češ da bo njegova smrt velik udarec za SNPJ. no prejemam, in mi je v veliko uteho v tujini. Anton Jakoš, Čampo Carorite 6-F Estado Zulia Mene Grande, Venezuela IZ RAŽin NASELBIN JOHNSTON CITY, 111, —Dne 14. sept. je umrl Filip šragelj, star 73 let, doma iz vasi Stari Laz, kotar Ravna gora, Hrvaško. Tukaj zapušča sestro Veroniko Podjen, v starem kraju pa ženo in dve hčeri. LIVINGSTON, 111. — Dne 19. sept. je umrla Mary Hribar, stara 58 let, rojena v Trbovljah, štajersko. Tukaj zapušča moža Johna, sina in njegovo ženo, v Michiganu pa brata Albina Voč-ka. WAUKEGAN, 111. — Dne 11. sept. je' umrl Anton Zupančič, star 2 leti, doma iz Cerkelj, Dolenjsko, v Ameriki 48 let. Bil je več let farmar v Willardu, Wis. Zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri, v starem kraju pa dva brata in sestro. — Dne 22. pa se je smrtno ponesrečil Viktor Kranjc, star 70 let, v Ameriki 42 let Pri obiranju jabolk je tako nesrečno padel na tla, da je bil takoj mrtev. Zapušča ženo, tri sinove in hčer, v starem kra- No, na zadnji konvenciji Cain-1: brata kar ni bil tako neobhodno potreben za jednoto, ko je kandi-1 WASHINGTON, Pa. Tukaj diral proti njemu Mirko Kuhelj, I j« umrl John Jereb’ star 66 let-tajnik subverzivne organizacije doma *z Bovb Pr* Logatcu, No- — SANSa. Lahko bi stavili, da bo Frank tranjsko. V Ameriki zapušča ženo, hčer in brata. BROOKLYN, N. Y. — Dne 20. Lausche izvoljen za guvernerja sept. je naglo umrl Josip Bizjak, države Ohio. Toda to pa le te- star 48 let, doma iz Brda pri Se- daj, če bodo vsi upravičeni volivci registrirani za volitve. Ali ste vi? žani, Primorje. Zapušča ženo, sina, dve hčeri in več drugih sorodnikov. prvi na listi tistih, ki naj bodo j sedaj umorjeni. Homan izonanci so m Kirnu ti joolo žrvuo- m VIE POMAOAJMO mit Razne najnovejše svetovne: vesti PARIZ. — Združene države, Velika Britanija in Francija so vložile formalno obtožbo prpti Sovetski Rusiji, da ogroža svetovni mir s svojim postopanjem v Berlinu. Zahtevajo, da Varnostni svet Zveze Narodov to stvar vzame v pretres v najkraj*-šem času. Noto je sprejel generalni sekretar Zveze narodov. Istočasno so vse tri vlade objavile tekst pisma, ki vsebuje obtožbo in najhujše obdolžitve, kar jih je bilo doslej predloženih Zvezi narodov. Tri velesile trdijo, da je sovjetska Rusija pogazila njihove pravice v Berlinu in zaključujejo: “To ravnanje sovjetske vlade je nasprotno določilom čle»a II. ustave Zveze narodov in vstvarja nevarnost za svetovni mir, kakor je opisana v poglavju VII te ustave." Velesile nič ne predlagajo kakšne protiodred-be naj Varnostni svet Zveze narodov podvzame. Varnostni svet pa lahko obtoženi stranki prepove veto pravico in določi diploma-tične, trgovske, gospodarske, politične in vojaške sankcije proFi državi, ki je označena kot krivec. V Zvezi narodov smatrajo, da je izročitev te obtožbe zgodovinski dogodek, ki bo odločil v marsikakem oziru bodoče odnose v Evropi in v svetu. Ta izročitev pomeni formalen prelom med zapadnimi velesilami in njihovo veliko zaveznico med drugo svetovno vojno. Posledice bodo resne. Zapadne sile pa povdarja-jo, da so premislile vse možnosti in prevzemajo popolno odgovornost za vse, kar bi moglo slediti, pa tudi če bi sovjetska Rusija vsled tega izstopila iz Zveze narodov. * * * PARIZ. — Politični odbor Združenih narodov je sklenil, da se bo najprej razpravljalo o sporu med vzhodom in zapadom radi nadzorstva nad atomsko energijo. Nato pride na vrsto sovjetski predlog o razorožitvi. Tretja točka dnevnega reda pa bo palestinsko vprašanje. Ko se bo končala razprava o vseh treh točkah, ibo skupščina Zveze narodov vzela na znanje poročilo balkanske komisije o stanju v Grčiji in potem poročilo pododbora o bivših italijanskih kolonijah. Skupščina bo končno razpravljala o situaciji na Koreji. Proti temu dnevnemu redu so glasovale vse države sovjetskega bloka, zastopniki Arabcev, pa so se odstranili in niso glasovali. s , Tam ni imel niti prilike, niti možnosti, da bi, kot je menda priznal “ubijal z lastnimi rokami, ubil na stotine, na tisoče ljudi.” To so tako debele laži, da jih mora vsak, ki je bil vsaj 6 mesecev v taborišču, kot take takoj spoznati. Moti se tisti, ki misli, da je v Dachau vladal nered, ali anarhija in da je lahko vsak delal, kar je hotel, da je zlasti pobijal, kolikor ga je bilo volja. Tega niti SS-ovci niso mogli kar tako delati. Kar se je se je izvrglo na padi česti, pri nekaterih kapo-tih celo pogosti, ne bo nihče zanikal. Toda izpadov s smrtnimi izidi je bilo vsaj pri nas zelo malo, ali skoro nič. Drugače je bilo to v Mauthausenu in še slabše v takozvanih uničevalnih taboriščih. Jaz osebno sem prepričan, da nihče od ljubljanskih obtožencev ni osebno umoril kakega svojega tovariša. Res pa je eno. Slovenski ko- port. Tako so delali seveda tudi z neljubimi lastnimi ljudmi. Pa ne mislite, da jih je zato Tito sodil. Dejstvo je, da so se vsi ljubljanski