PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov I predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni!
| TRST
O' "5 H O' 2 V- £
O 'j-
o S s rn x
t- c X
e s f ^ -a
ari s
U ^ TV
' 559 nije)
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 215 (12.847)
Trst, sobota, 12. septembra 198
Po dolgotrajni in polemični razpravi v poslanski zbornici
Nocoj bo glasovanje o zaupnici vladi ladje pa odplujejo v Zaliv v torek
S tem kompromisom bo vlada »na nek način« upoštevala misijo OZN
RIM — Pozno nocoj in zelo verjetno izdatno po polnoči bo poslanska zbornica izglasovala zaupnico vladi ter na ta način odobrila sklep ministrskega sveta, da se pošljejo v Zaliv italijanske vojne ladje. Toda te bodo odplule šele v torek, 15. septembra, torej takrat — kot je obrazložil obrambni minister Valerio Zanone — ko bo že znan potek razgovorov generalnega tajnika OZN v Teheranu in Bagdadu. Gre za kompromis, ki so ga dosegli po dolgem in utrudljivem zasedanju načelnikov skupin, na katerem so bile odstranjene še zadnje zapreke in s tem omogočeno nocojšnje glasovanje.
»To je tipično italijanski kompromis,« ironizira radikalec Rutelli, »saj ni povsem v skladu z zahtevo leve opozicije, naj bi prej počakali na izid De Cuellarjeve misije in šele potem Poslali tja ladje, pa tudi ne s stališčem vlade, naj bi prižgali brodovju zeleno luč šele po rezultatu glasovanja v parlamentu.« Ravno tako nezadovoljen je načelnik komunistične poslanske skupine Zangheri, ki sicer priznava, da se z odgoditvijo odhoda ladij vsaj delno upošteva poslanstvo Pereza De Cuel-larja, s tem pa tudi pravilnost zahteve
KPI in dejstva, da je večinska koalicija v hudih težavah.
Dvoumna rešitev je v resnici jasen odraz globokih nesoglasij med petimi vladnimi strankami, toda pojdimo po vrsti. Takoj potem, ko sta spregovorila zunanji minister Giulio Andreotti in Zanone in ko je vlada zaprosila za zaupnico, je predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti sklicala na zahtevo komunistov in drugih sil levice konferenco načelnikov skupin, da bi nanovo preverili celoviti postopek razprave. V takšnih okoliščinah, so trdili komunisti, mora biti razprava poglobljena, zato nikakor ne gre omejiti posegov ne številčno in niti ne časovno. Na enako stališče so se postavile vse druge skupine levice, medtem ko so radikalci in »zeleni« odločno silili, da se vzame v pretres njihova zahteva po odložitvi razprave;, češ da se po pravilniku lahko o njej glasuje tudi vpričo prošnje za zaupnico.
Beseda je dala besedo in v dvorani je postalo naenkrat vroče. Predsednica Jottijeva je predlagala, da bi razpravo končali danes zvečer, glasovanje pa odložili na torek, ko bo de Cuellarjeve misije že konec. Socialisti, socialde
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Generalni tajnik OZN De Cuellar je včeraj dopotoval v Teheran
TEHERAN — Generalni tajnik OZN Javier Perez De Cuellar je včeraj dopotoval v Teheran na svojo doslej najtežjo misijo, na pot se je namreč odpravil, da bi sprti zalivski državi prepričal v neodložljivost proglasitve premirja. Na letališču je De Cu-ellarja pričakal iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati.
Odhod generalnega tajnika svetovne organizacije je med vrsticami predvidevala že resolucija Varnostnega sveta OZN št. 598, ki jo je Irak ze sprejel, Iran pa pred sprejemom resolucije zahteva mednarodno obsodbo iraške agresije izpred sedmih let. De Cuellar se bo danes začel pogovarjati z iranskimi političnimi veljaki, iz Teherana bo odletel v Bagdad, ob povratku v New York pa bo dal med vsakoletnim zasedanjem Generalne skupščine dokončno sliko položaja v Zalivu.
Predsednik iranskega parlamenta Ali Hamanei je pred De Cuellarjevim
prihodom v Teheran dejal, da je njegova vlada pripravljena, da posluša katerikoli pravičen predlog, ne bo pa sprejela nepravičnih rešitev. Ali Ha-menei je govoril med petkovim obredom in ob prisotnosti velike množice, saj so se včeraj po celem Iranu spominjali iranskih žrtev v Meki.
Iranska tiskovna agencija Irna je včeraj posredovala tekst govora predsednika iranskega parlamenta Raf-sandžanija, ki je govoril tudi o sklepu italijanske vlade, da v Zaliv pošlje svoje minolovce in nekaj vojnih ladij. Rafsandžani je dejal, da ga dejstvo samo po sebi ne moti, saj se Italija ne namerava vmešavati v spopad, ker pa je število v Zalivu prisotnih minolov-cev preveliko, dobiva akcija, po njegovem mnenju, videz nepotrebnega raskazovanja moči. Ob koncu je Rafsandžani zatrdil, da ne bo nobena akcija »čiščenja« zalivskih voda uspešna dokler je Iran ne bo podprl.
Libi

0
s
1
o
premirje
TRIPOLI Kratke, a zato posebno krvave, napetosti med Libijo in Čadom je zaenkrat konec, državi sta namreč včeraj sprejeli poziv Organizacije afriške enotnosti (OAE), o proglasitvi premirja.
Libijska tiskovna agencija Jana je oddala vest, da »velika džamahirija namerava s to gesto prekiniti imperialistično spletkarjenje proti Afriki«.
Ob koncu izrednega sestanka čadskega ministrskega sveta je tudi Čad sprejel vabilo predsednika OAE Kennetha Kaunde, ki je prošnjo na obe državi naslovil prejšnjo sredo. V sporočilu čadske vlade sicer piše, da je premirje smiselno, le če bo omogočilo dokončno ureditev spora, ki se vrti predvsem okrog z minerali bogatega pasu Aouzu na čadsko-libijski meji
Kenneth Kaunda je med praznovanji ob primenovanju Etiopije v Ljudsko demokratično republiko Etiopijo dejal, da se bo posebna komisija za rešitev li-bijsko-čadskega spora sestala v Lusaki (Zambija) 24. ali 25. septembra. Komisiji bo načeloval predsednik Gabona Omar Bon-go, v Lusako pa bodo povabili tudi čadskega predsednika Hab-reja in libijskega voditelja Gadafija.
Verjetno pa ne bo premirje trajalo dalj časa, iz N'Djamene je namreč prišla vest, da so Libijci popoldne ponovno bom-bardirai čadsko ozemlje.
Po srečanju z Reaganom tudi sestanek z židovsko skupnostjo
Papež za svobodo in pravico Izrael že, a tudi Palestina
MIAMI Papež je brž po prihodu na Florido dal razumeti 200.000 vernikom, da je tu vse preveč »nečistovanja, Prešuštvovanja in preprečevanja rojstev s kontracepcijskimi sredstvi«. Kako so reagirali ameriški katoličani, o katerih je Christian Science Monitor zapisal, »da o socialnih in političnih problemih enako mislijo kot nekatoličani«, ni znano. Ne vemo pa niti, če se je Janez Pavel II. dotaknil drugih žgočih vprašanj, npr. rasizma in široke podpore smrtni kazni, ki razdvajata javnost. Z Reaganom se je seveda dobro razumel: čeprav je pozval k »novi politični morali«, brez katere ni moč do »svobode, ki naj ne bo le maska za prikrivanje zlega«, in proti »zlorabljanju oblasti«, se je papež zavzel za »preporod načela o pravičnosti, na katerem temelji ustava iz leta 1787«; tembolj, »ker ima Amerika velike odgovornosti do človeštva« in »igra važno poslanstvo v svetu«. Reagan je prikimal: »Mir ni le brezvojno stanje, ZDA in SZ bodo kmalu podpisale sporazum o omejitvi jedrskega orožja, a vse to je odvisno od sovjetske volje...«
Govor je bil tudi o Srednji Ameriki: Reagan je Wojtylo prosil, naj prispeva k pomiritvi v Nikaragvi s posredovanjem pri managujskem kardinalu Obandoyu y Bravu (ta se bo v torek udeležil prvega sestanka med nikaragovsko vlado in opozicijo po mirovnem sporazumu iz Gvatemale). Papež se je sestal še z ameriškimi Židi. Rabin Waxman je ponovil zahtevo, da Vatikan uradno prizna Izrael in naveže z njim diplomatske odnose, Wojtyla pa je odvrnil, da bo to mogoče samo z istočasnim priznanjem »palestinske države«.
D. G.
Spet novi zapleti v aferi z orožjem
MASSA — Afera prekupčevanja italijanskega orožja državam v Zalivu za-dobiva čedalje bolj temačne razsežnosti. Predvčerajšnjim so neznanci telefonirali na lokalna sedeža dnevnikov II Tirreno in La Nazione, da bi grozili namestniku državnega prav-dnika iz Masse Augustu Lami in njegovi ženi. Ugrabitev je bila najbljažja grožnja, zato pa je Lama odločil, da prekine sleherne stike s predstavniki tiska in javnostjo.
Preiskava je zdaj top secret, vse bolj zapletene pa so tudi povezave med Aldom Anghesso in njegovim bližnjim sodelavcem Guidom Codurijem. An-ghessa naj bi v prekupčevalnih akcijah igral vlogo »007«, agenta tajnih služb, medtem ko naj bi se Coduri pečal s predstavniki siciljske mafije in imel stike s švicarskimi bankami. Glede informacije, da je Anghessa vodil posle za italijanske tajne službe, pa je Sismi že včeraj demantiral kakršnokoli sodelovanje z njim.
Preiskava o trgovini z orožjem se vsekakor nadaljujte, čeprav, iz varnostnih razlogov, za popolnoma zaprtimi vrati. Preiskovalci, ki bodo v ponedeljek zaslišali Ferdinanda in Giovanni-
ja Borlettija Jutri v Primorskem dnevniku, so včeraj zaslišali Salvatora Da-rio, ki naj bi bil moral pričakati ladjo Boustany I. s svojim tovorom orožja.
Prav glede tihotapljenega tovora, naj bi preiskovalci odkrili zanimivo sled, ki naj bi peljala iz ladijskega skladišča v italijansko teroristično podzemlje. Raketometalci na Boustany I. naj bi služili celo za nekaj načrtovanih napadov na italijanske kaznilnice, v katerih so zaprti predstavniki bliž-njevzhodnega terorizma, tudi taki, ki so bili povezani z napadom na Achille Lauro.
Vilenica 87: včeraj začetek pomembnega pisateljskega srečanja
NA 3. STRANI
Jutri v Primorskem dnevniku
pri
nas
Ko je svinčnik »velikih« začrtal meje
Posebna priloga ob 40-letnici uveljavitve določil mirovne pogodbe
Z jutrišnjo številko Primorskega dnevnika bo izšla tudi posebna priloga ob štiridesetletnici uveljavitve določil mirovne pogodbe v naših krajih. Priloga obravnava z raznih zornih kotov vprašanje meje, odnose med Italijo in Jugoslavijo, množični odhod Istranov, in skuša razčleniti zgodovinsko genezo problemov, s katerimi se še danes soočata Trst in vsa dežela
Preureditev odbora na tržaški Občini
TRST — Čeprav z veliko zamudo glede na obveze, ki jih je bila večinska koalicija sprejela ob enem izmed formalnih zaključkov »preverjanja«, oziroma kar 52 dni po odobritvi občinskega proračuna, je sinoči tržaški občinski svet vendar opravil že dolgo napovedani pre-ustroj občinskega odbora. Najvidnejša učinka preureditve izvršnega organa občinske uprave sta bila izstop predstavnika Slovenske skupnosti Aleša Lokarja (in nenadejano tudi demokrščanskega odbornika Uga Orlanda) iz odbora ter vstop socialdemokratskega predstavnika Roberta De Gioie in demokristjana Capecchija.
Potek sinočnje seje občinske skupščine, ki bi moral biti po pričakovanjih precej napet, je bil nasprotno nenavadno miren in v bistvu nezanimiv. V razpravi o navsezadnje tako pomembnem vprašanju, kot je umestitev prenovljene uprave, ki naj bi vodila tržaško Občino do upravnih volitev prihodnjega leta, se namreč ni oglasil nobeden od voditeljev večinske koalicije, ki so tako prepustili besedo samo opoziciji, ki je seveda to dejstvo primerno ožigosala.
Arafatovi pogoji
JERUZALEM — Jeruzalemski dnevnik Hol Hair je včeraj prvič objavil domnevne Arafatove pogoje, ki naj bi bili predpogoj za začetek neposrednih pogajanj med PLO in Izraelom. Arafat je točke izraelski vladi posredno sporočil preko komunističnega poslanca Charlieja Bitona. Pisanje jeruzalemskega dnevnika je sicer medtem že zanikal glasnik PLO, izgleda pa, da se na Bližnjem vzhodu vseeno nekaj premika.
Arafatovi pogoji naj bi bili naslednji: obojestransko prenehanje sovražnosti, zaustavitev gradnje naselij na desnem bregu Jordana in v Gazi za čas trajanja pogajanj in še medsebojno priznanje med Izraelom in PLO. Točke je baje Arafat obrazložil Bitonu in izraelskemu poslovnežu Davidu Shalomu prejšnji torek v Ženevi.
Na reakcije res ni bilo treba dolgo čakati. Izraelski premier Šamir in zunanji minister Peres sta bila do pisanja dnevnika precej skeptična prav upoštevajoč demanti glasnika PLO in zato domnevne Arafatove izjave nista marala komentirati.
Komunistični poslanec Biton se je včeraj sestal s svetovalcem izraelskega zunanjega ministra, ob koncu pogovorov pa je žalostno dejal, da se izraelska vlada očitno najbolj boji prav miru.
• Nocoj glasovanje v Zaliv šele v torek
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mokrati in liberalci so soglasno zahtevali, naj se vse skupaj konča nocoj, a se ladje pošljejo v Zaliv že jutri, to je v nedeljo, istočasno pa je socialistični voditelj Bettino Craxi med sprehajanjem po Transantlanticu izjavil, da ne bo za socialiste čisto nobena drama, če bo glasovanje šele drugi teden. To pa je bil »signal«, ki je dovolil načelniku socialistične skupine De Michelisu, da lahko iznese »rešilni« predlog: glasujmo v soboto ponoči, toda vlada naj med razpravo napove, da bodo ladje odplule šele po zaključku misije Pereza de Cuellarja v Iranu in Iraku.