obtoženci lotili špiona-že v korist Zapadnih sil (Anglije,( Amerike). Kako in zakaj je do tega prišlo, mi še ni povsem jasno. Tudi proces tega ni pokazal. Gotovo pa je tole. Avstrijec Spielfried je general in poveljnik avstrijske policije. Ta je spravil nemškega komunista Presterja, ki je napisal v nemškem jeziku celo knjigo o “Titovi novi Jugoslaviji” v zvezo z agenti Zapadnih sil. Ti so pridobili Presterja za svoje delo najbrž res na podlagi kake izqjave, ki jo je ta dal pred Gestapom in ki jo je avstrijska policija našla v arhivih nekdanjega avstrijskega Gestapa, nikakor pa ne v arhivih taborišča “Djachau.” Ta arhiv so Gestapovci požgali 4 ali 5 dni pred prihodom Ameri-kancev. Ta “junaški” general ni mogel ‘ničesar ukrasti in shraniti, ker ničesar več ni bito Deteta, obletnica— V pondeljek \. oktobra bo darovana sv. maša ob 8:30 v cerkvi Marije Vnebovzete za Mary Šimenc v spomin 10. obletnice njene smrti. Vinska trgaltv— Kot znano, se bo vršila v nedeljo vinska trgatev na Makov-čevi farmi v Genevi, O. Fairma se nahaja zraven znane Kerii-čeve farme, nekaj naprej od, farme Toneta Debevca. Poroka— V soboto ob 9 bosta poročena v cerkvi sv-Kristine Miss Stana Mršnik, Ičerka Mr. in Mrs. Anton Mršnik iz 20701 Goller Ave. in Mr. Valentin Grili, sin Mr, in Mrs, Joseph Stražišar iz 19102 Arrowhead Ave. Svatba bo zvečer v SDD na Waterloo Rd. Mnogo sreče jima želimo. Vabilo na sejo— St. Clair Rifle klub bo imel sejo v nedeljo dop. ob 10 v slovenskem domu na Holmes Ave. Ob 1 popoldne bo pa na klubovi farmi fina pečenka s polento. Vršilo se bo tudi streljanje na lončene golobe. munisti so imeli v taborišču «ie je dosedaj še vedno vse ta- te dokumente res ,že imel v rokah, ko so prišli Amerikanci in nas osvobodili, bi to gotovo izročil Amerikamcem, zlasti, ker so Juranič, Diehl in drugi igrali vodilne vloge v jugoslovanskem komitetu po osvoboditvi. Ker tega ni storil, je jasno, da Mary Zaletel v spomin 2. obletnice njene smrti. Gongioer umrl— V torek ponoči je umrl Burr Gongwer, dolgoletni načelnik demokratske stranke v okraju Cuyahoga. Bil je star 75 let. Imel je mnogo prijateljev, pa cesu ni razvidna prava resnica o teh izjavah. Titovsko časopi- svoje tajno vodstvo. To vodstvo je skrbelo, da so slovenski protikomunisti bili takoj ožigosani kot “izdajalci” in prišli na transporte, iz Dachaua, v druge komande, ki so bile še slabše in taborišča, ki so bila še hujša, kot je bilo dahausko. Naj navedem samo en primer: z menoj je prišel v taborišče tudi Slovenec, oficir G. A. Ko je bil že sestavljen transport za Neben Gamme, ga pride iz taboriščne pisarne iskat na blok en pisač in odpelje s seboj na zborno mesto, kjer je transport čakal na odhod. Ta oficir ni bil za ta transport nikoli odbran, niti ni bil na zdravniškem pregledu, kot vsi drugi ujetniki, določeni za transport, pa je vendar moral rti. Zakaj? Slovenski komunisti so imeli svoje ljudi v taboriščni pisarni in v -pisarni delov, urada, pa so ke in slične dokumente objavilo. V tem procesu tega ni storilo. Zato je zelo verjetno, da teh dokumentov ni nihče niti videl, kaj šele predložil sodišču. Pa vzemimo, da so ljubljanski obtoženci res postali agenti Gestapa ter take izjave podpisali. Vsi obtoženci so bili komunisti. To je Gestapo dobro vedela. Ali ne bi mogli ti komunisti 'kot agenti Gestapa svojo službo za Gestapo bolje o-pravljati nekje zunaj kot pa v taborišču, kjer je bilo vsako delo proti režimu nemogoče in ri vsakemu, ki je v politiki. Toda tudi taki, ko so mu nasprotovali, so imeli do njega spoštovanje. V politiki je bil učenec slavnega clevelandskega župana Tom Johnsona. \ova restavracija— Mrs. Zigman in Mrs. Tekau-čič sta odprli restavracijo na 6301 Glass Ave. Fina domača kuhinja. Prostor je odrt od 8 zjutraj do 2:30 zjutraj. Priporočata se za obisk. Fina kuhinja— Anton in Jennie Hrvatin ter Al Rudman se priporočajo za obisk njih restavracije in gostilne, Freeway Tavern, 17921 Waterloo Rd. Fina domača ku- ~ i--m-mujuve 1U . . vsako nasprotovanje, upor ali', njal V3ak petek nbja P“en' ka, pivo in vino. Na razpolago organiziran odpor iluzoren. U-jetnik v taborišču je bil brez moči. Tega pač ni treba špioni-ratl. Spioniranje komunistov po tovarnah, mestih, na terenu je bilo za Gestapo dragoceno, zlasti še, če bi ga zanjo o-pravljali komunisti. Mislite, da utihotapili oficirja brez vedno-jso bili ljudje pri Gestapo res tasti SS v spisek in na transport, ko neumni, da bi te ljudi posla-ker so se ga hoteli iz Dachaua]!