Vlada je zaprosila tedaj za odmor, saj je potrebovala nekaj časa za razmislek, takrat pa se je spopad nenadoma preselil med klopi večinske koalicije. Zanone je na vse kriplje nasprotoval socialističnemu predlogu, socialdemokrati pa so bili mnenja, da je potemtakem najbolje glasovati šele v torek, a da bi morali lovci na mine in druge ladje v tem primeru odpluti takoj po glasovanju. Predstavniki večinske koalicije so se lepo zbrali skupaj z vsemi ministri in se telefonsko posvetovali z predsednikom ministrskega sveta Gorio, ki je bil tisti čas v Bariju zaradi odprtja Levantskega velesejma, nazadnje pa »packarija«: vlada je določila kot datum za odhod vojnih ladij torek, 15. septembra, da bi s tem »na nek način« vzela v primeren poštev poslanstvo Organizacije združenih narodov, »vendar ne v zvezi z lastno pobudo«. Kot je torej razvidno, gre za rešitev, ki je odraz političnih razmer, »v katerih se zdi, da nihče ne upošteva nikogar, in obstaja celo nevarnost, da marsidko ne razpozna svojih...«, kakor je iz apuljskega glavnega mesta jedko komentiral ministrski predsednik Giovanni Goria.
G. R.
Po sestanku z bavarskim voditeljem Straussom
Končal se je prvi zgodovinski obisk Ericha Honeckerja v Zahodni Nemčiji
Honeckerja je na miinchenskem letališču dočakal Franz Josef Strauss	(Telefoto AP)
MUNCHEN — Popoldne ob štirih je predsednik državnega sveta nemške demokratične republike Erich Honecker končal petdnevni obisk v Zvezni republiki Nemčiji, prvega te vrste v zgodovini obstoja dveh nemških držav.
V proračunski razpravi, ki se je končala včeraj, so v parlamentu zastopane stranke soglasno podprle obisk, čeprav z različnimi poudarki. Konservativna desnica je postavljala v ospredje predvsem tisto, v čemer naj bi se odražal totalitarizem oblasti v NDR (od vprašanja državljanskih svoboščin do berlinskega zidu in streljanja na prebežnike), ter je zato zahtevala, da Bonn v teh zadevah še močneje pritisne na Vzhodni Berlin. Sredina vladne koalicije je obisk predstavila kot posebno obliko uresničevanja politike ponovne združitve v času, ko »zgodovina le-te se ne postavlja na dnevni red«. Socialni demokrati poudarjajo predvsem svoje zgodovinske zasluge, ki da so obisk sploh omogočile. Stranka zelenih pa je šla v parlamentarni razpravi najbolj daleč
Negativni rekord ameriškega primanjkljaja
NEW YORK — Ameriška trgovinska izmenjava je bila tudi julija deficitarna. Po uradnih podatkih, ki so jih posredovali včeraj, pa je ameriški deficit narasel za milijardo dolarjev glede na mesec junij, kar pomeni, da je dosegel ponovni negativni rekord.
Julijski primanjkljaj naj bi se bližal vrednosti 16,47 milijarde dolarjev, medtem ko so junija meseca zabeležili 15,71 milijarde dolarjev deficita. Za 0,6 odstodka, to je za celih 21,01 milijarde dolarjev, je padel izvoz, ZDA pa so julija uvozile 1,8 odstotka več blaga (za 37,48 milijarde dolarjev vrednosti).
Ameriški deficit je bil večji od predvidenega, kar se je seveda nemudoma poznalo tudi na menjalnem
tečaju dolarja. Kakor hitro so se razvedi! uradni podatki o julijskem padcu, je vrednost ameriške devize padla z 1,8807 marke na 1,7885 marke oz. s 143,05 jena na 141,30. Tudi v Italiji je dolar izgubil nekaj točk, pred zaprtjem poslovnega dne pa si je dolar le nekoliko opomogel in to brez direktnih posegov centralnih bank.
Vprašanje ameriške komercialne izgube ostaja vsekakor pereče, čeprav je Mednarodni denarni sklad v svojem šestmesečnem poročilu zabeležil splošni negativni razvojni trend vseh industrijsko razvitih držav. Gospodarstvo naj bi sicer napredovalo, a z občutno počasnejšim tempom.
in je zahtevala od vlade, da dokončno opravi s sprenevedanjem okoli posebne narave odnosov med Nemčijama in tudi »mednarodnopravno« prizna NDR.
Honecker, ki je včeraj dopoldne priletel v Miinchen iz Posarja, je bil gost bavarskega ministrskega predsednika Franz Josefa Straussa. Ta ga je na letališču sprejel in pozdravil ter ga odpeljal v deželno predsedstvo, kjer sta se pogovarjala. Preden mu je priredil kosilo, je Strauss gostu razkazal tudi rezidenco, ki mu je bila na voljo nekaj ur. Po kosilu pa ga je spremil na letališče, kjer se je od njega poslovil. Strauss je manjkal samo pri kratki slovesnoti, ko je Honecker položil venec na spomenik žrtvam v koncentracijskem taborišču Dachau, vendar pa sodi to k političnem slogu Straussa, ki je že nekajkrat posegel v historiografske razprave s težo, da Nemčija v drugi svetovni vojni ni počenjala nič takšnega, s čimer se ne bi umazali tudi drugi udeleženci vojne, in da zato ni razloga, da bi večno živela v senci zgodovinske krivde.
Sicer pa se je tudi Strauss v zdravici pri kosilu pridružil občemu razpoloženju, ko se je zavzel za maksimo: storimo, kar se da, pustimo ob strani, kar ni mogoče, priznajmo medsebojno mejo, vendar pa jo velikodušno odprimo. Na vprašanje državljanskih pravic je opozoril tako, da je mejo predstavil tudi kot tisto ločnico, ki deli dva. različna pogleda na človekove pravice. Strauss je nadalje pozdravil namero, da bo poslej potniški promet med Nemčijama še obilnejši. Kar zadeva prizadevanja v prid miru, pa je Strauss menil, da obe nemški državi ne moreta dosegati sprememb na svojo pest, da pa lahko k njim prispevata s svojo podporo. V zelo kratkem odgovoru pa je nato Honecker govoril o tem, da je treba mir še nadalje utrjevati, nato pa je svoj obisk - »ne da bi prehitevali celovito oceno« - označil kot »času ustrezen, smotrn in koristen«.
MARJAN SEDMAK
Narodna banka BiH
ni prva odkrila Agrokomercevih menic
SARAJEVO — Narodna banka BiH ni prva odkrila Agrokomercevih nekritih menic. Indiciji o tej finančni aferi so prišli iz službe družbenega knjigovodstva. Tudi zapisnik kreditnega inšpektorja te banke Mustafe Brkiča o nepravilnosti v poslovanju Gospodarske banke Sarajevo - Temeljne banke Bihač je bil napisan že maja letos, nato pa je dva meseca ležal v predalih - in čakal na ugotovitev SDK. To je povedal guverner Bosansko-her-cegovske narodne banke Julij Pelivan na sestanku osnovne organizacije Zveze komunistov banke. Komunisti so sprejeli odgovornost, ne strinjajo pa se s trditvami, da je ta ustanova kriva za vse, toliko bolj, ker je menični val to inštitucijo obšel, oziroma so nekrite menice odhajale v druge banke.
Viceguvernerka Hairra Balorda je poudarila nekatere nepravilnosti v
delu banke in omenila celo friziranje nekaterih podatkov o kreditiranju. Odločno se je zavzela za preverjanje idejnopolitične odgovornosti najodgovornejših ljudi v banki, česar pa ni želela storiti osnovna organizacija. Po njenem mišljenju se je namreč za veli-kokladuške mahinacije vedelo že prej. Fikret Abdič in Hakija Pozderac sta bila po njenem mnenju »ljubljenca« Narodne banke, v katero sta prihajala kakor domov in pred katerima so »razprostirali tepihe«.
Kot poroča Tanjug, v kmetijskem kombinatu resno razmišljajo, da bi Agrokomerc dobil novo ime, kajti kot poudarjajo posamezni gospodarstveniki, se je sedanje ime z menično afero toliko umazalo doma in v tujini, da bi bilo poslovanje lahko resno otežkoče-no. (dd)
Obletnica strmoglavljenja demokratične Allendove vlade
SANTIAGO — Ob 14. obletnici državnega udara, s katerim je vojska 11. septembra 1973 strmoglavila vlado predsednika Allendeja, je general Pinochet ponovno uvedel izredne mere, ki mu dovoljujejo, da brez predhodne sodne obravnave izžene iz države nasprotnike vojaškega režima. Te izredne ukrepe mu dovoljuje ustava, ki je bila odobrena leta 1980. Kljub temu da se do sedaj režim še ni izkoristil možnosti, da nasprotnike brez procesa izžene ^iz države, živi v izgnanstvu nad 400 Čilencev, ki jim je vrnitev v domovino prepovedana.
Čilski režim sprejema v zadnjih časih le manjše, čeprav bučno najavljene ukrepe, to pa zato, da bi se izognil napadom opozicije in mednarodne javnosti. Razkropljenost opozicije, ki ji ne uspe zediniti svojih moči, mu pa
pri tem nedvomno pomaga. Vsekakor se položaj v Čilu ne da primerjati s položajem na Filipinih ali na Haitiju pred padcem tamkajšnjih diktatur.
Po obstoječi ustavi bo lahko general Pinochet kandidiral tudi na prihodnjih predsedniških volitvah, vendar je njegova kandidatura še negotova. Predsedniškega kandidata na volitvah, ki bodo po predvidevanjih najkasneje marca leta 1989, bo določilo vodstvo čilskih oboroženih sil. Čilski volivci bodo takrat lahko le potrdili izbiro vojaških vrhov, saj bo njihov kandidat po ustavi tudi edini. Pinochet je odvrnil vse zahteve opozicije za uvedbo svobodnih volitev, njegovo samozavest pa še krepijo izjave lojalnosti, ki so jih ob priliki obletnice državnega udara izrekli vodilni predstavniki vojske.
V Zagrebu srečanje ekonomistov
ZAGREB — Nadalnja polarizacija sveta na države dolinice in države upnice kratkoročno ogroža obstoj osiromašenih in prezadolženih, dolgoročno pa predstavlja grožnjo za razvite, za države upnice. To je po besedah dekana ekonomske fakultete v Zagrebu prof. Janka Tintora ocena štiridnevnega mednarodnega srečanja ekonomistov na temo »ekonomski razvoj in mednarodni dolgovi«.
Včerajšnji dan so posvetili problemom svetovnih dolgov iz jugoslovanske perspektive. Sodelujoči so pokazali na medsebojno povezanost jugoslovanske zunanje zadolženosti in njene gospodarske strukture. Po besedah prof. Babiča se problem strukturnega prilaganja jugoslovanskega gospodarstva ne more preseči le z global-
nim zmanjševanjem povpraševanja, saj to istočasno vodi v zmanjševanje proizvodnje.
Zagrebški ekonomist dr. Gorazd Nikolič pa je govoril o vprašanju modela, v katerem delujeta dva tečaja: en, ki vzdržuje pomanjkanje deviz in drugi, ki se je oblikoval na svobodnem tržišču. Dragana Ignjatovič je v svojem referatu obdelala vprašanje Jugoslavije kot starega dolžnika, kar slabi njene pogajalske pozicije in manevrski prostor.
Sodeč po vprašanjih tujih udeležencev srečanja v svetu zelo slabo poznajo strukturo jugoslovanske proizvodnje in izvoza, smeri razvoja, gledanja na vprašanja tržišča, cen, plač, problema inflacije itd. (dd)
C
3
£
D
ZANESLJIVOST PRIJATELJSKE BANKE
V življenju so trenutki, ko lahko finančna pomoč reši velike ali majhne probleme. Mi to vemo, ker so kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice nastale pred več kot sto leti na pobudo
preprostih ljudi, ki jim je bila družina prva in najpomembnejša skrb. Zato nudimo osebna posojila za poročne stroške, opremo stanovanja ali nakup novega avtomobila. Pomagamo tudi s posojili in finančnimi prispevki pri nakupu, gradnji ali obnovi hiše. Na naše hranilnice in posojilnice se lahko obrnete za plačilo
raznih računov (SIP, ENEL, plin), davkov, najemnin itd. ter za izplačilo plač in pokojnin. Svetujemo vam tudi, kako lahko najkoristneje naložite svoje prihranke. Vedno boste naleteli na prisrčnost, učinkovitost, enostavno in hitro poslovanje. Prav tako smo
vam vedno pripravljeni pomagati pri reševanju vaših velikih in majhnih problemov. V kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici ste v moderni banki in med prijatelji.
KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE
v Furlaniji-Julijski krajini

1 tfauaM

Vilenica 87: včeraj začetek vsebinskega dela pomembnega pisateljskega srečanja
MARIJ ČUK
LIPICA — Po četrtkovem večernem kocertu, ki je pomenil dobrodošlico gostom iz celotnega srednjeevropskega prostora, se je vče-taj začel delovni, predvsem pa vse-binski del letošnje mednarodne nagrade Vilenica. Prireditev, ki nosi ime po lepi kraški jami, lučaj od Trsta, naj bi se uvrščala med pomembna pričanja pisateljev, ki prihajajo iz nekdaj kulturno točno definiranega prostora. To je vsaj v hotenjih prirediteljev Zveze kulturnih organizacij iz Sežane in Društva slovenskih pisateljev, ki sta vložila veliko naporov v uspeh pritrditve. In res: znanih pisateljskih imen je v Lipici kar precej, s tem Pa je pomen Vilenice že sam po sebi potrjen in utrjen.
A kakšen je ta srednjeevropski Ptostor? Katere so značilnosti srednjeevropske civilizacije? O tem je tekla beseda na diskutu včeraj popoldan, ko so prišle v ospredje individualne interpretacije oziroma gledanja na ta pojav, ki danes ni zemljepisno zarisan, a ga vendarle preveva neka duhovna nit. Izziv tazpravi je po uvodnih besedah Vena Tauferja dal tržaški eseist Claudio Magris, ki je imel začetni referat, dejal je, da je danes občutiti nostalgijo po nekaterih bistvenih srednjeevropskih vrednotah. Vendar je to svet, ki je bil, a ga verjetno danes ni mogoče več oživiti, saj je tudi Magris svoje misli Posredoval v preteklem času. Na take, podobne in drugačne misli se je odzvala kopica udeležencev, med temi Boris Pahor, Cino Brazzo-duro, Dimitrij Rupel itd.
Kaj več od kronike dogajanja na Krasu za mejo na tem mestu ni mogoče posredovati. Zato naj omenimo še, da je bila včeraj zjutaj v Sežani prva literarna matineja, zvečer v jami Vilenici pa tradicionalni literarni večer slovenskih pesniov In pisateljev, na katerem je iz našega zamejstva nastopil Marko Kravos. Seveda pa lahko razkrijemo, kdo je dobitnik letošnje mednarodne literarne nagrade. To je nvstrijski pisatelj Peter Handke, svetovno znani avtor, ki ima izjemen pomen za razvoj sodobnega evropskega literarnega izraza in ki v svoji odprtosti in toleranci, v svojih inovativnih impulzih in v svojem vztrajanju kot zgled prerašča neposredni srednjeevropski okvir — kot je rečeno v utemeljitvi. Handkeju bodo nagrado slovesno Podelili drevi na svečanem večeru v jami Vilenici.
In še nekaj: v želji, da bi to po-membo pisateljsko srečanje pokrilo čimširši prostor Primorske, bo danes zjutraj na Zemonu druga lite-farna srednjeevropska matineja. Posebna žirija bo nato podelila najboljšemu prebranemu prispevku Posebno nagrado - kristal Vilenice. Zanimivo, da na teh matinejah ne nastopa noben slovenski avtor iz dveh bivših srednjeevropskih središč — Trsta in Gorice...
Glede uporabe prostorov v deželnih strukturah
Furlanski avtonomisti in LpT so si spet v laseh Povsem strumentalno polemiko sprožil listar Gambassini
TRST — Kdo ima pravico do uporabe prostorov deželnih struktur? Lahko samo deželni organizmi, bivši svetovalci ali tudi druge ustanove in združenja?
To vprašanje —v resnici na zelo strumentalen način— je sprožila Lista za Trst, oziroma njen načelnik v deželnem svetu Gambassini, katerega je zbodlo, da je imel pred dnevi Odbor za proučevanje furlanske avtonomije tiskovno konferenco na sedežu predstavništva F-JK v Vidmu, kjer je sicer pred tem že večkrat zasedal. Zato je Gambassini takoj prijel za pero in naslovil vprašanje predsedniku deželne-a odbora, da bi izvedel, »na osnovi aterih kriterijev je bilo skupini zasebnikov, ki nimajo nobene politične ali volilne legitimacije, dovoljeno javno posluževati se uradnega sedeža Dežele v Vidmu, s čimer je pobuda v takem institucionalnem sedežu pridobila veliko reklamo in prestiž«. Vznemirjen zaradi vsega tega svetovalec LpT Gambassini »zahteva spoznati točno ime ali imena oseb, ki so odgovorne za tako ravnanje Dežele in na osnovi katerega pravilnika je to možno dovoliti«. In na koncu vprašanja še grožnja: »Odgovor je torej nujen, tudi zaradi morebitnega razvoja zadeve«.
Gambassini je torej odprl novo fronto spopada s furlanskimi avtonomisti, ki na to provokacijo niso ostali z jezikom za zobmi. Oglasila sta se predstavnika omenjenega Odbora Corrado Cecotto in Gino di Caporiacco, sicer bivša deželna svetovalca, in v celoti zavrnila Gambassinijeva natolcevanja. Predvsem sta s citiranjem deželnih zakonov ugotovila, da sta imela vso pravico, ki jima jo je predsedstvo deželnega sveta zajamčilo (vprašanje bi moral zato Gambassini nasloviti na ta naslov in ne na predsednika deželne vlade), da je Odbor lahko zasedal v prostorih Dežele v Vidmu. Nista se spustila v ocene Gambassinijevih trdi-
tev, ki jo zafrkljivo na kratko označujeta kot »očiten dokaz nestrpnosti "tri-estinistov" za pobudo, ki je sprožila interes in spoštovanje pri vseh demokratičnih in ljudskih političnih silah v Deželi«.
Bivša deželna svetovalca tudi ugotavljata, kako je sedež deželnega sveta v Trstu večkrat na razpolago političnim silam, ki se morajo pogostoma spoprijemati s kriznimi situacijami v tržaških krajevnih upravah; služi torej kot podružnica tržaške občine, seveda s soglasjem Liste za Trst, ki pa se sedaj usaja, da so se druge sile lahko-poslužile deželnega sedeža v Vidmu, kar jim je po zakonu povsem dovoljeno. Zato sta naslovila protestno pismo
redsedniku deželnega sveta Solim-ergu zaradi žaljivih besed svetovalca Gambassinija.
Proti njegovim stališčem se je postavila Proletarska demokracija z deželnim svetovalcem Giorgiom Cavallom, ki je med drugim dejal, da mora deželna uprava nuditi svoje prostore za take in podobne pobude. Včeraj se je o tem izrekel tudi načelnik komunističnih deželnih svetovalcev Silvano Tarondo, ki je poudaril, kako je KPI vedno zagovarjala, da morajo ne samo deželni in bivši svetovalci, ampak tudi druga družbena in kulturna združenja uporabljati v vseh pokrajinah deželne sedeže, vendar pod pogojem, da se o tem sprejmejo točna pravila in bi reševanje tega problema ne bilo v izključni pristojnosti deželnega odbora.
Razprava o energetski proizvodnji v naši deželi se je začela
TRST — Na sedežu deželnega odbora so se včeraj sestali predstavniki deželne uprave, družbe ENEL, krajevnih ustanov ter sindikalnih in podjetniških organizacij in začeli razpravo o energetski problematiki v Furlaniji-Julijski krajini.
Predsednik odbora Biasutti je uvodoma poročal o rezultatih srečanja z družbo ENEL o situaciji naprav za energetsko proizvodnjo in o perspektivah, ki jih je nakazala ENEL glede bodoče ureditve tega sektorja. Na tem srečanju je bila tudi potrjena razpoložljivost družbe za čim širše sodelovanje z Deželo, krajevnimi ustanovami in družbenimi silami, da jim posreduje tehnične podatke, začne izdelavo študije o vplivu teh naprav na okolje in na socio-ekonomsko tkivo teritorijev, na katerih delujejo ali bodo delovale nove naprave družbe ENEL.
Na tem prvem srečanju so analizirali metode dela in časovne roke, v katerih je treba definirati deželno energetsko vprašanje.
Udeleženci so tudi sklenili, da je treba pripraviti predhodno konvencijo med Deželo in družbo ENEL, ki naj obvezuje obe ustanovi, da bi v kratkem času pripravili študije o vplivu energetskih struktur na teritorij in za zaščito okolja.
Na prihodnjem srečanju bodo analizirali vsebino te predhodne konvencije ter dokument družbe Enel o elektrarni v Amaru. Sestanek bo na začetku meseca oktobra. Metodo, ki so izbrali za nadaljevanje dela, so predstavniki krajevnih ustanov, sindikatov in podjetnikov ocenili pozitivno.
V Lignanu začetek zasedanja o pravicah otrok na svetu
LIGNANO — V tem obmorskem turističnem središču naše dežele se je včeraj dopoldne začelo tridnevno svetovno zasedanje o pravicah otrok, ki ga prireja UNICEF s sodelovanjem krajevne letoviščar^ke ustanove.
Sporočilo tega zasedanja je v iskanju poti in sredstev, da bi pravice otrok postale skupni zaklad vsega prebivalstva na svetu.
Včerajšnje uradne otvoritve so se med drugimi udeležili podtajnik Franco Castiglione, predsednika deželnega odbora in sveta Adriano Biasutti in Paolo Solim-bergo, deželni odbornik Carlo Vespasiano in številni drugi vidni predstavniki iz vsega sveta, ki so
angažirani v tem sektorju, med temi tudi Suzanne Mubarak, soproga egiptovskega predsednika.
Suzanne Mubarak je izrazila prepričanje, da bi sprejetje konvencije o teh pravicah predstavljalo važen korak na poti zapolnitve sedaj obstoječih razdalj v mednarodnih zakonih, ki obravnavajo ta vprašanja. Soproga egiptovskega predsednika je tudi opozorila na vse večji razkol, ki nastaja na svetu glede teh problemov med Severom in Jugom.
O teh problemih bo tekla razprava tudi v Čedadu, kjer bo od nedelje dalje tridnevni kongres novinarjev UNICEF.
Od danes do prihodnje sobote
Številne pobude v Sežani ob tednu starejših občanov
SEŽANA — Od 12. do 19. septembra bodo v raznih krajih sežanske občine potekale prireditve, posvečene praznovanju tedna starejših občanov. Le-tega že več let uspešno organizira Zveza društev upokojencev sežanske občine pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Sežana.
Svečana otvoritev tedna starejših občanov bo letos v Senožečah danes, 12. septembra. Ob 15. uri prireja Občinska zveza društev upokojencev Sežana svojo skupščino, na kateri bodo pregledali opravljeno delo v letošnjem letu in sprejeli smernice za nadaljnje aktivnosti. Po bogatem kulturnem programu si bodo lahko udeleženci ogledali lovsko razstavo ter razstavo starih predmetov in prostore tovarne Cimos v Senožečah.
Vsa sežanska društva prirejajo v tem tednu pestre programe. Divaško društvo upokojencev organizira cel teden športna tekmovanja, piknik s starejšimi občani ter izlet, kozinsko društvo prav tako športna tekmovanja in piknik, posvečen Brkinom 1987. V Komnu načrtujejo kulturni program s piknikom. Pester program je pripravilo tudi sežansko društvo upokojencev. V torek, 15. septembra, bodo ob 18. uri v društvenih prostorih otvorili slikarsko razstavo, na kateri se bodo predstavili domači upokojenci (Kranjec, Pertot, Rupnik in drugi). Otvoritev bo povezana s kulturnim programom. V sredo, 16. septembra, bo ob 10. uri v društvenih prostorih v Sežani predavanje na temo »Človek v tretjem življenjskem obdobju in njegova ustvarjalnost«. Starejši občani pa se bodo v petek, 18. septembra, lahko poveselili na pikniku v Povirju. V četrtek in petek bodo v Sežani potekala društvena tekmovanja v balinanju, na katerih bodo sodelovale tudi ženske ekipe.
V tem tednu bo še posebej vsa skrb posvečena starejšim ljudem. Vrstili se bodo obiski starejših občanov na domu, ki jih bodo izvajale delavke sežanskega Centra za socialno delo. Tudi delovni kolektivi bodo v svoje sredine povabili svoje nekdanje delavke in delavce. Učenci se bodo spomnili in razmišljali o starosti na svojevrsten način. Kot vsako leto, bodo tudi letos pisali proste spise, od katerih bodo najboljši nagrajeni s knjižnimi nagradami. Teden se bo zaključil v soboto, 19. septembra, ko bodo v Sežani potekale zaključne športne igre. Ob 8. uri se bodo pričela tekmovanja v balinanju, ob 9. uri v šahu, strelci z zračno puško pa bodo tekmovali ob 13. uri. Slavnostna zaključna prireditev bo ob 17. uri s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali moški pevski zbor iz Divače in operni pevec Ladko Korošec. Pred domom upokojencev bodo podelili tudi diplome in nagrade najboljšim športnikom.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Neposredno prodajo od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
Tokrat je šel predaleč. Lahko bi mu odpustila popivale, samopomilovanje, nesposobnost za delo, laži, ko je zapravil še zadnji denar, preden ji je uspelo odkriti, kako stoje stvari, tega pa mu ni mogla odpustiti. To je bilo pre-več. Kljub temu pa jo je žalostno pogledal. »Ne morem Pomagati. Ti si močnejša od mene. V sebi imaš nekaj, česar laz nimam. Ne vem, kaj je to.«
»Imenuje se pogum. Tudi ti bi ga imel, če bi si le dal Priložnost in ostal trezen dovolj dolgo, da bi se postavil na lastne noge.«
»Mogoče, pa se ne morem. Si kdaj pomislila na to? Jaz sem. Vsak dan, dokler nisem odšel. Morda bi moral oditi za vedno.«
»Kaj?« Videti je bila neprizadeta, toda spet je začutila, kako ji groza leze v kosti.
Nenadoma se ji je zazdel čudno miren, kot bi vedel, Kaj mora storiti. »Hočem reči, oditi iz tvojega življenja, Faye.«
»Zdaj? Kako podlo.« Bila je zgrožena, ni hotela izgubiti svojega moža. Še vedno ga je ljubila. On in otroci so bili
edino, kar se ji je zdelo pomembno. »Kako nam lahko narediš kaj takšnega?« V njenih očeh so se pokazale solze in moral se je prisiliti, da je gledal stran, prav tako kot se je moral v zadnjih treh tednih prisiliti, da ni mislil nanjo. Ni mogel več prenašati krivde. Za vse, kar se je zgodilo, je bil sam kriv in tega z ničemer ni bilo mogoče popraviti. Ničesar ji ni imel ponuditi, ona pa se je očitno sama kar dobro znašla. Tako se je vsaj prepričeval vse te tedne, tako se je prepričeval tudi zdaj ne da bi jo pogledal. Če bi jo, bi videl agonijo v njenih očeh. »Ward, kaj se dogaja z nama?« Njen glas je bil hripav in pridušen; Ward je globoko zavzdihnil in odšel k oknu, od koder je imel neomejen pogled na sosedovo neprepleskano hišo in navlako na njegovem dvorišču.
»Mislim, da je čas, da odidem od tu, si pojiščem službo in ti pomagam pozabiti, da sem sploh kdaj obstajal.«
»S petimi otroki?« Zasmejala bi se bila, če ji ne bi šlo na jok. »Nameravaš tudi njih pozabiti?« Neverjetno je strmela v njegov tilnik. Ni mogla verjeti, da se to dogaja njima. A bilo je res. Zdelo se ji je kot mora ali kot slab scenarji.
»Pošiljal ti bom vse, kar bom mogel.« Počasi se je obrnil in jo pogledal z drugega konca sobe.
»Gre za Maisie? Imaš resne namenae z njo?« Težko je verjela, toda te dni se ji je zdelo verjetvo vse prav. Morda si je tako obupno želel starega načina življenja — Maisie pa je bila del tega življenja. Toda Ward je odkimal.