*v Dachau, ko so jih mogli 100 znebiti. Ko sem ležal bolan v,Rrat koristneje uporabiti drug-revirju, sem si oskrbel preko je? svojega tovariša-Slovenca delovno komando v taborišču. Tovarišu bi moral samo javiti, kdaj1 priden! zdrav iz revirja. (Dalje prihodnjič). . --------o-----— Čehi izganjajo Jugoslovane Praga. — Med češkoslovaško BERLIN. — Ruski vojni zrakoplovi-borci so nadlegovali dva ameriška transporta, ko sta vozila v Berlin hrano za prebivalstvo. Ruski zrakoplovi » obletavali transporta, se jim približali na 100 0n je že V8e uredi, 8.kapotom, čev jev in potem odlete!.. Bilo je najmanj 5 ruskih manjših eno- da ,me ^ ^ delovnega urada [n Jugoglavijo 80 ra2mere tako motornih aparatov, k. so motil, transport. Ob, pod m nad tete- '2ahteval. Ko sem bil zdrav, sem hude da so mladenTčUz Juge? čimi ameriškimi transportnimi zrakoplovi, so Rusi delali vežbe,'t0 storil ka-no me ie zahteval '.iLi. n ° „ 7^!. , kalcor za napad in kakor da bi hoteli začeti streljati v ameriške jdeiovni ,urad pa j„ zahtevo od-'ški učili kot vajJnci v razJdh aparate, k. so nadaljeval, svoj tet. klonili ker 80 „ stw zadeli'delavnicah in industriiah mo! Ameriški zastopniki pravijo, da je bila to najbolj resna ne- slovenski komunisti in prepre.jrau oditi sedaj iz Češke domov varnoet, da bi se transport ponesrečil aU vsaj, da ne bi mogel do-'čili, da komande nisem dobil.'v Jugoslavijo. Izgnanih ie iz vršiti svoje poti. Zavezniški komandanti so vložili oster protest Mislili so, da bom šel s prvim (češke 2500 jugoslovanskih vain zahtevali, da rusM komandant nemudoma prepove vsako po-:transportom iz taborišča. P* so[jencev in učencev po raznih če-navljanje takih napadov. ge lmotni. Dobil sem zaščito v ških tehničnih šolah. lep prostor za balincanje. Amerikanec slovenskega porekla kandidat v državi Kansas Pri primarnih volitvah je demokratska stranka z veliko večino izbrala za svojega kandidata v Can3as City in distriktu Mr. Philip-a A. Dergance, Mr. Dergance je sin znane Dergančeve družine v Denver Colorado, ki prihaja iz Semiča v Beli Krajini. Stric sedanjega kandidata je bil splošno znani odlični zdravnik in primarij kirurgije Dr. Franc Derganc v Ljubljani. Sam kandidat je po poklicu odvetnik, bil je asistant US district Attorney. Veselimo se lepega uspeha našega rojaka in želimo, da bi pri volitvah častno zmagal. KAM IE TOKAJ pano. rsi VSAKI mm I ' MO NA BEOCNCM KATO m Ameriška Domoviiva mXWtm mm‘ (JAMES DEBEVEC, Editor) . a _ «117 8t CWr Ato. HEndenoa 0628 CMni S, OMo _________Publlehed dally except Saturdays, Sundays tnd Holiday« NAROČNINA Za Zed. driave $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50._________ SUBSCRIPTION RATES > United States $8.50 per year j $5 tor 6 months; $3 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.60 for 3 months. Entered as second-elms matter January 9th. 1808, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187S. No. 192 Thurs/, Sept. 30,1948 Izvolitev Lavšeta naša častna dolžnost Gremo za Lavšeta. To geslo dopovedati volilcem po Ohio ni in ne bo težko. Lavše nastopa kot kandidat, za katerega ne veljajo mnogi ugovori, in pomisleki, ki se po* javljajo proti drugim kandidatom njegove - stranke. Pred vsem ne velja zanj očitek, da je že predolgo na oblasti, saj je zadnji dve leti bil izven vsakega državnega in parlamentarnega dela. On ni neki neznan kandidat, ki bi ga bilo šele treba upeljavati. Nasprotno, Lavše je eden najbolj znanih javnih delavce,v v Ameriki. Njegova izvanredna zmaga pri primarnih volitvah mu je dala že toliko prednosti pred vsemi drugimi kandidati v javnem mišljenju, da vo-liici kar čutijo, da ta mož more zmagati. Poročila povedo, da njegovo ime zopet vžiga po Ohio. Lavše je daleč bolj popularen kot njegovi nasprotniki. On je ljudski človek. Osebno ga pozna večina ljudi. Naj je bil v državnem uradu ali pa ne, vedno je hodil' med ljudi, obredel vse kotičke obširne države in se seznanil z vsemi deli in stanovi prebivalstva. Kjerkoli je bil, je zapustil prijatelje in pristaše. Po vseh delih države se poznajo uspehi njegovega prejšnjega javnega dela in skrbi za blagor državljanov. On osebno ima lastnosti osebnosti, ki vliva zaupanje,, ki združuje in osvaja. V visokih in odgovornih službah je dokazal, da ima tudi sposobnosti vodilnega državnika in političnega delavca. Gremo za Lavšeta. Da se bo ta beseda spremenila v dejanje na dan volitev, je pa treba ne le, da jo vsi Slovenci osvojimo, ampak da jo te dni in tedne, ki nas še ločijo od volivnega dne, prenesemo na čim širši krog naše-okolice. Ni dovolj, da mislimo da ima Lavše večino med nami, treba je da smo popolnoma sigurni, da ne bo izgubil prav no- dOSeGremo za Lavšeta. Ta beseda naj te dni gre od moža do moža, od žene do žene, po tovarnah po delavnicah, po pisarnah in uradih naj se sliši na sestankih in na ulicah, na se ponavlja v vsaki družbi, pri vsakem političnem pogovoru M treba, da smo zato vsiljivi. Nasprotno. Mirno in solidno omenimo to ime in ga priporočimo ne da bi delali vtis nekih strastnih propagandistov, ampak kot državljani in volilci, ki res mislimo, da bi Lavše bil najboljši naš governer. Glavno je da nikake priložnosti ne, opustimo, ne zanemarimo, da vselej vse storimo, kar bi moglo koristiti zbiranju glasov za Lavšeta. , , Pred leti pri zadnjih volitvah je Lavse propadel za malenkostno število