»Sploh ni to. Mislim samo, da moram za nekaj časa od tu.« Ob teh besedah je njegobv glas zvenel skoraj zagrenjeno. »Zdi se mi, da bi te moral pustiti samo, da si boš lahko ustvarila novo življenje. Na koncu se boš poročila s kakšnim uspešnim filmskim zvezdnikom.«
»Če bi si ga želela, bi ga bila vzela že pred mnogimi leti. Toda nisem hotela zvezdnika, hotela sem tebe.«
»In zdaj?« Prvič po nekaj letih je začutil nekakšen pogum. Prišla sta do konca. Od tu sta lahko šla samo navzgor. Če je izgubil njo, nima izgubiti ničesar več.
Pogledala ga je z žalostnimi očmi. »Nič več ne vem, kdo si, Ward. Ne razumem, kako si lahko z njo odpotoval v Mehiko. Morda bi bilo bolje, če bi se vrnil k njej.« S temi besedi je hotela pokazati pogum, ki ga ni čutila, on pa je zgrabil za vabo.
»Mogoče še bom.« Ves razkačen je odvihral v zgornje nadstropje in trenutek kasneje ga je slišala, kako razgraja po spalnici in pospravlja svoje stvari. Sedela je v kuhinji, slepo strmela v skodelico s kavo in mislila na zadnjih sedem let ter pri tem grenko jokala, dokler ni prišel čas, ko je morala po otroke v šolo.
Ko se je vrnila z otroki, ga ni bilo več. Otroci se še zavedali niso, da se je bil medtem vrnil, zato jik ni bilo treba ničesar razlagati. Pripravila jim je večerjo jagnječje zarebrnice so se ji razkuhale, peneči krompir je ostal trd kot kamen, špinača pa se ji je prismodila. Kuhati ni znala posebno dobro, vendar se je vsaj trudila; pri tem je ves večer premišljevala, kje je zdaj. Domnevala je da z gospodično Abernathie. Vprašala se je, ali je ravnala napak, ko se je raztogotila nanj?
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
V četrtek na dolinskem županstvu
Srečanje s kvestorjem glede vprašanja osmič
Odborov a seja zunanjetrgovinske sekcije SDGZ
V ospredju prizadevanja podjetij za širjenje svojega delokroga
Omejitve, ki so jih nekateri kvestorji zapovedali lastnikom krajevnih osmič, so v preteklih dneh upravičeno dvignile precej prahu med vinogradniki in upravitelji. Dolinski občinski odbor je o tem razpravljal takoj po prvih primerih omejitev, župan Švab pa je priredil tudi posvet o vprašanju osmič z Združenjem lastnikov javnih lokalov Confesercenti, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem im Kmečko zvezo. Poleg tega je tudi povabil tržaškega kvestorja Mattero na pogovor, do katerega je prišlo v četrtek zjutraj na dolinskem županstvu.
Srečanja s kvestorjem so se udeležili tudi Edi Bukavec za KZ, Mihalič, Robert Ota in Germane Švara za občinsko upravo in Pepi Sancin, kot zastopnik krajevnih vinogradnikov. Kvestorju so iznesli svojo zaskrbljenost nad omejevalnimi ukrepi v zvezi s ponudbo v osmicah, ki so že stoletna tradicija v tukajšnji stvarnosti. Dr. Mattera je zagotovil, da bo v okviru svojih pristojnosti uredil vse potrebno, da v bodoče ne bo prišlo do nepotrebnih komplikacij. Dejal je tudi, da je zakon pač zakon, in da ga je treba spoštovati. Žal so pristojne oblasti ponekod zabeležile tudi primere, ko so v osmicah poleg domačega vina nudili tudi prava pravcata kosila in večerje, kar seveda ni v skladu z obstoječimi pravili. Gre torej za posamezne kršitve, ki pa posredno prizadenejo celotno skupnost. Po pogovoru je župan povabil kvestorja v osmico, ki so jo pravkar odprli v Dolini.
Pred dnevi se je sestal odbor tržaške zunanjetrgovinske sekcije SDGZ. Predsednik Marino Košuta je v uvodnih besedah seznanil člane z glavnimi pobudami sekcije v prvem polletju. Januarja je sekcija pripravila za svoje člane strokovno predavanje o jugoslovanskih zunanjetrgovinskih predpisih ter o plačilnem prometu, na katerem so sodelovali vidni strokovnjaki iz SR Slovenije. Predavanje je vsekakor uspelo, saj je. bilo prisotnih preko 100 operaterjev iz šestdesetih podjetij. V februarju je bila druga izvedba zimskih športnih iger maloobmejnih podjetij, ki dajejo priložnost za prijateljska in neobvezujoča srečanja med poslovneži iz obmejnih predelov. V marcu je bil na sporedu sejem Alpe Adria, ki se ga je udeležilo v skupnem razstavnem prostoru 35 članov SDGZ iz vseh treh pokrajin. Maja meseca je bila na obisku pri združenju delegacija Gospodarske zbornice SR Srbije. Razgovori so nakazali možnosti širšega razvoja medsebojnega sodelovanja med našim in srbskim gospodarstvom, a te vezi moramo še utrditi. Prav tako je bilo v mesecu maju redno letno športno srečanje maloobmejnih podjetnikov v Kopru. V juniju, ob priložn-sti tržaškega vzorčnega Velesejma, so člani združenja sodelovali na raznih strokovnih manifestacijah, a žal zaradi tehničnih težav ni bilo mogoče organizirati skupnega srečanja operaterjev.
Ob zaključku je predsednik Košuta omenil, da bo v prihodnjih dneh odprtje zagrebškega jesenskega velesejma in ugotovil, da iz leta v leto upada zanimanje operaterjev za to prireditev. Člani odbora so ugotovili, da je prišlo do takega stanja zaradi visokih
stroškov in ker se sejemski aranžmani realizirajo izredno počasi, kar zmanjša gospodarski učinek sejma. Ugotovili so tudi, da bi se morali intenzivnejše zanimati za to prireditev in skušati urediti skupne razstavne prostore, kakor se to dogaja za sejem Alpe Adria. Na tak način bi obdržali svojo prisotnost, a bi istočasno zmanjšali poslovne stroške.
Predsednik SDGZ dr. Svetina je opozoril, da se morajo krajevni gospodarstveniki vključiti tudi v druge sejemske pobude, kot na primer v Avstriji, ha Madžarskem ali v Grčiji. Seveda to zahteva znatne investicije in organizacijsko delo, a brez takih pobud ne bomo mogli razširiti našega poslovnega delokroga. Košuta je nadalje omenil, da bo konec novembra v Gorici zasedanje mešane itali-janko-jugoslovanske zbornice. Računati moramo na masovno udeležbo in seveda na konstruktivne predloge in posege v diskusijo, saj dajejo prav taka zasedanja možnost, da se iznesejo razna stališča ob prisotnosti merodajnih in odgovornih osebnosti.
V drugi točki dnevnega reda je bil govor o bližnjem občnem zboru sekcije in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Določeno je bilo, da bo sekcijski občni zbor 19. oktobra na sedežu SDGZ v Trstu. Člani odbora bodo morali pripraviti obširno tematsko poročilo po raznih strokah, ker so člani sekcije tudi grosisti in industrijska podjetja.
Obravnavanje tekoče problematike se je prepletlo s posegom tovariša Rožmana, predstavnika Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu. Rožman je v svojem ekspozeju orisal današnje
stanje v italijansko-jugoslovanski trgovinski izmenjavi. Po statističnih podatkih kaže, da raste jugoslovanski suficit, kar je morda vsaj delno posledica še neplačanih dobav. Ugotovljeno je bilo tudi, da so praktično vse razpoložljive kvote za poslovanje po maloobmejnem prometu izčrpane in da ni pričakovati sprememb ali povečanja tega prometa do konca leta. Posebna zvezna komisija zdaj obdeluje predlog delovanja za leto 1988, predlog, ki naj bi bil vključen v letno resolucijo. Težko je biti prerok, je ugotovil Rožman, a vendar ne moremo pričakovati, da bi prišlo do bistvenih sprememb v načinu in obsegu poslovanja. Pozitivno je vsekakor dejstvo, da se je v zadnjem času znatno povečalo število industrijskih operacij in da predvideva jugoslovanska vlada nadaljnjo sprostitev tega poslovanja, (zk)
Danes in jutri odprta meja pri Botaču
Danes in jutri bo državna meja pri Botaču -v Dolini Glinščice spet odprta za izletnike, ki se bodo želeli podati po Poti prijateljstva ,na Beko. Občini Sežana in Dolina kot pokroviteljici te že tradicionalne in priljubljene pobude priporočata obiskovalcem odprte meje, naj ima--jo pri sebi veljaven osebni dokument in čim manj izletniške opreme. Meja bo tako danes kot v nedeljo odprta od 9. do 18. ure.
Kolesarska vožnja po poteh 30. divizije danes popoldne na Colu in na Opčinah
Kolesarska vožnja »Po poteh 30. divizije«, ki jo prireja Odbor skupnosti borcev 30. divizije, ob sodelovanju kolesarskega društva »Max Perc« iz Ljubljane in kolesarskega društva »Adria« iz Lo-njerja, bo danes zavila tudi v naše kraje. Kolesarji z obeh strani meje bodo namreč danes popoldne privozili najprej na Col v repentabrski občini, nato še na Opčine, kjer bo ob 16. uri krajša spominska svečanost pred spomenikom padlim na Narodni ulici. Kolesarji bodo nato nadaljevali pot do Sežane, kjer se bo vožnja zaključila.
Kolesarska vožnja "Po poteh 30. divizije" se je začela v Kobaridu, kjer je udeležence pozdravila velika množica domačinov, kolesarji pa so včeraj privozili do Nove Gorice, kjer so bili prav tako deležni prisrčnega sprejema.
S kolesarsko dirko se želijo organizatorji oddolžiti spominu na 42-letnico osvoboditve in priključitve Primorske Sloveniji in obuditi spomine na začetke delovanja in bojev 30. divizije.
Krajevna sekcija VZPI-ANPI z Opčin vabi domačine k udeležbi na današnji svečanosti pred spomenikom padlim.
V Hotelu Europa so včeraj predstavili novo vozilo
Trst prvo mesto z avtobusi na štiri pogonska kolesa
Včeraj zjutraj so v hotelu Europa pri Nabrežini predstavili mestni avtobus Starline—UC 4x4, izdelek družbe IVE-CO—DE SIMON, sicer pa zadnji nakup tržaškega medobčinskega podjetja za prevoze ACT, ki bo nabavil vsega skupaj 7 avtobusov tega tipa.
Odgovorni za tržaške javne prevoze so že pred časom sprevideli, da bo tre-
ba težave, ki nastanejo v prometu v primeru slabega vremena, reševati na nov način. Vsi namreč dobro vemo, da ostanejo kraška planota in nekateri težko dostopni predeli mesta v primeru poledic ali snega popolnoma odrezani od mesta.
Pri ACT so se zato pozanimali na italijanskem in tudi na mednarodnem tržišču in ugotovili, da avtobusov na štiri pogonska kolesa ni na razpolago. Tedaj so razpisali natečaj, na katerem je zmagala družba DE SIMON. Slednja je na podlagi vojaške šasije znane tvrdke IVECO skonstruirala res izredno vozilo. Avtobus Starline—UC 4x4 ima seveda štiri pogonska kolesa in je zelo kompaktne oblike — dolg je namreč borih 6,5 metra, širok je 2,30 metra, kar je 30 centimetrov manj kot pri običajnih avtobusih, višina pa je kljub dokajšnji odmaknjenosti od tal, saj je vozilo vendar vojaškega izvora, skorajda enaka kot pri običajnih mestnih avtobusih. Kljub takšni kompaktnosti pa je na njem vseeno prostora za 43 potnikov, od katerih jih deset lahko sedi. Vozilo lahko premaguje 60 odstotne nagibe, ne ustavijo pa ga niti 30-odstotni stranski nagibi.
Po zaslugi pobude družbe ACT bo Trst tako prvo mesto v Evropi, ki se bo lahko ponašalo z avtobusi na štiri pogonska kolesa.
Trio Marcossi-Urdan-Cesar v sredo v Repnu
Sugestivna koncertna prireditev na dvorišču Kraškega muzeja
V	priredbi odbora za kulturo Tržaške pokrajine ter v sodelovanju z Glasbeno matico je bila v sredo zvečer v Repnu lepa koncertna prireditev. Sugestivno dvorišče Kraškega muzeja je predstavljalo izredno prizorišče na tak glasbeni dogodek, ki je potrdil pravilnost izbire tega kraja tudi za takšne prireditve, ki zahtevajo dobro akustiko in zbrano poslušanje občinstva.
Udeležencem koncerta so se tokrat predstavili trije umetniki: Giorgio Marcossi (flavta), Lino Urdan (klarinet) in Vojko Cesar (fagot). Že po sestavi inštrumentov, kot tudi po izbiri programa, je predstavljal večer za poslušalce lepo doživetje.
Trio je na večeru izvajal skladbe Mayra, Devienna, Haana in Biersac-ka. Izvedba je bila odlična, kar je pokazalo tudi odobravanje publike.
V	istem ambientu bo 17. t. m. še drugi koncert, prav tako v organizaciji pokrajinske uprave in v sodelovanju naše osrednje glasbene ustanove GM.
Občinski izvedenci napovedali ogled morebitnega sedeža otroških jasli
Tržaški občinski odbornik za šolstvo Tomizza se bo v četrtek, 17. t. m., podal skupno z občinskimi izvedenci na ogled vile Tomažičevih v središču mesta, da bi tehnično preveril možnost, ali bi v njej lahko uredili jasli za slovenske otroke. Tako se je Tomizza dogovoril s predsednikom Slovenskega visokošolskega sklada ' Sergij Tončič" Borisom Kuretom, ki v tem svojstvu zastopa tudi sedanje lastnike poslopja.
Vilo je v Ul. dei Porta 16 zgradil gostilničar Pepi Tomažič. V njej sta zrasla narodni heroj Pinko in njegova tragično umrla sestra Dani, do svoje smrti leta 1981 pa je v njej živela njuna mati Ema, ki jo je zaputila že omenjenemu Skladu. Člani le-tega so na svojem zadnjem občnem zboru soglasno sprejeli predlog, naj bi v njej Občina uredila otroške jasli, po katerih je že dolgo občutena potreba med slovenskimi starši. Ta predlog je predsednik Kuret pred nedavnim posredoval občinskemu odborniku Tomizzi, in to, kot rečeno, uspešno. Seveda je še hudo preuranjeno trditi, da bo predlog res prodrl. Za dokončni odgovor bo treba počakati ne le na izid strokovnega ogleda, marveč tudi na izid morebitnih pogajanj med lastništvom in občinsko upravo, ki bi morala poslopje vzeti v najem.