glasov. Vsem nam je bilo žal. Žal šele potem ko je bilo že prepozno. Vsi smo se zavedali, da je njegov poraz naš poraz, ki bi ga bili z malo več zavednosti in pridnosti prav lahko izpremenili v zmago. Takrat so marsikje zmagale škodljive malenkosti la ali oni ni dobil službe, ki bi jo rad, ta ali oni je mislil da m bil dosti upoštevan, mnogi so mislili, da je Lavše sam slovenske stvari in interese preveč zanemaril, zlasti zanemaril svoje najstarejše-in najzvestejše prijatelje in najbližjo okolico. Nasprotniki so te stvari, ki so s splošnega vidika velike malenkosti izrabili proti njemu in proti nam sedaj so daleč v preteklosti in morajo biti pozabljene. Ne le pozabljene za sedanje volitve ampak tako, da se več ne povrnejo med nas. Če bodo take stvari vplivale na naše politične odločitve ne bomo nikdar sposobni, da slovenskemu človeku in s tem nam samim izkrčimo težko pot v na)« višja mesta javne uprave Amerike. To pa je končni namen pri takih priložnostih. Slovenci moramo stremeti za tem, da se v ameriškem življenju uveljavimo. Nismo prinesli v Ameriko kupa zlata in še vedno je slovenski Amerikanec povprečno reven človek najpridnejši ima komaj srednjo existenco. Imamo na svoje pridne roke in velike darove, ki jih je Bog dal slo: venski naravi. To so sredstva, ki lahko pomagajo slovenskemu imenu v višine ameriškega življenja ne le v poslovnem, kulturnem, znanstvenem, športnem uveljavjla-niu ampak tudi v politiki in državnem življenju, če bomo dodali samo še, eno: smisel za našo skupnost. Sposobnega poštenega človeka našega podpreti s skupnimi močmi tudi preko osebnih ozirov in pomislekov, to bi bila tista višina, ki bi kazala, da smo res zaveden narod. Le ozrite se okrog sebe pa boste videli kako odlično tem ° RAZNE NOVICE Cikaiko pismo. “Naznanjam Vam, ka se Mr. Kelenc (šteri so pred ednim mesecom v Cleveland! na počitnicaj jako zbe-težali) že preči dobro počutijo. Že lehko ido ven se sprehajat. Zahvalni so Bogi, ka so srečno prišli nazaj v čika-go. Zahvalni so pa tudi vsem prijatelom v Clevelandi, ka ste se tak jako zanj brigali. Nikdar toga ne pozabijo ne oni i ne Mrs. Kelenc. Tu v Či-kagi smo se jako zosagali, kda smo zvedeli, kak se je z njimi zgodilo v Clevelandi. Ta so šli obiskat svoje prijatele i znance, rodbino, tudi na go-stuvanji so bili (Koren-Mun-ka), kde so dosta svoji znan-cov najšli. To Vam moram povedati, ka so naš Števan Kelenc vsikdar bili mehkoga srca: z veselimi se veselijo do skuz, z žalostnimi jočejo i se žalostijo. Obojega je bilo v Clevelandi: do skuz so se razveselili, te so pa ešče šteli videti svojega prijatele Lebara, šteri ,ma obe nogi odrzanivi. To je našega Stevana tak genolo, ka se jemi je srce od žalosti krčilo. Vse to je tudi pripomoglo k betegi srca. — Kda je pršeo v čikago glas, ka se je zgodilo z Mr. Kelencom Clevelandi, je vsakši s skrbjov spitavao, kak je z njimi, vsakši, ar so oni z vsemi prijateo. Te pa nepričakovano pridejo domov. Jaz sam bila tisti den ravno pri dokrtori i kak se začudim, ka vidim Mrs. Kelenc tam, te pa ovaram ešče Mr. Kelenca. Vidim, ka so bledi i ka se komaj gor drži- ljeni list “Ameriška Domovina,” posebno pa Prekmurce.” Antonia Denša. 25 letnico poroke sta doživela našiva odličniva rojaka Mr. i Mrs. Frank Horvath. Mr. Horvath je čerensovski rojak (Lešnjekov, slavljenka pa Čila Farkašova z Žižkov. Majo tri hčere (dve že poročenivi). Živijo na 2200 W. 22 Pl. Oba sta poznaniva društveniva delavca. Mrs, Horvath je predsednica Aninoga društva. Pri-jateli i znanci so jima pripravili veselo znenadenje v cerkveni dvorani Sv. Stevana v soboto 25. septembra večer. Tam so jima čestitali i želeli ešče duga leta v srečnom zakoni. Clevelandski prijateli so jima telegrafski čestitali v dvorano. Tudi Novine jima čestitajo i drugimi želejo vse dobro. .Obisk v Čikagi. Preminoči pondelek sta prišla obiskat čikago svoje rojake Mr. i Mrs. Matjaš Zelič iz Bridgeporta, Conn. Mrs. Zelič so Treza Ga borova z Odranec i majo v čikagi več svoji rojakov. Žele-mo jima, ka bi odnesla od či-kaškj Prekmurcov kak najlep-ke spmoine. Gostuvanje v Čikagi. Dneva 12. septembra sta se poročila Mr. John Bonk z Miss Ro salie Žalik. Ona je hčerka Mr. i Mrs. Michael Žalik. — Dneva 23. septembra se je poročo Mr. Edward Tivadar (sin Mr. John Tivadaea z Dolnje Bistrice) z Miss Falli Laysek. — Miss Ana Slavic z Mr. Michael Mataya. — Mr. John Matjašec z Miss Margaret Maley. Vsem naše iskrene čestitke! jieiu i iva se nuiiižij jjui . j prosi d im NatQioma.. ji jjoztjpvim- -P« tudijgftjtke smo meli v,| pj. jf(^’ ^ 'jfJ^nj^dajsvapSauDo-Tčiiagi. MrsTjaneVouri (po- ,^res. p0 Kanadske Prekmurce tak Mr. Antolina, Stevana Vinčeca i Ritlopa je pohodo ob priliki svojega kanadskega obiska Father Bernard Ambrožič. V Clevelandi je znao telko lepo-ga od nji povedati. Jako žao jemi je, ka je ne mogeo obiskati tudi drugi svoji prekmurski poznancov. Vse lepo pozdravlja. Hamilton (0811838). “Breskvi smo pobrali i odali. Bilo je dosta več kak lani. Za par dni se hapimo brati grozdje. Kak zgleda, de prle zrelo nego lani, ar je toplo vreme i naglo zori. Bo nekaj te zlate kaplice 1 — Pri nas je bio Bal-gačov Tinč ba Gjuranov (Martinov) i se jima je tu v torn kraji jako dopalo.” Anton Rit-lop. Opet Zadružni domi v So- iočkom okrajiV Beltincaj so narod razdelili na 6 brigad (po 35 do 40 ljudi) ka do mogli “prostovoljno” hodit zabadav delat. — V Dokležovji sta vel-kiva' priganjača za taksi dom nekši tovariš Perdigal i Gregor. Samo vapna nemrejo no odniked dobiti. — Na Tisšini dugo samo gledali cigeo. Zdaj so je nagnali delat. — Na Cankovi je nekaj začetoga samo vsikdar imajo kakše zgo-,’ore, zakaj ne delajo bole. — V Ženavljaj brž jako delalo. Tovariš Škerget je dober priganjač. Do 10, septembra bi naj bio dom pod strehov i napou gotov. — Dankovci tudi nameravajo do konca meseca septembra zgotoviti. Delajo ,udi v Petroči i v Fokovci. V Prosenjakovci ob madžarski meji so začnoli komaj kopati emelje. Martin Balažič, roj. 1. 1884 la Zčornji Bistrici. V Ameri-ro odšieo 1. 1907. Leta 1938 je prebivao v Big Sandy, Montana, USA. — Njegova sestra Rozina (rojena 1. 1888 ravno ak na Gornji Bistrici) ga išče i prosi, di AL PA NE sta ljudi je čakalo ešče pred njimi. Idem dol v Drug Store i na telefon povem doktori, ka je v čakalnici jako betežen bolnikKda pridem nazaj gor, je doktor ravno v čakalnico stopo i se oprosto pri drugij i vzeo Mr. Kelenca včasi k sebi. Vesela sam bila, ka sam bar malo tudi jaz lehko nekaj vči-nila za našega Stevana. Kda pridem jaz na red, mi doktor pravi, “Velko dobro delo ste včinila, Mrs. Denša. Mr. Kelenc so jako betežni, oni ne bi smeli tu čakati. Pa de vse do bro. Bo že bouši, ar je on dobre vole človek, rad boga i vse vzdrži. Ne bojte v skrbej za njega.” — Kak blisk se je po Čikagi razneslo, ka so Kelenc doma. Vsaki bi ga rad vido i pozdravo. Satpo ka v takšem betegi mora meti človek mir. Midva z možem sva ji včera obiskala. So bouši, liki vse-edno morejo dosta počivati. Ležečki lehko gučijo i smejejo se slobodno. Natihoma so nama povedali: “Ve se jaz ne bi vupao na pot domov v čikago, če se ne bi Father Godina gor vzeli za naj, ka naj pripelajo domov. Jaz mam velko spoštovanje do duhovnikov. Fa-thera Godino mam rad kak svojega sina. Niti smrti sam se ne bojao med potjov. Lehko bi mi dali blagoslov, če bi prišla moja zadnja vura.” Te so se opet zahvalili vsem, ka se kaj zanji brigajo. — Jaz pa to priliko porabim, ka pozdravim vse Slovence širom sveta, v ne ročena: Mrs. RR. Marquardt) je dobila deklico, v velko veselje ne samo starišom ..nege tudi dedeki i mamici (Mr. i Mrs. Marko Vouri). — Novi Prekmurec se;je pa rodip v Cicero, 111. prekmurskim stari šom Mr. i Brs. Jožef Farkaš (oča iz čerensovec). čestita-i želimo novorojenčkom kak materam zdravje. Bridgeport. Naše Materinsko društvo priredi dneva 23, oktobra v Rakoczi Halli ples Igrala de poljska orkestra. Vabimo k obilni udeležbi. Toronto, Canada. Naša vrla i podjetna rojakinja prekmurska Mrs. Karolina Hajdi njak dela čast našemi prek-murskomi imeni v Canadi. Pred dvemi tjjeddni je bio na njeno prizadevanje, prirejen pozdravni odvečarek novodo-šli slovenski (kranjski) be gunski družini Alojz Ambrožič v cerkveni dvoranoi Sv Vincencija. Deležni je bilo tudi devet drugi beguncov slo venski, ki delajo na železniški progi v bližini. Mrs. Hajdinjak je znala pridobiti druge kanadske gospe, ka se zanim-lejo za naše nesrečne begunce. K torni večeri sta prišla oba domačiva kaplana, nada le Prekmurci Mr. Balažič i družini Magyar i Kohek. Tak čujemo, ka tudi Hajdi njakova hčerka Mrs. Regina Bevk, ka majo farmo blizu Toronta, rada pomaga svoji materi pri takšem človekoljubnem deli. — Vse lepo pozdrav imo. v mi vau uiuioHvv "*** - ■ ~ —• ki jim pride do’rok naš priljub- lja Le ozrite se okrog sebe pa boste viaen kako oaucno____________—————-——— m oziru nastopajo nekatere druge narodnostne skup;- n ja, da s tem delamo za najboljšega guvernerja, ki ga Ohio Ni dvoma, da ima Lavše med vsemi slovenskimi Arne- more dobiti, za ljudskega fnoža, ki je vedno znal poiskati ne. m U v Ul im, u a uua Ldiov 'uvuu o. rikanci sedaj edini največjo in najboljšo priliko, da gre naprej.' Ni dvoma, da-njegovo ime stopa vztrajno navzgor, ni dvoma, da lahko zaupamo, da bo vsako nalogo častno reševal. Prav tako pa ni dvoma, da brez slovenske skupnosti in sp'osne podpore ne more nič opraviti v demokratičnem redu Amerike. Morda nam je bila šola izpred dveh let potrebna in koristna. Da bo res koristna, zopet v ginogem za-visi zopet od nas samih. Nauke te šole sprejmimo in se sedaj ognimo vseh škodljivih posledic. ognimo vseh skoaijivin posieuic. Gremo za Lavšeta. To geslo torej širimo iz prepriča- sobnosti, kot pa splošna javnost. muic uuum, ca ljudskega hioza, ki je vedno znal poiskati sredstva, s 'katerimi je ščitil siromašne in revne, pa tudi iz zavesti, da s tem opravljamo narodno delo, ki smo ga dolžni našemu slovenskemu poreklu in imenu. Pojdimo na to delo z zavestjo sigurne zmage in premaknimo vse tiste omah'jivce, ki vedno marširajo z močnejšimi bataljoni. Če v Lavšetovo zmago verujejo državljani drugih narodnosti in celo njegovi politični nasprotniki, moramo o njej biti toliko bolj prepričani mi, ki si je moramo dvakrat želeti in ki bolje poznamo kandidatove spo- itres: Rozina - ;as.se 35, Graz, Austrija, Eu-•opa. Novine v Evropi. “Amerika Domovina’’ zahaja tudi na -nnoge kraje v Evropi. Z njov "udi naše NOVINE. Rev. Leopold Mihelič etak piše iz Fran-cuske: .