Tečaj o ročni limfatični drenaži
V Centru za rehabilitacijo telesnih funkciji bolnišnice Santorin se v tehdneh odvija teoretično-praktični tečaj o ročni limfatični drenaži. Tečaj prireja sam center v sodelovanju z uradom za strokovno izpopolnjevanje priTržaški krajevni zdravstveni enoti.
Vodi ga profesor Albert Leduc, docent in odgovorni za rehabilitacijo na bruseljski univerzi. Zanimivo je, da je to posebno tehniko drenaže uvedel v medicino sam Leduc in da jo že več let z uspehom uporabljajo ter podpirajo z raziskavami o limfatičnem sistemu in o celitvi ran.
Leduca bodo pri prikazu njegove tehnike tudi snemali, zato, da bodo posnetek obdržali v Centru kot stalno gradivo za izpopolnjevanje.
Se o sporedu seminarja za slovenske šolnike
Otvoritvena slovesnost bo v velesejemski dvorani
Včeraj in predvčerajšnjim se je nadaljeval 23. seminar za vzgojiteljice, učitelje in profesorje s hospitacijo v dveh skupinah v vrtcu Sežana. Skupini sta vodila Silvo Fatur in Sonja Tasevski.
Drugi ciklus predavanj, ki bo posvečen vsem pedagoškim delavcem vrtcev in šol, se bo odvijal v torek, 15. septembra, s pričetkom ob 8.30 v Kongresni dvorani Tržaškega velesejma [in ne v Kulturnem domu v Trstu, kot je bilo predhodno objavljeno). Predavanje, ki bo nosilo naslov Kultura za sedanjost in prihodnost, bo imel dr. Matjaž Kmecl s Filozofske fakultete v Ljubljani. Ob 11. uri bo uradna otvoritev 23. seminarja.
V tretjem ciklusu, ki se bo pričel v sredo, 16. septembra, in bo namenjen učiteljem, se bodo udeleženci razdelili v dve skupini. Predavanja bodo trajala od 8.30 do 12.30. Učitelji didaktičnih ravnateljstev Opčin in Nabrežine bodo sledili predavanju v Prosvetnem domu na Opčinah, ki ga bo vodila prof. Marija Gabrijelčič iz Vzgojne posvetovalnice v Novem mestu. Predavanje bo nosilo naslov Učenje z miselnimi vzorci kot najbolj naravna pot učenja. Učitelji didaktičnih ravnatelj-
stev Doline, Sv. Ivana in Sv. Jakoba pa bodo sledili dvema predavanjema v Gledališču Prešeren v Boljuncu. Predavanji bosta imela prof. Albert Poles iz Zavoda SR Slovenije za šolstvo v Kopru in prof. Darko Opara, ravnatelj šole s prilagojenim programom v Strunjanu. Prof. Poles bo predaval o nekaterih didaktičnih problemih dela v kombiniranih oddelkih. Prof. Opara pa o vedenjskih težavah razvojno motenega otroka.
V četrtek, 17. t. m., pa se bosta skupini izmenjali. V petek, 18. septembra, bodo od 17. do 19. ure vsi trije predavatelji na voljo v prostorih Didaktičnega ravnateljstva Opčine za individualne konzultacije in skupinsko delo.
■ V rezidenčnem poslopju v Ul. della Valle 8 v Trstu, ki ga upravlja Sklad inž. arh. Antonino Rusconi, bodo v kratkem porazdelili 10 ministanovanj starim parom (ne nujno zakonskim) in 10 ministanovanj priletnim osamelim moškim. Zainteresirani imajo čas do 15. septembra, da vložijo ustrezne prošnje, in sicer pri socialni službi ustanove IPAB s sedežem v Ul. Pascoli 31 (tel. 744357).
Jutri na Opčinah ponovitev kotalkarske revije Poleta
Na kotalkališču Poleta v Repentabrski ulici na Opčinah bo jutri ob 19. uri ponovitev kotalkarske revije, ki so jo poletovci pripravili ob 20-letnici obstoja svojega društva. V reviji nastopa skoraj 70 kotalkarjev -od najmlajših otrok do odraslih deklet in fantov - ki so naštudirali nekaj res izredno lepih solističnih in skupinskih točk.
Na reviji bo nastopila tudi trenerka Kristina Degrassi, ki se danes poroči, a bo kljub temu prvi dan zakonskega stanu preživela na kotalkah. Kristini in njenemu soprogu čestitajo vsi poletovci.
Revija bo ob vsakem vremenu, razen ob dežju. Pred revijo in po njej pa se bodo obiskovalci lahko okrepčali v kiosku, ki bo dobro založen z jedili na žaru in z domačo kapljico.
■ Arhiv bolniških kartonov bo zaradi preureditvenih del zaprt od 21. do 26. septembra. Znova bo začel delovati v ponedeljek, 28. septembra, na novem sedežu v bolnišnici pri Sv. Magdaleni. Informacije lahko dobite od 28. t. m. na telefonski številki 946910, int. 35.
Sinoči demonstracija na Goldonijevem trgu proti vladni odločitvi
»Preprečiti moramo odhod italijanske vojne mornarice v Perzijski zaliv«
»Prvič se dogaja, da Italija pošilja enote svoje vojne mornarice na neko krizno območje, ne da bi jo k temu formalno povabila katera od prizadetih držav ali kaka mednarodna organizacija. Gre za nepremišljeno in nevarno odločitev. Nujno je treba zagotoviti svobodno plovbo v Perzijskem zalivu, a to je mogoče doseči edinole z inteligenco in zmernostjo, z diplomatskim posredovanjem, pa tudi z ukinitvijo Pošiljk orožja vojskujočim se državam.«
Tako je dejal tržaški komunistični Parlamentarec, tajnik senatne komisije za zunanje zadeve Stojan Spetič ob sklepu demonstracije proti italijanski vojaški prisotnosti v Perzijskem zalivu, ki je sinoči potekala na Goldonijevem trgu v Trstu. Spetič je najprej v slovenščini in nato v italijanščini opozoril tudi na čudno retoriko, s katero se italijanski javnosti predstavlja odločitev, ki bi lahko pomenila zaplet v vojno. »Pojavljajo se neodgovorne fraze, ki spominjajo na čase, v katerih je Italija iskala "svoj prostor pod soncem",« je dejal.
Na demonstraciji se je zbralo nekaj sto ljudi, predsedoval pa ji je član pokrajinskega združenja oporečnikov vesti Maurizio Penin, ki je imel tudi uvodno besedo. Opozoril je na dejstvo, da se italijanska vlada odloča za vojaški nastop v Perzijskem zalivu v trenutku, ko OZN poskuša mirno posredovati med vojskujočima se država-roa na osnovi resolucije, ki jo je sprejel njen Varnostni svet. Fanin je poudaril, da je diplomatsko posredovanje v danih razmerah pot, ki jo je treba Prehoditi do konca. »Tudi ko bi to ne
obrodilo sadov,« je dejal mladi oporečnik vesti, »bi vojaški poseg ne bil edina preostala možnost, saj obstajajo tudi druga sredstva pritiska, kot je npr. gospodarska zapora.«
Pred mikrofon je nato stopil Franco Codega in govoril v imenu katoliškega združenja ACLI. Tudi on je poudaril potrebo po diplomatskem posredovanju in med drugim opozoril, da je italijanska vojaška prisotnost v Perzijskem zalivu šibko utemeljena tudi z gospodarskega vidika. »Vrednost italijanskega blaga, ki ga v enem mesecu prevažajo v teh vodah, znaša 5 do 6 milijard lir; italijanske vojne ladje pa bi v enem mesecu stale 15 milijard
lir,« je dejal. Za njim je govoril pokrajinski tajnik Proletarske demokracije Vincenzo Menon. Izrazil je prepričanje, da je odločitev italijanske vlade posledica oboroževalne politike iz zadnjih let, a tudi in predvsem tesno povezana z dejstvom, da je Italija članica Atlantskega zavezništva. Pred Spetiče-vim zaključnim posegom je imel besedo še voditelj Zelene alternativne liste Maurizio Bekar. Kot že drugi govorniki pred njim je med drugim poudaril potrebo po zakonu, ki naj ureja prodajanje orožja tujim državam, izrazil pa je predvsem potrebo, da bi pacifizem ne ostal le v besedah, marveč se uresničeval v dejanjih.
Po protestih zaradi nejasnosti zakonskega odloka
Ministrska okrožnica pojasnila izvajanje dodatka na davek IVA
Trinajst dni po vstopu v veljavo zakonskega odloka št. 348 z dne 27. avgusta, ki je uvedel nepričakovan dodatek na davek IVA (addizionale IVA) je Ministrstvo na številne proteste prizadetih podjetij bilo prisiljeno izdati pojasnjevalno okrožnico, s katero razlaga številne najasnosti, ki jih je vseboval omenjeni odlok. Slednji je začasnega značaja in velja od 28. 8. do 31. 12. letos.
Višina »dodatka« znaša 4% poleg običajnega davka 18% za dobrine in usluge, ki jih navajamo v tem članku. Odstotek »dodatka« se pa zniža na 2% za tiste dobrine, ki so podvržene davku na potrošnjo (imposta erariale di consumo). Kot že omenjeno so podvržene »dodatku« prodaje, do katerih pride v obdobju 28. 8. — 31. 12. vključno, in to v skladu s členom 6 zakona IVA. Slednji predvideva, da so dobrine prodane v trenutku ko so klientu izročene. V primeru, da je bil plačan predujem, nastane obveznost plačila IVA v tistem trenutku. To pomeni, da dobrine, ki so bile izročene ali plačane do 27. 8. niso podvržene povišku. Pri tem ne igra nobene vloge če je bila faktura izdana pred ali po 27. 8. Primer: Pralni stroj vreden 500.000 lir je trgovec dobavil stranki 2. 9., vendar je slednja plačala predujem v višini
100.000	lir že 25. 8. Dodatek 4% se plača samo na preostalih 400.000, ker je bil predujem plačan pred vstopom v veljavo odloka.
Ministrstvo je na presenetljiv način pojasnilo problem »leasinga«. Novi povišek se dodaja tudi za prodaje z leasingom, seveda za tiste dobrine, ki jih vključuje odlok, in to ne glede kdaj je bila sklenjena pogodba. To se pravi, da povišek velja za vse obroke,
pismo uredništvu
Russignan: Zakaj nisem pristopil k alternativni večini v Miljah
Spoštovano uredništvo
Glede vprašanja Milj in še posebej glede mojega zadržanja na pogajanjih za sestavo konkretne in trdne večine na čelu miljske občine je, bilo zabeležiti različna mnenja. Zato mi dovolite, da zaradi jasnosti do tistih, ki so me izvolili, in čuta odgovornosti pred vser nri občani, pojasnim svoje mišljenje, še Posebno po raznih izjavah na moj račun, objavljenih v Piccolu v prejšnjih dneh.
Pojdimo po vrsti: leta 1985 sem ob Podpori dela članov miljske sekcije PSI sklenil, da se za ohranitev tradicije korektnosti in moralnosti miljskega socializma, po sledeh velikega miljskega voditelja Piera Robba, predstavim na volitvah na Listi Frausin, ki mi je zagotovila polno avtonomijo (saj nimam navade spreminjati politične ideje kot obleko), medtem ko mi takratna Usta PSI ni dajala zadostnih jamstev jasnosti in demokratičnosti. Po izvolitvi sem s svojo doslednostjo prišel tako daleč, da sem kršil disciplinska pravila Liste Frausin (še en dokaz moje avtonomije) in nisem glasoval za izvolitev g. Jacopa Rossinija za odbornika, kar me je stalo izključitev iz skupine.
Od takrat sem ostal v občinskem svetu kot neodvisni socialist, moje obnašanje pa je vedno temeljilo na doslednosti in zvestobi načelom, o katerih sem pravkar govoril.
O mojem pristopu k socialdemokratski mešani skupini je bilo izrečenih veliko neresnic. Predvsem nisem bil
jaz pobudnik ustanovitve te mešane skupine, kvečjemu je res prav nasprotno, in torej nikakor nisem bil "vključen kot trojanski konj" komunistov: sumim celo, da je šlo za manever drugih političnih sil, da bi vnaprej našle grešnega kozla glede na neizbežen neuspeh alternativne večine. Ljudi kratkega spomina naj opozorim, da je bilo v sporazumu, ki sem ga podpisal skupaj z g. Giannijem Marchiom, napisano, da je bil cilj operacije "konkretna perspektiva čimprejšnje sklenitve zavezništva med reformističnimi silami, ki se sklicujejo na evropsko levico , in to glede na nujnost krepitve miljske občinske uprave s trdno večino.
Povsem jasno pa je, da 15 svetovalcev na 30 ne pomeni trdne večine. O tem sta svoj čas soglašala tudi podžupan Rossini, ki je na Piccolu z dne 31/3/87 izjavil, da "želimo relansirati sporazum s KPI, kajti brez soglasja KPI ni v Miljah možna prav nobena stvar, in to si morajo vsi vcepiti v glavo", in sam pokrajinski tajnik PSI Seg-hene, ki je pred nedavnim na tiskovni konferenci v Miljah ob priliki sekcij-skega kongresa trdil isto stvar. Skratka, o mojem preteklem in sedanjem zadržanju in o mojem sklepu, da ne pristopim k alternativni večini, ki ne daje jamstev stabilnosti za Milje, ne more biti ne dvomov ne vprašajev.
S spoštovanjem
ROMUALDO RUSSIGNAN
Nadaljuje se razprava v deželnih svetovalskih skupinah
Pohvale in kritike na račun osnutka za varstvo okolja
V deželnih svetovalskih komisijah za industrijo, trgovino in obrtništvo ter za zdravstvo in higieno se nadaljuje razprava o deželnem zakonskem osnutku za varstvo okolja. Včeraj so komisarji na skupnem zasedanju zaslišali predstavnike nekaterih organizacij, ki se v Furlaniji-Julijski krajini neposredno ali posredno ukvarjajo z vprašanjem zaščite okolja. Zakonski osnutek je bil deležen kritik in pripomb, a tudi pohval. Mnogi so pohvalili deželno upravo, ker da skuša s tem zakonskim ukrepom organsko urediti dokaj zapleteno in perečo problematiko, kritične pripombe pa so zadevale predvsem medlost določil, na osnovi katerih naj bi določevali pristojnosti raznih krajevnih uprav na tem področju.