‘Ameriško Domovin^” ko jo preberem, pošljem prek-murskomi dečki, ki je jako navdušeni nad NOVINAMI. Te fant je 22 let star i je oborožen z ednim drugim zbežao iz Titove vojske i se prebio prek meje. Zdaj je delavec v Vien-e (Isere).” Veseli večer v Clevelandi priredi prekmursko Društvo Srca Jezusovega (SDZ) v šolski dvorani Sv. Vida. Tak je bilo določeno na seji 26. sep tembra. To bo 2. nedelo v no vembri. — Na toj seji se je določilo, ka društvo prispeva $25 za “Prkemursko knjigo,” štera se pripravlja i med drugim bo mela pregled vsej prekmurski društev v Ameriki. Poroči se v Clevelandi v so boto 2. oktobra Miss Mary Ka-vaš (hči poštovani staršov Mr. i Mrs .Anton Kavaš, 1383 E. 47) z Mr. Edvardom Steiner. Poroka de v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. ob 9. Gostuvanje de večer v eerkvenoj dvorani na E. 40 St. Mladomi pari iskreno čestitamo i želemo obilo božjega blagoslova. Dragi Vanek! če Mentorski Prekmurci idejo v Cleveland ali Clevelandski o-bišČejo sosede rojake v Men tori, te idejo mimo Medjimurcov Willoughby (po naše Vilobi). To je nekši turistovski kraj. Kda iz Euclida prideš do križpotja, kde vsaki vozač pomali vozi (ar iz tiste hiže sploj policaji pri okni ven gledajo), tam te na pravo proti Mentori i ešče kakše 3 mile po Vine Street pa si v Vilobi. V Vilobi je kakši 4,500. prebi-valcpv. Majo pošto, telegraf, banko, železniško postajo, letališče i pri Turkovom zeti Mr. Ker smo bili vsi štirje fantje od fare, to se pravi grčavi iinovi kmetskih hiš, ni bilo nič čudnega, da je bilo prvo, ki je pognalo v nas, ko smo stopili v žalostno ljubljansko noč, da ji vriskali. Mlada kmetska duša si hoče razmaha, kadar je polna sreče z vsemi pritiklinami in če nima drugega pri ro-tah, se pa razkorači, odpre ista in zauka, da se pomaja častitljiva mati zemlja v teme-jih. In tega mestni škrici ne znajo. Razprali bi se, če bi pokusili. Kmetskim fantom pa ;re bolje kot križev pot. Že pastirčki smo zijali in se učili, čeprav je bilo tisto le nekakšno čivkanje. Ampak ko je bil pa 'ant enkrat ppiznan, da sme ob iototah večer na vas, takrat je pa dal od sebe glas, da se ga je dišalo v deveto vas in da ga je |ijegova ljuba spoznala po gla-,u izmed vseh drugih. Njen je lajbolj znal, kakopak. Kakor se pa petelin najbolj postavlja na domačen gnojišču, jili so tudi fantje najbolj gla-;ni v domači vasi. Če bi se po Irugih vaseh, bi pele ročice in irikelci. Tako vem o Srpano-em Lojzetu, ki je danes spo-,tovan krojaški mojster v Clevelandu, da ga v vriskanju še lanes noben ne prekosi. Z na-im Francetom se sicer včasih kušata, toda France sam pri-;na, dane more tako povleči kot jojze. Ko je bil Lojze komaj .6 let star, je čutil v sebi ne-nansko moč za ukanje. Ampak piremlad je še bil, da bi od-ipU- PO- foutovsko. Ko je šel tovariša\in si ni prav upU .aukati, da ne bi skazil, je na->rosil voznika, ki ga je vozil, la je vriskal zanj. Saj ljudje liso vedeli, če daje glasove od sebe tovariš ali voznik, mislilj pa vsi, da to ne moke biti irugi kot svat. ta dva ne. iNista imela tistega božjega daru, brez katerega ni pravdanskega ukanja. Ampak Matičičev Tone in jaz, o, ja, midva pa že. Pa sva vsak par-krat rekla, kolikor sva mogla spraviti skupaj. Najprej je Tone, prav po ivanjeselsko, da 3mo se celo mi sami nekoliko prestrašili. . “Ptieveč si,” ga je posvaril 'orat Ivan, “vso ljubljansko policijo bomo dobili na vrat. Saj ni, kot bi šel z Unca domov. Doli po Poljanski cesti stopimo in •e nas bo kdo ustavil zaradi ka-'enja svetega nočnega miru, bomo rekli, da so bili to drugi, ki so jo ubrali gori za Mestnim domov.” “Ivan, daj, da bom še jaz nekoliko zategnil,” sem vložil prošnjo Pri našem poveljniku. Jamo malo naj dahnem, ki vendar ne gre drugače, če pa odhajam v Ameriko in ki imam vse pravice pri sebi. Če jih ravno ne pride pol Ljubljane, ne bodo opravili nič z nami, kakor ;e počutimo zdajle.” “No, pa daj, ampak nakrat-ko odpravi,” mi dovoli prija-:elj Ivan. “Se bomo nekoliko jomaknili z središča mesta in ',omo raje eno izapeli. Če bomo jolj nalahko in se znajde kak stražar v našem okolišču, nas jo samo po očetovsko posvaril: ‘Le bolj potiho, gospodje, le jolj potiho.” Saj so inam že lostikrat spregledali, ako smo katero rekli bolj nalahko. Se-. eda, mestna straža nikakor ne sme dovoliti, da bi se drli in gšili po Ljubljani, kakor bi Ko smo torej prišli na cesto takrat v Ljubljani, ni kazalo drugače, da smo vsaj s parkrat-nim likanjem povedali beli Ljubljani, da se tisto noč godi nekaj zelo pomenljivega. Na Mestnem trgu smo stali in polno praznega je bilo okrog nas. Pogledali smo tje proti magistratu, pogledali tje za semenišče, pjremotrili teiren doli do Mesarskega mostu in doli po Poljanski cesti ter ugotovili, da ni nikogar, ne tukaj ne tam, ki bi nam bil v škodo, če se en krat oglasimo po naše. Ivan Matičič in Zalokarjev Srečko, Sukalaci (na 35406 Vine St.) fanke ali kak tu pravijo “donuts” i druge “home made candies.” Deca pa ženske mimo takse hiže že celo nemrejo. Mr. Hodniki je za fanke jako malo, Mrs. Hodnikova’se pa fank pa dobre kave nindri ne branijo, jaz sam pa tudi bole njuvi misli, te smo se notri zavinoli. To je bila vesela medjimurska - prekmurska družba: Turkovi, Suka-lacovi, Zeličovi (iz Bridgeporta) i Hodnikovi. Bili smo tak nekak na pou: pou Prekmurcov, pou Medjimursov. Mrs. Turkova so Murskoga Središča, Mr. Turk pa s Peklenice, tam kde premog kopajo i za petrolij zemljo vrtajo. Mr. Zelič so od Sv. Jurija, žena pa z Odranec Treza Ga-borova. Druge itak poznaš. Guč je kak vsikdi najprle od staro-pa kraja. V Peklenici smo na vagone premoga nakopali i za petrolij do pekla globoko vrtali. “Malo tiho, prosim,” se oglasi Mr. Sukalac. Gramofonsko ploščo naj poslušamo. Pa smo čuli sami sebe, kak smo pred dobri-(DaiX na I. strani) meli kakšhe popa#o-«c» A»-. i ne bo obležalo v želodcu, pa spravi tisti glas iz sebe, Japec, ki ga že komaj zadržuješ. Saj moli da v Ameriki ne boš. Tam najbrže ne dajo dosti na tako naše ustno izročilo.” In sem se nagnil nazaj, da sem moral prijeti za klobuček, da mi ni padel z glave, zamižal sem, kakor je to potrebno pri takem opravku in zaukal. Meni se je zdelo, da sem strašansko lepo. posebno še, ker se mi je posrečilo, da sem nakoncu kar ijrikrat zategnil. To je zelo težko ker rado že prej zmanjka sape. “Bo že za silo,” me je pohvalil Ivan. “Zdaj pa le stopimo, ker prav zdi se mi, da se nam bliža sem od Sentklauža neka senca, ki se lahko splremeni v kakšno sitno stvar. Doli po Poljanski cesti stopimo, od tam čez Šenpetrski most in mimo vojašnice na kolodvor. Po tej poti bomo katero lahko rekli, ker je bolj od rok in redkokdaj tje zaide kakšno oko postave." Po dva in dva smo jo ubrali po Poljanah in zabrundali lepo koračnico: Regiment po cesti gre ... . Pray to smo nekoč peli pri vojakih, ko smo marširali na Koroškem proti Železni Kaplji. Vroč dan je bil in že od ranega jutra smo bili na cesti. Mnogo fantov pri drugih stotnijah je cepnilo kraj ceete od vročine in napora. Pri naši 11. stotniji smo bili pa kakor gadje. Gutnikov France je imel vedno pripravljeno katero, ali za smeh, ali koračnico. Našemu stotniku, ki je bil rodom Čeh, se je kar sama smejalo, ki ima take fante za seboj. In ko smo urezali to: Regiment po cesti gre . . . smo j o morali naprej in naprej. Niti eden ni omagal tisti dan od naše stotnije in zvečer, ko smo primarširali na icilj za tisti dan, nas je poročnik Kor&čin zdrezal v vrsto in stotnik nas je še enkrat lepo pohvalil in rekel, da je samo naša stotnija prišla cela do prenočišča. FR. JAKLIČ: Peklena svoboda Poveri o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 Drugi, ki niso bili tako po- j navdušenj a, da ni bilo razume-gumni in so bili junaški samo ti nobene besede več. takrat, ko jih nihče ni videl, so pa pritrjevali Krivanogu. “Prav! Prav! Tone ima prav!” “Ponoči!” je povzel Tone. “Ni treba, da bi te vsak poznal, ki ga obiščeš, da bi vsaka baba kazala za teboj: ta je bil! Ur- Ko se je Tone oddehnil in nalovil sape, je pa zopet zamahnil in razburkano morje se je pojnirilo. “Najprej v naš grad, v četrtek zjutraj pa v Namršelj. Pa ako imate kaj korajže, poj-demo še naprej, na Turjak! bar mora priiii v naše roke, pa,Tam so velike bukve. Tam ima-nihče ne sme vedeti, kdo ga je jo nas vse popisane. Pa bodi Isi kmet v dolini ali v pogorju, blizu Turjaka ali pa daleč vzdignil!" “Ga slišiš? Modra je ta!” “Ponoči gremo ponj! Pa vsi gremo, kar nas je tu in kar jih ni, pa so pod ižansko graščino.” “Tak drevi? Tak vsi?” “Vsi, prav vsi! Pa ne drevi, tudi.jutri večer ne, ampak v sredo zvečer, ko se stemni in bo sova ukala v smrečju okrog grada. Takrat se bomo vzdignili. In kjer bo sova najbolj ukala, Vm se bomo zbirali. Iz Iške vasi, iz Strahomera, iz vse Iške, pa z Zgornjega Iga, iz Skrilj in drugih vasi tam zgoraj se zberemo pri bogeu v Kotu. Ko-tarj i nas bodo že čakali. Z Vrb-ljen pa iz Tomišlja in iz vasi po polju naj nas počakajo pri kapelici na Staji, Oni od fare, Pijavčani in iz vasi na oni strani gozda, naj se pa zbero, kjer je bolj pri rokah. Ko bo sova.povdod ukala, ko se bomo sporazumeli, takrat bomo pa udarili. Pa vsi kmalu.” “Tone bo pa naš general!” “Pa naj bo, Kaj