Društvo "Pordenone ambiente" je med drugim predlagalo, naj bi v nujnih primerih poleg javnih uporabljali tudi zasebne laboratorije in druge raziskovalne strukture. Ustanova za zaščito ribolova se je pritožila zaradi premajhne pozornosti, ki naj bi jo-zakonsko besedilo posvečalo onesnaževanju voda in tal, medtem ko je Italijansko združenje lovcev opozorilo na onesnaževanje površin, zlasti s proti-parazitarnimi in drugimi sredstvi, k’i se uporabljajo v kmetijstvu.
Predstavniki Italijanske zveze za športni ribolov niso iznesli posebnih pripomb, medtem ko je organizacija "Italia nostra" zakonski osnutek ocenila negativno, češ da zaostaja celo za
že veljavnimi državnimi normami, in podčrtala, da javna birokracija že zdaj ni zmožna izvajati obstoječih zakonov in predpisov o varovanju narave. Predstavniki Svetovnega sklada za naravo, Prijateljev zemlje in Lige za okolje so nastopili skupno. Zavzeli so se za strožje represivne ukrepe proti onesnaževalcem okolja, posebno pa so opozorili na radioaktivno onesnaževanje in predlagali, naj bi uredili mrežo za avtomatsko merjenje le-tega. Takšna mreža naj bi bila bistvenega pomena za hitro in učinkovito ukrepanje.
Razprava o zakonskem osnutku za varstvo okolja^ se bo nadaljevala prihodnji teden. Že omenjeni deželni komisiji bosta zaslišali še druge organizacije in društva, ki se ukvarjajo s to problematiko.
lurada obtožen žalitve patriotičnih čustev
Občinski sodnik za prekrške iz Kopra je včeraj vložil predlog za uvedbo postopka proti 19-letnemu Tržačanu Eduardu luradi, ki je prejšnji teden s črno lakasto barvo pripisal italijanska imena na krajevnih tablah med Obro-vim in Kozino. Mladenič je obtožen tudi žaljenja patriotičnih čustev, za kar je pedviden proces po hitrem postopku, brez zaslišanja prič in obsojenca.
ki bodo fakturirani in plačani v obdobju 28. 8. — 31. 12. 1987.
Ministrstvo smatra tudi, da so podvržene povišku prodaje obrtniških izdelkov v prostorih, ki so dostopni občinstvu. Seveda le za izdelke, ki jih predvideva odlok. V primeru, da obrtnik dobavi ogrevalnik in ga tudi montira, je celoten znesek podvržen »dodatku«. Ni bilo pa še pojasnjeno, kako se je treba ravnati z deli, ki so bila oddana v zakup (n.pr. — dobava in montaža celotnega ogrevanja v stanovanjski hiši).
Prav tako ni dovolj jasno povedano kako se ravnajo tisti podjetniki, ki se poslužujejo pri plačevanu davka IVA forfetarnega sistema. Vendar se sklepa, da lahko podjetniki s tem sistemom odbijejo forfetarni količnik tudi od 4% oz. 2% »dodatka«.
Okrožnica pa je dokončno rešila problem ločenega prikazovanja »dodatka«. To velja tako za fakturiranje, kot tudi za knjiženje in plačilo davka. Podjetniki lahko sedaj uporabljajo pri vseh teh fazah skupni količnik 20% ali 22%, vendar je treba na dokumentu zabeležiti, da slednji vključuje tudi »dodatek«, ne da bi ga ločevali. Samo na letni prijavi IVA bo treba ločiti IVA 18% in dodatne 4% ali 2%. Brez dvoma gre za dokajšnjo olajšavo, ki je odpravila nesmiselno breme za podjetnike.
»Dodatek« se zaračuna za sledeče proizvode in to v vseh fazah komercializacije. Seveda imajo podjetniki možnost, da si dodatek odbijejo pri mesečnem ali tromesečnem obračunavanju.
—	Prevozna sredstva, ki so doslej imela davek IVA 18%, se pravi avtomobil do 2000 kubikov na bencinski pogon in do 2500 kubikov diesel pogona.
—	Pohištvo za družinsko uporabo, vključno s posteljami in stolicami. Električni gospodinjski stroji: peči, ogrevalniki vseh vrst, štedilniki in slične neelektrične dobrine, hladilniki, ogrevalniki za kopalnice, pralni stroji, tehtnice za gospodinjsko uporabo, elektromehanski stroji za gospodinjstvo, brivski aparati, likalniki in vsi drugi gospodinjski stroji z vgrajenimi motorji.
Zvočniki, ojačevalci, radijski in televizijski sprejemniki, fotografski aparati in priključki, kinoaparati za snemanje in predvajanje, videore-gistratorji in videokamere, projektorji za diapozitive.
Popravila in morebitni nadomestni deli navedenih dobrin so oproščeni poviška. (N. P.)
Tekma med gasilci in gozdnimi čuvaji
Na nogometnem igrišču ŠD Zarja v Bazovici bo jutri ob 10.30 svojevrstno nogometno srečanje. Pomerili se bodo gozdni čuvaji naše dežele in tržaški gasilci. To, sicer športno srečanje pa nima izključno športnega značaja. Gozdni čuvaji in gasilci želijo na ta način podčrtati smisel tesnega sodelovanja, ki povezuje ene in druge v naporih za preprečevanje požarov. Hkrati pa naj bi jutrijšnje nogometno srečanje opozorilo širšo javnost na problematiko gozdnih požarov, ki so slej ko prej resen in večje pozornosti ter občutljivosti vreden pojav. Prireditelji so ob tej priložnosti izrekli tudi javno zahvalo bazovskemu športnemu društvu, ki je prijazno dalo na razpolago svoje igrišče. Jutrišnjemu srečanju bo prisostvoval tudi načelnik Deželnega nadzorništva za gozdove za Tržaško in Goriško arh. Barocchi.
Trčenje v Ul. Roma: pridržana prognoza za zdravnika
S pridržano prognozo so včeraj zgodaj zjutraj sprejeli v katinarsko bolnišnico 31-letnega zdravnika Edoarda Parrinija iz Ul. S. Niccolo 33, ki je bil okrog enih ponoči žrtev hude prometne nesreče. Parrini se je s hondo peljal po Ul. Roma proti domu. Nenadoma pa je z vso silo trčil v avtomobil znamke renault 5, ki je povsem nepričakovano privozil iz Ul. Rossini. Avto je upravljal 23-let-ni Claudio Dimovich iz Ul. Campa-nelle 118.
Nesrečo naj bi zakrivil Dimovich, ker naj bi izsilil prednost. K temu pa je treba prišteti še dejstvo, da je po Ul. Rossini prepovedano voziti.
Posledice trčenja so bile zelo hude. Motorista je vrglo nekaj metrov naprej, kjer je težko ranjen obležal na tleh. Dobil je hud pretres možganov, se močno udaril v sence in po telesu. Rešilec RK ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so ga najprej sprejeli na oddelku za oživljanje. Čez nekaj ur se je njegovo stanje izboljšalo, zato so ga premestili na nevrokirurški oddelek. Zdravniki so si iz previdnosti pridržali prognozo.
Zveza za ukinitev lova (LAC) se pripravlja na »boj« z lovci
Zveza za ukinitev lova (LAC) je včeraj priredila v prostorih Novinarskega krožka v Trstu tiskovno konferenco, na kateri je Roberto Dunia, deželni predstavnik Zveze, predstavil problem lova na ptice.
Kot nam je povedal, je bila Zveza ustanovljena pred desetimi leti in se je oglašala s peticijami, prošnjami za referendume, s prijavami ilegalnih lovcev ali z raznimi pobudami, ki bi vzbudile zanimanje in poznavanje problematike pri širši publiki (predavanja o ekologiji na šolah, stiki s predstavniki WWF, po kateri se zgledujejo...). Po^ legalni poti pa Zveza ni dosegla svojih ciljev pri oblasteh, Čeprav je 60% državljanov za dokončno odpravo lova, približno 25% pa za delno.
V	tujih državah so ambientalisti zelo močni in organizirani, saj je vprašanje občuteno tudi v širših krogih. Med lovsko sezono, ki se ponavadi začenja v drugi polovici septembra, se skupine sestajajo na krajih lova in sledijo lovcem ter plašijo njihov plen. Skupina iz Nemčije se je pred leti pripeljala v Italijo in tu izvedla podobno akcijo. Ambientalisti se delijo v zmernejše (potegujejo se za ohranitev določenih vrst živali, ne pa za vsako posamezno žival) in skrajne (zavzemajo se za življenje vsake posamezne ptice, sme, lisice...).
V	Italiji pa še niso dozoreli pogoji, saj ambientalisti šele v zadnjih letih žanjejo več uspeha in razumevanja med ljudmi. Lov je v naši državi najbolj razširjen v Lombardiji in v Furlaniji-Julijski krajini, kjer so dovoljene celo neke oblike lova, ki so drugod prepovedane (lov ptic z limanicami in močnimi pastmi itd.). V Lombardiji so zveze za zaščito živali bolje organizirane, saj prirejajo že od leta 1983 množične nedeljske akcije, s katerimi na razne nenasilne načine (najobičajnejši je ropot) preprečujejo lov.
Letos bodo take akcije množično priredili tudi na področju naše dežele skupno z ambientalisti iz Milana, saj so ti shodi med lovsko sezono predvideni vsako nedeljo le v goriški in videmski pokrajini, ker je v tržaški pokrajini le 15 lovcev na ptice.
Za letos pa se bodo na shodih odpovedali nasilnejšim akcijam (uničevanju raznih mrež) seveda pri belem dnevu, ker širša množica še ni pripravljena za to in nekateri člani temu nasprotujejo, (iv)
Slikovita prometna nesreča pri Križu
Med prehitevanjem je treščil v prevozni betonski mešalnik
Na pokrajinski cesti, ki pelje od Nabrežine proti Križu, se je včeraj dopoldne pripetila slikovita prometna nesreča, v kateri se je le lažje ranil 58-letni Giacinto Novel iz Milj, Rio Storto 4. Voznik je bil namenjen na Prosek. V Križu je hotel z avtomobilom peugeot 204 prehiteti prevozni betonski mešalnik, ki ga je upravljal 29-letni Videmčan Marco Fontana. Pri prehitevanju pa je očitno slabo ocenil razdaljo in je prehitro zavozil spetv svoj vozni pas, tako da se je z vrati in odbijačem zadnjega dela avtomobila zagozdil v prednji levi blatnik velikega tovornjaka.
Peugeot 204 se je začel sukati na cesti in nazadnje je trčil v drog na desni strani cestišča. Voznik prevoznega betonskega mešalnika, ki kljub zaviranju ni mogel ustaviti tovornjaka, se je tedaj zaletel vanj in ga porinil še 13 metrov dalje. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Nabrežine in rešilec Rdečega križa. Potrebna pa je bila tudi pomoč gasilcev, ki so ranjenca izvlekli iz skrotovičene pločevine povsem uničenega avtomobila.
Ponesrečenec se vsekakor ni hudo poškodoval. Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice se bo moral namreč zdraviti 10 dni zaradi močnih udarcev v desno koleno in prsni koš.
Nevarna tekočina preplavila cesto
Na furgonu, ki je včeraj zjutraj prevažal klorovo kislino v ladjedelnico, se je iz še nepojasnjenih razlogov odprla ena od desetih velikih posod in nevarna tekočina se je razlila po cesti in po parkiranih avtomobilih. Nezgoda se je pripetila v Ul. Baiamonti.
Gasilci, ki so kmalu nato prihiteli na kraj nesreče, so z vodo izprali s ceste nevarno tekočino. Klorova kislina je kljub temu povzročila precejšnjo gmotno škodo, saj je razjedla barvo treh parkiranih avtomobilov. Gasilci so morali nato dvigniti še pokrove grezničnega omrežja v Ul. Baiamonti in se tako prepričati, da nevarna tekočina ni poškodovala jeklenih cevi greznic.
ZSKD in KD F. PREŠEREN
obveščata, da zaradi tehničnih razlogov
ODPADE
DANAŠNJI IZLET V CELJE s predvidenim ogledom predstave Milkove Zale.
25-letnico poroke sta praznovala
LAURA in CLAUDIO KOFOL
Čestitajo jima odborniki KD F. Prešeren
kino
V Boljuncu je predaval agronom Vili Mikac
Priprave na letošnjo trgatev
V četrtek zvečer je Srenja Boljunec priredila v dvorani Kulturnega društva France Prešeren zanimivo in aktualno predavanje agronoma Vilija Mikca z naslovom »O letošnji trgatvi«. Predavanje je bilo namenjeno vsem vinogradnikom iz Brega, še posebej pa Boljunčanom. Prisotni so pozorno sledili izvajanjem agronoma, ki je povedal marsikaj koristnega. Obrazložil je, kako naj se vinogradniki pripravijo na trgatev, kdaj naj grozdje tržejo in kako naj ravnajo z moštom, da bo vinski pridelek kakovosten.
koncerti
XI. Glasbeni september. V torek, 15. t. m., ob 20.30 bo v evangeličansko-luteran-ski cerkvi na Trgu Panfili koncert dua: Amedeo Baldovino - violončelo in Mau-reen Jones - klavir. Na sporedu Bachove, Beethovnove in Brahmsove skladbe.
Tržaška pokrajina — KONCERTI KOMORNE GLASBE v sodelovanju z Glasbeno matico. Kraški muzej v Repnu. V četrtek, 17. septembra, ob 20.30. Skladbe Mayerja, Devienneja, de Haana, Bier-sacka. Izvaja Trio Giorgio Marcossi -flavta, Lino Urdan - klarinet in Vojko Cesar - fagot. Vstop prost.
Ob 48. obletnici postavitve kapelice Kraljici miru na Kati-nari bo jutri, 13. septembra, ob 9.30 sv. maša v kapelici.
izleti
KD F. Prešeren iz Boljunca organizira v soboto, 19. septembra, izlet k Cerkniškemu jezeru. Izlet je namenjen predvsem udeležencem raziskovalnega tabora ''Boljunec '87" in njihovim prijateljem. Informacije in vpisovanje po telefonu na št. 228438 ali 228729 od 13. do 14. ure.
Sekcija KPI občine Dolina organizira v nedeljo, 20. septembra, izlet v Bologno na državni festival "Unita". Informacije po telefonu na št. 232223 vsak dan po 15. uri.
razna obvestila
Zapoj z nami! Ženski pevski zbor I. Grbec te vabi na prvo vajo v letošnji sezoni v ponedeljek, 14. septembra, ob
20.30	v prostorih KD I. Grbec v Skednju -Ul. di Servola 124.
Mešani pevski zbor Slovenec vabi stare pevce in vse ljubitelje petja na prvo vajo v letošnji sezoni, ki bo v torek, 15. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu.
MPZ F. Venturini obvešča, da bo prva vaja v letošnji sezoni v torek, 15. 9., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar -Miro pri Domju.
SKD Barkovlje obvešča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 17. t. m., ob
20.30.
šolske vesti
Slovenski dijaški dom S. KOSOVEL
Trst, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo San Luigi 11 (mestni avtobus št. 25), sporoča, da je do 19. septembra odprto VPISOVANJE za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 8. do 13. ure. Vsa pojasnila dobite po telefonu na št. 573141 in 573142
Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, ki so v preteklem šolskem letu obiskovali univerzitetni tečaj Pedagoške akademije v Trstu, da se lahko vpišejo v II. letnik 14. in 15. septembra od 14. do 16. ure na oddelku Pedagoške akademije v Kopru, Cankarjeva 5.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1987/88 v Trstu sledeče tečaje: 1. drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično-upravne uradnike (900 ur); 2. drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur); 3. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično-upravne uradnike (1100 ur); 4. izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); .,5. izpopolnjevalni tečaj za personal compu-tering (160 ur); 6. izpopolnjevalni tečaj za gostinstvo (400 ur); 7. tečaj ažuriranja za vodenje zadrug (60 ur); 8. izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur); 9. izpopolnjevalni tečaj za knjigovodstvo - IVA ter mehanizirano knjigovodstvo (130 ur); 10. tečaj vinogradništva in kletarstva - občina Zgonik (60 ur); 11. tečaj čebelarstva za začetnike (60 ur); 12. tečaj za splošno živinorejo (30 ur); lil. tečaj za gojenje aktinidije (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 62948.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 12. septembra
GVIDO
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.24 - Dolžina dneva 12.45 - Luna vzide ob 21.22 in zatone ob 17.54.
Jutri, NEDELJA, 13. septembra
JANEZ
PLIMOVANJE DANES: ob 00.25 naj-višja 23 cm, ob 6.03 najnižja -29 cm, ob 12.25 najvišja 43 cm, ob 19.07 najnižja -34 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,2 stopinje, zračni tlak 1019,4 mb narašča, veter 5 km na uro jugozahodnik, vlaga 73-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Rossana Giambirtone, Margherita Stenta, Agnese Scarazzato, Ilaria Pagnini, Stefano Martinelli.
UMRLI SO: 47-letna Gloria Coloni por. Naeglain, 53-letna Concetta Delpoz-zo por. Barba, 66-letni Luigi Bauci, 78-letna Carla Brili, 66-letni Giuseppe Mi-ločchi, 75-letni Francesco Tadich, 87-let-ni Ottone Debelli, 62-letni Boris Bogda-novich.
OKLICI: tehnični izvedenec Mauro Martin in agent JV Maura Tiziani, prodajalec Livio Bruni in turistična izvedenka Patrizia Voci, socialni delavec Paolo Trizip, tajnica Katja Braida, šofer Marino PoceNo in uradnica Liliana Mariuzza, uradnik Cristoforo Di Puorto in gospodinja Concetta Verole, upokojenec Ferdinande Giordano in gospodinja Maria Frajka, mizar Franco Zanotto in študentka Claudia Focassi, finančni stražnik Fabio Perra in prodajalka Rossella Ba-bich, podčastnik mornarice Giuseppe Marroffino in gospodinja Marisa lob, slaščičar Milan Calzi in prodajalka On-dina Tencic, finančni stražnik Antonio Fonte in gospodinja Stella Ticic, kemični operater Graziano Marcusa in v pričakovanju zaposlitve Dolores Gangale, finančni stražnik Pasguale Sannia in gospodinja Giovanna Pes, podčastnik finančne straže Andrea Mattio in učiteljica Paola Vitah, uradnik Claudio Belci in bolničarka Anna De Lorenzis, železničar Pietro De Rose in učiteljica Vlasta Hajkova, geometer Roberto Calliari in študentka Paola Graziani, mehanik Fulvio Ruffini in asistentka Denise Zgur.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 7. septembra,
do sobote, 12. septembra 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE (Proseška ulica, tel. 422993) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE (Proseška ulica, tel. 422993) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE (Proseška ulica, tel. 422993) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
menjalnica
Ameriški dolar............ 1295.—
Nemška marka ............. 722.—
Francoski frank........... 214.—
Holandski florint........... 640,50
Belgijski frank.............. 34,30
Funt šterling............. 2135.—
Irski šterling............ 1910.—
Danska krona................ 183,50
Grška drahma ............. 9.—
Kanadski dolar ........... 970.—
LETNI KINO - ARISTON - 16.00, 21.30 Giulia e Giulia, r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, David Byrne, Gabriele Ferzetti.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 Ta-ron e la pentola magica, ris., ZDA 1985, 80'; r. Ted Berma.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Arma letale, i. Mel Gibbson, □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Predator, fant., ZDA; r. J. McTiernan; i. A. Schwarzenegger.
EDEN - 16.00, 22.00 La grande notte di Diana, pom., □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Nove settimane e mezzo, er. dram., ZDA 1985, 113’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Pregled srhljivke: La časa di Helen, r. Ethan Wi-ley.
PENICE - 17.30, 22.15 Porcelloni in va-canza, r. George Mendeluk; i. Sally Kel-lerman, Patrick Dempsey.
EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Arizona ju-nior, dram., ZDA 1987, 100'; r. Joel Coen, i. Nicholas Cage, H. Hunter.
NAZIONALE TI - 16.30, 22.00 Linea di fu-oco, r. N. Gutman; i. Č. Walken.
MIGNON - 17.00, 22.00 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Basil, 1’investiga-topo, ris., ZDA 1987; r. B. Mattionson, D. Michener, J. Musker.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 II misterio-so caso del Drago Cinese, r. Erič Gus-tavson; i. Henrik Sceele, Elizabeth Sand.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Camera con vista, kom., V. B. 1986, 120'; r. James Ivo-ny; i. Helena Bonham Carter, Julian Sands.
RADIO - 15.30, 21.30 Vizi proibiti a Dallas, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14: letom □ -
18. letom □□
mali oglasi
ZADRUGA išče brezposelne mladince za štiriurno delo v jutranjih urah. Potrebno je vozniško dovoljenje. Tel. 764832, vprašati int. 149, v uradnih urah.
DRUŽBA... zastopnica ene pomembnejših italijanskih bank, nudi visoke obresti za proste naložbe, ki so varne pred inflacijo, v italijanskih lirah ali tujih devizah. Popolna tajnost in garancija. Pišite pod šifro "DOBRA INVESTICIJA" na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRST.
RESTAVRACIJA PETTIROSSO v Borštu na št. 60 - tel. 228151, je odprta vsak dan razen ob torkih.
ESTETISTKA IRENE KEBAR obvešča cenjene gospe, da začenja svojo dejavnost v estetičnem "salonu Jeunesse -TRST - Drevored XX. septembra 9 -tel. 764078.
. 20-LETNI FANT, tiskar off-set, z odsluženo vojaščino, bi se rad zaposlil tudi izven stroke. Tel. 211703 ali 212468.
PRODAMO 2 soda po 2 hi, plavnik po 5 hi, mlin za grozdje in stiskalnico. Družina Tomšič, tel. 0481/21467.
PRODAM kostanjeve sode, 250 1 in 350 1, v odličnem stanju. Tel. 228695 v popoldanskih urah.
BOKSERJE progaste z rodovnikom -cepljene prodam. Tel. 003861-487507.
KUPIM vespo 50. Tel. 228422 po 14. uri.
IŠČEM knjige za 1. razred Trgovskega tehničnega zavoda. Tel. 228475.
IVAN TERČON je v Mavhinjah na št. 42 odprl osmico. Toči belo in črno vino. Poskrbljeno je za prigrizek.
EMIL PURIČ (Jakopinov) odpre danes osmico v Repnu št. 15. Toči črno vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
NAJLEPŠE JESENSKE BARVE KOZMETIČNIH FIRM
SHISEIDO
HANORAH
novi francoski parfum
Loulou - cacharel
Parfumerija KOZMETIKA 90
Opčine - Narodna ul. 118
11.9. 1987	
Japonski jen	 Švicarski frank 			 8,— 	 872,—
Avstrijski šiling			 102,40
Norveška krona 			 194,—
Švedska krona			 202,—
Portugalski eskudo ..		 8.5C
Španska peseta			 10,—
Avstralski dolar 			 900,—
Debeli dinar			 1,3C
Drobni dinar			 1,3C
DZ-ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKb TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel. Sedež 67001 - 68881 Agencija Domio 831-131
UPRAVA OBČINE DOLINA
prireja
12. in 13. septembra 1987 na trgu v Boljuncu
SEJEM KMETIJSKIH STROJEV IN OPREME
s prodajo poljskih pridelkov
Danes in jutri je tudi odprta meja v dolini Glinščice
Urnik sejma: danes, 12. 9., bd 9. do 20. ure jutri, 13. 9., od 9. do 13. ure
prispevki
Ob 8. obletnici smrti Janka Obada daruje žena Marica 25.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Guerrina Husuja daruje Bojan Nabergoj z družino (Prosek) 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku.
V	počastitev spomina Pepija Trobica darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin
50.000	lir za MPZ V. Mirk.
V	počastitev spomina Pepija Trobica daruje Marija Wilhelm 30.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	počastitev spomina Stanka Požarja darujejo Stanko in Stana Pelikan 100.000 lir ter Renata in Erik Lumbye 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Guerrina Husuja daruje Štefanija Štoka 20.000 lir za sekcijo KPI Prosek-Kontovel.
V	spomin na Guerrina Husuja daruje Štefanija Štoka 20.000 lir za sekcijo KPI Prosek-Kontovel.
V	spomin na Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu darujeta Boris in Marica Košuta iz Argentine 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Stanka Požarja darujeta prijatelja Vinko in Krasulja Suhadolc 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na sestrično Marijo Švaro darujeta Francka in Štefanija 20.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Lojzeta Pirca darujeta Jožko in Sonja Grilanc 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na prijatelja Stanka Požarja darujeta Pepi in Zora Skerk 50.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	spomin na drago sosedo Marijo Švaro iz Trnovce darujeta Zora in Pepi Skerk 50.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na dragega prijatelja Stanislava Požarja darujeta Judita in Dolfi Močnik 100.000 lir za Dijaško matico.
Ob 19. obletnici smrti Marija Pertota daruje sestra Marija 20.000 lir za spome-
nik padlim v NOB na Kontovelu.
Ob 7. obletnici smrti sina Fulvia darujeta Danila in Nino Slavec 30.000 lir za VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg,
30.000	lir za Pihalni orkester Breg in
30.000	lir za KD V. Vodnik.
V	spomin na dragega Stanka Požarja darujeta družini Orel, družina Bečaj in družina Hedman 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič, 20.000 lir za Dijaško matico,
20.000	lir za Sklad M. Čuk in 20.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Josipa Kočevarja darujeta Nino in Danila Slavec
10.000	lir za KD V. Vodnik.
Ob veselem dogodku daruje A. Š.
50.000	lir za SKD Tabor.
V	spomin na Guerrina Husuja darujejo Emil Nabergoj 10.000 lir ter Vlasta in Andrej Nabergoj 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Udeleženci Cibiciade darujejo 250.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina Stanka Požarja darujeta Josip in Tatjana Panjek 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Slavico Ožbot daruje Miranda Blažon 20.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
V	spomin na Antonijo Kralj daruje Marija Kralj (Opčine) 10.000 lir za Godbeno društvo Parma.
^ V spomin na očeta Pepija Trobca darujeta Trobec Livija in Vladimir 100.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na brata Pepija Trobca darujejo Stana, Milan in Anči Trobec 75.000 lir za FC Primorje.
Ob poroki vnuka Aleksa daruje Danica Krevatin (Bani 89) 20.000 lir za pevska zbora Vesela pomlad.
V	spomin na strica Mirka Miliča daruje Ivanka Simoneta z družino 20.000 lir za ŠK Kras.
V	počastitev spomina dragega svaka in strica Borisa Slavika darujejo svakinja Ljubica Slavik ter nečaki Lalo, Seka in Veljko 100.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Stanka Požarja daruje družina Siega 50.000 lir za ŠZ Bor.
Ofrk/fto DfjAKOH
- V Ponedeljek d4.~2.l. /epfem&ha ,
jonloznosi) cj<x
oz, vd-bduv&e se zd-dnje učbenike.
trža/ka
knjigarna
PRODET
Široka mreža veleblagovnic z artikli za higieno in kozmetiko
Ul. Pari ni
Trg Stare mitnice
Z REDNA VEST
Septembra ne boste imeli vedno priložnosti za tako ugodne nakupe. V trgovini »Magazzini TOLENTINO« v Ul. XXX. oktobra je v teku posebna promocijska prodaja vseh preostalih artiklov. Ob tej priliki veljajo dejanski popusti od 30% do 80% za vse posteljno perilo, prte in brisače ter za osebno perilo znamk Alpina, Liberti, Imec, Playtex in Piemme. Gre za neponovljivo priložnost, ki pa jo lahko izkoristite le do 19. oktobra.