se kaj bojim? Zailo poslušajte, kaj pravi in ukazuje vaš general! Nihče ne sme priti praznih rok. Kramp in sekira, vile in cepin ali s čimerkoli moreš udariti, vse je dobro. Nič se ne ve, kaj bomo bolj potrebovali. , Urbar pa stran, v tistih bukvah je. Veliki urbar je tam in pa tudi kan-clije so tam, kjer imajo naše davke zapisane. Tja moramo. Tam moramo vse uničiti. Kaj nam pomaga, če uničimo vse na Igu in v Namršlju, ko je pa vse tisiro tudi v Turjaku zapisano. Graščak je že tako naredil, da se njemu nikdar nič ne zgubi. Tudi na Turjak moramo!” “Sam Bog te je dal,” ga je prekinil Malnarček. "Ljudje, nič ne bi bilo, ako njega ne bi bilo.” “Čast! Čast in slava Tonetu,” je vzkresnilo po hiši in zunaj. “Na Turjak! Na Turjak!” so vpili oni, ki so bili bolj nagli in pogumni. “Vsi pojdemo na Turjak,” je nadaljeval Tone, a ga je takoj ustavilo navdušeno pritrjevanje. “Vsi! Vsi! Vsi!” “Pe ne samo mi izpod zvona sv. Martina in sv. Marjete, tudi bližnji Turjaku morajo udariti. Pa od spodnje strani morajo pritisniti. Turjak, saj ga poznaite in veste, kje je. Na skali čepi in gleda potuhnjeno luoed Evarjj Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga sa Slovenca v Wisconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address , All .Communications to OBZOK PUBLISHING COMP ANT 830 So. 5th St Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 V Wisconsinu izgleda slabo za Wallaca V naših primarnih volitvah 21. septembra se je Henry Wallace zelo slabo odrezal, tako tudi 2. novembra, napravil za sebe in za “Walla-cevo progresivno stvar” “speech”) dobil v vsej naši “rdeči" trdnjavi” le 2,901 glasov, dočim jih je dve leti na-Ce bo! za j dobil v isti'"trdnjavi” 11,-potem 998! V dveh letih je torej na- zaposlen kot inšpektor pri International Harvester Co. toll da zdaj trenotno brez dela radi "lay-offs” v tovarni. Tudi on se ima zahvaliti svojemu imenu, da je dobil nominacijo, kajti njegov prednik, za katerega mesto kandidira, je bil tudi “Smith” — John iSmith — več- Henry ne bo dobil dovolj gla- šim rdečim “progresivcem” sovsov niti da bi bil izvoljen za šintarja, kaj šele za predsednika. Kajti kljub temu, da se je primarnih volitev udeležilo pri nas komaj polovico vseh volivcev (okoli 600,000 od 1,200,-00), so Henrijevi “napredni” pristaši dobili le EN glas od vaških :STO, to je okoli 600 po vsej državi. In To pri nas, ki sm0 bili vedno “progresivni”, ne kakšni “klerikalni” nazadnjaki in “fašisti”. Joj, joj, kaj bodo naši sopotniki listi rekli na to? Naši Sansovci so že napravili obupni klic za več aspirina, ki ga je izadnji teden po volitvah zmanjkalo po lekarnah zlasti pri nas na južni strani mesta, kjer so si naši slovenski in hrvatski rdeči “voditelj čki” izbrusili noge in pete za Hen-rijevo “zmago”. In da je bil udarec znaje še hujši, je njihov idol, komunist Bobrowiez (ki so ga v velikem upanju predstavili tudi na nedavnem fakozvanem SNPJ dnevu, da je zbezljalo od njihove “progresivne” fane celih 10,000 pristašev! Če to ni za obupat! Toda v tolažbo naj jim bo, da so ga pbkidali tudi republikanci, čeprav so drugače na celi črti izšli iz teh volitev kot zmagovalci. Pokidali v toliko, da za tri najvažnejše državne urade — za podgovernerja, za državnega odvetnika in za državnega blagajnika — niso postavili med kandiate nikogar z močnimi kvalifikacijami za te urade, oziroma niso—v svojem prevelikem samozaupanju v zmago — zadostno podpirali v predvolivni kampanji nobenega od kanditatov na njihovi listi kot moža potrebnih sposobnosti, in tako seje zgodilo, da so nominacije za te urade dobili brije politični neznanci, ki pa so imeli to prednost, da so imeli ista imena kot njihovi predniki v uradih, za katere kandidirajo. Z drugimi besedami: volivci so glasovali za imena, ne za može. Tako na primer, je dobil nominacijo za podgovernerja na republikanski glasovnici neki koli, naj ga straži še toliko graščinskih biričev in pisarjev. Ven s prekletim pismom — bomo dejali in se uprli s krampi in cepini.” Ljudje so kar poskakovali od veselja in navdušenja. Tone je pa zamahnil z roko in vse je posluhnilo in nastavilo ušesa: “Iz grada pojdemo pa v fa-rovž. Tudi tam nas imajo zapisane. Ni kdo ve kaj, samo pasji snop je. Pa tudi to se mora abrisati za večne čase. Vse papirje moramo uničiti. Dokler si kje zapisan, nisi prost, nisi svoboden.” “Prav praviš. Ge si kje zapisan, si prav tako kakor bi bil priklenjen.” “Zapisane nas imajo pa tudi v Namršlju. Vsak Pem tolče po bukvah in vpije na kmeita, ki ugovarja dajatvam: Tu notri, tu, tu je vse zapisano, para zatracana! Molči, pes! Zato mora biti tudi tega konec, V Namršelj pojdemo. Pem jih bo dobil najmanj petkrat petindvajset po zadnjem koncu. Zaslužil jih je več. Naj poskusi, kako zna kmet primaza-ti, in pobrali mu bomo vse bu-kve in papirje. Ali gremo?” Pritrjevali so vsi in itulili od ONEM PAY temi vitamin umna YOUR BUY WORD PWfa* ym mmi ll"4» fM