Magazzini
TOLENTINO
Ul. XXX. oktobra 5
obv. občini
			
Tedenski pregovor: Kjer manjka ovac, rečejo kozi princesa. (turški)		SPOMINSKI DATUMI: □	15. 9. 1947 je začela veljati mirovna pogodba med Italijo in Jugoslavijo. Istega dne je bilo ustanovljeno tudi Svobodno tržaško ozemlje. □	17. 9. 1942 je rimsko posebno sodišče obsodilo 10 aktivistov, med katerimi tudi brata Oskarja in Leva Kovačiča, na 8 do 30 let zapora. Vsi so bili vodilni aktivisti OF na Tržaškem v letu 1941. □	17. 9. 1977 je bil ponovno oskrunjen spomenik bazoviškim žrtvam.	OSEBNOSTI: □	12. 9. 1967 je v Ljubljani umrl pisatelj	i Vladimir Bartol, ki se je rodil 28. 2. 1903 pri Sv. Ivanu. □	13. 9. 1947 je v Celju umrl slikar in portretist Albert Sirk, ki se je rodil 26. 5. 1887 v Križu. □	18. 9. 1912 se je v Škednju rodil slikar	| Avrelij Lukežič, ki je umrl 1. 4. 1980 prav tako v Škednju.
LJUBLJANA
	
	
Cankarjev dom
V	MALI DVORANI v nedeljo, 13. 9., ob 21. uri: Življenje - karneval (Ivan Mrak), rež. Marjan Bevk, nastopa TDS Gledališče Proces.
V	MALI DVORANI v petek, 18. 9., ob 22. uri: Splav Smrti (He-rald Miiller), ponovitev izjemno uspele provokativne produkcije 4. letnika ljubljanske Akademije za gledališče, ra'dio, film in televizijo, rež. Tomaž Pandur, nastopajo Maja Končar, Barbara Lapajne, Mirjam Korbar in Ivo Godnič (ponovitev 19. 9. ob 20. uri).
V	SREDNJI DVORANI v petek, 25. 9., ob 20. uri: Zločin in kazen (F. M. Dostojevski), rež. Andrzej Wajda, gostuje Teatr Stary iz Krakova (ponovitvi 26. in 27. 9. ob isti uri).
MGL Ljubljana
V	četrtek, 17. 9., ob 19.30: premiera Ptiči (Milan Jesih), rež. Barbara Hieng (ponovitve 18., 19., 21., 22., 24. in 26. 9., ob isti uri).
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V MALI DVORANI KD Nova Gorica v sredo, 16. 9., ob 10. uri: Ta nori dan (Peter Turrini), rež. Miran Hercog.
MESTRE
Gledališče Toniolo
V torek, 15. 9., ob 21. uri: La parte del leone (Dario Fo), nastopa Dario Fo (ponovitev 16. 9. ob isti uri).
koncerti	______
PORTOROŽ
Hotel Palače
V	sredo, 16. 9., ob 21.30: koncert Tria Lorenz.
V	sredo, 23. 9.,.ob 21.30: Večer slovenske ljudske glasbe, nastopa trio Terlep.
V	četrtek, 30. 9., ob 21.30: Večer istrske pesmi in glasbe, nastopa vokalno-instrumentalna skupina Istranova.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v četrtek 17. 9., ob 19. 30: koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Uroš Lajovic, solist Igor Žurkov (P. Ramovš - Koral in tokata, L. van Beethoven - Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu op. 37, R. Schumann - Simfonija št. 1 v B-duru op. 38 »Pomladna«; ponovitev 18. 9. ob 20. uri).
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 21.
9.,	ob 19.3.0: v okviru Mednarodnega mojstrskega ciklusa - koncert pianista Igorja Žurkova (R. Schumann - Fantasiestiicke op. 12, E. Grieg - Sonata v e-molu op. 7, M. Ravel - Valses nobles et senti-mentales, F. Chopin - Balada št. 4 v f-molu op. 52).
BENETKE
Fondazione Cini
V	nedeljo, 13. 9., ob 18. uri: koncert klavičembalista Gordona Murraya (Soler, Sammartini, Mozart).
Bazilika Frari
V	petek, 18. 9., ob 21. uri: koncert dua Benori - sopran in Donadi-ni - orgle (Pergolesi, Vivaldi, Gabrieli, Pasgualetti, Bach).
MESTRE
Gledališče Tag
Nocoj, 12. 9., ob 22.30: koncert kvinteta Paola Furlano.
ASOLO
Cerkev sv. Gotharda
Nocoj, 12. 9., ob 21. uri: koncert tria godal Kramer - violina, Kashkasian - viola in Yo Yo Ma - violončelo (Beethoven, Mozart, Schnittke).
REPEN
□	KRAŠKI MUZEJ: razstava Človek in trta (od ponedeljka do petka 17-20, sobota in nedelja 11-13 in 17-20, do 16. 10.)
gradež	t
O SALA MOSTRE (Drevored Dante 68): osebna razstava Livia Scattareggie - zbirka bakrorezov od 1972 do 1986 (do 20. 9.)
BENETKE
□	PALAČA FORTUNY: Moda v gledališču (vsak dan 9-19, ponedeljek zaprto).
□	MUZEJ ČIPKARSKE ŠOLE NA BURANU: Bila je nekoč nevestina bala (vsak dan 9-19).
□	MUZEJ CORRER: Henry Matisse (vsak dan 9.30-19.30, torek zaprto).
□	MUZEJ CORRER: Risbe od Diirerja do Vdcklina (vsak dan 10-16, torek zaprto).
□	PALAČA OUERINI STAMPAGLIA: Portret beneške družine iz 18. stoletja (vsak dan 10-19, ponedeljek zaprto).
□	PALAČA GRASSI: Jean Tinguelly (vsak dan 10-19).
□	DOŽEVA PALAČA: v petek, 18. 9., otvoritev arheološke razstave evrazijske kulture (vsak dan 9-19).
□	DRŽAVNI ARHIV FRARI: Gozdovi Serenissime (vsak dan 9-13, ponedeljek zaprto).
VIDEM
□	MUSEO Dl STORIA NATURALE (Ul. Grazzano 1 - Palača Giacomelli); Razstava o gozdovih, človeku in ekonomiji v F-JK (9-12 in 15-18, ponedeljek zaprto).
□	SAMOSTAN VIDEMSKE UNIVERZE (Ul. Mantica): Visoka moda v F-JK od 15. do 18. stoletja (vsak dan 8-20, nedelja in prazniki zaprto, do 22. 9.).
□	GALERIJA INTERNO 4 (Ul. Marinoni 55): Laura Tonani (vsak dan 17-19.30, nedelja in prazniki zaprto, do 18. 9.).
LJUBLJANA
□	MODERNA GALERIJA (Tomšičeva 14 - tel. 003861/214106): Mednarodni grafični bienale (vsak dan 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto, do 30. 9.).
□	SPREJEMNA DVORANA CANKARJEVEGA DOMA: v ponedeljek, 14. 9., ob 12. uri, otvoritev 8. jugoslovanskega bienala male plastike (do 27. 9.[. _
□	RAZSTAVIŠČE ARKADE (Trg osvoboditve 18, tel. 003861/213004): Bronasta doba na Slovenskem od 18. do 8. stoletja pr. n. š. (vsak dan 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto, do 30. 9.).
□	MALA FOTOGALERIJA (Trg revolucije 2): razstava fotografij in polaroidov Nina Migliorija (do 4. 10.).
KOPER
□ LOŽA in MEDUZA: razstava slikarskih, grafičnih in kiparskih del akademskega slikarja Klavdija Tutte iz Nove Gorice (Galerija Loža - od torka do sobote 10-12 in 18-20, nedelja 10-12, ponedeljek zaprto; Galerija Meduza od ponedeljka do petka 8.30-12.30 in 18-20, sobota 8.30-12.30, nedelja zaprto).
Michael Clark, ki od leta 1980 buri angleško in svetovno baletno in gledališko javnost, bo s svojo skupino nastopil v Cankarjevem domu v ponedeljek, 21. 9., ob 20. uri s predstavo Bogovi zdaj.
PIRAN
□ MESTNA GALERIJA: slikarska razstava Ivane Kobilca in Ferda Vesela (od torka do sobote 10-12 in 17-19).
druge prireditve			u
PORTOROŽ
Avditorij
V	torek, 15. 9., ob 21. uri: nastop foklorne skupine Koleda.
V	petek, 18. 9., ob 18. uri: Morski konjiček - otroški festival vedre pesmi.
V	torek, 22. 9., ob 21. uri: nastop foklorne skupine KUD Karol Pahor iz Pirana.
V	soboto, 26. 9., ob 19. uri: Maček Muri - otroški program.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 21. 9., ob 20. uri: baletni večer Bogovi zdaj, glasba Laibach, nastopa Michel Clark & Com-pany.
SPILIMBERGO
Grand Hotel President
V	sredo, 16. 9., in četrtek 17. 9., ob 10. uri: v okviru prireditev F-JK Fotografija '87 - simpozij o fotografiji kot kulturni dobrini.
SAURIS
V	nedeljo, 13. 9.: Mednarodno srečanje diatonične harmonike.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, narodnozabavna glasba; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani: Simfonični orkester RTV Ljubljana, dir. Gilbert Amy, pianistka Yvonne Loriod, hornist Jože Kocjančič, Boris Šurbek - ksilorimba, Marko Juvan - zvončki (Olivier Messia-en - Des canyons aux etoiles, Iz kanjonov do zvezd); 11.50 Glasbeni mozaik; 12.00 Oddaja iz Kanalske doline: Bom naredu stazice; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo (vodita Bruna Ciani in Giorgina Pisani); 16.00 Ko se obesi dan: Pesmi za poletni čas (pripravlja Bruna Pertot); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Poletni variete: Radio oddih (pripravljata Bogdana Bratuž in Adrijan Rustja); 18.30 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, -9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik, počitniško popotovanje od strani do strani; 9.05 Pogovor s poslušalci; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak;
16.30	S poti pod Jugoslaviji, srečanje republik in pokrajin; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Baletna glasba Petra Iljiča Čajkovskega; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za najmlajše; 19.45 Minute s Kvartetom godal; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Kruh in sol Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Informativna oddaja: Aktualna tema; 18.00 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek sporedov.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30,	15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.10 Za vsakogar nekaj; 12.00 Beat Shop Show; 14.00 Okno na Benečijo; 15.10 Glasba po željah; 17.30 Neznani gost; 19.00 Listam po časopisih; oddaje podnevi in ponoči povezuje glasba.
Horoskop
od nedelje 13. 9. do sobote 19. 9.
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21. 3. - 19.
4.)	- VI IN DELO:
* I * Večina tedna bo za vas še kar ugodna, le v sredini .tedna vas čaka nekaj manjših in prehodnih težav, ki vas bodo spravile v slabo voljo. Ne prenaglite se v neki odločitvi in raje še enkrat natančno razmislite, preden se dokončno odločite. Ostanite zvesti svojim načelom in vse bo prav. VI IN DRUGI: Obvladajte svoje razpoloženje, ker se boste le tako izognili prepiru. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
DVOJČKA (21. 5. -20. 6.)	- VI IN
DELO: Za večino Dvojčkov bo teden precej mučen in naporen. Cel kup majhnih sitnosti in težav vam bo grenilo življenje. Vsi rojeni od 4. do 8. junija naj bodo še posebej previdni, ker jim sovražni Mars pripravlja neko neljubo presenečenje. Potrpite še malo, saj vam bodo prav kmalu zvezde prijazne. VI IN DRUGI: Skrajni čas je že, da končno razčistite nesporazum. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
LEV (22. 7. - 22. 8.)
VI	IN DELO:
Mirne	duše lahko
pričakujete nadvse zanimiv in vsestransko razgiban delovni teden, v katerem se vam bo marsikaj premaknilo na bolje. Odprle se vam bodo nekatere nove možnosti in obetajo se nove rešitve za vaše načrte. Iz neke nerodne in nevšečne situacije	se	boste	uspeli prav
lepo	izvleči. VI	IN DRUGI:
Nikar ne verjemite vsemu, kar boste v teh dneh slišali. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
TEHTNICA (23. 9. - 22. 10.) — VI IN DELO: Tokrat bo vaš teden prav prijetno razgiban in vesel. Prijazna planeta Merkur in Venera, ki se pravkar nahajata v vašem ozvezdju, bosta poskrbela, da bo vaše delo nemoteno steklo brez kakršnihkoli težav. V zvezdah je zapisano, da boste imeli zavidljiv uspeh v zadevi, ki vam je zelo pri srcu. VI IN DRUGI: Harmonični čustveni odnosi vam bodo v veliko zadoščenje. Zelo ugodna bosta ponedeljek in torek.
STRELEC (22. 11. -21. 12.) — VI IN DELO: Nekatere zvezde so vam naklonjene, so pa tudi take, ki so vam vedno bolj sovražne. Temu primerno lahko pričakujete nenavaden teden, ki vas bo ob prijetnih izkušnjah znal tudi neprijetno presenetiti. Posebno previdni naj bodo rojeni od 6. do 10.
12.,	ker jim bo Mars hudo sovražen. VI IN DRUGI: Ne iščite pomoči, ker vam je zdaj težko kdo pripravljen pomagati. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
A A/ VODNAR (20. 1. -/V^	18- 2.) VI IN
DELO: Z ozirom na J ▼ T to, da sta vam Merkur in Venera prijazna, lahko računate na prijeten teden, ki vas bo nekajkrat prav prijetno presenetil in vam vlil novih idej ter svežih delovnih moči. Le Luna vam bo v petek in soboto malo ponagajala in s tem vplivala na vaše dobro razpoloženje. VI IN DRUGI: Teden bo stekel v znamenju harmoničnih odnosov z ljubljeno osebo. Vaša ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
BIK (20. 4. - 20. 5.)
VI IN DELO: Večina zvezd je za naslednjih sedem dnina vaši strani. Prav zato lahko računate na res prijeten in nadvse uspešen teden, ki vam bo prinesel nekaj prav lepih doživetij. Dobro razpoloženje vas bo nekoliko zapustilo le v petek in soboto, ko vam bo muhasta Luna prekrižala neke načrte. VI IN DRUGI: Bodite izredno pozorni na to, kaj rečete, tako na delu kot doma. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
■ _ RAK (21. 6. - 21. 7.)
Oj ^ — VI IN DELO: Tedenska napoved je za vas 'prav ugodna. Vstopate v sedem prijetnih in zanimivih dni. Mars bo poskrbel za vaše dobro počutje in uspešno opravljeno delo. V ponedeljek se izognite zahtevnejšim opravilom, ker vam Luna ne bo naklonjena. Možnost izrednega zaslužka je zelo velika. VI IN DRUGI: Prijetno srečanje z nekom vas bo na nekaj spomnilo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
DEVICA (23. 8. -22. 9.) VI IN DELO: Teden bo za vas precej naporen in nekoliko težaven. Nenaklonjeni Mars, ki je na sprehodu po vašem ozvezdju, vam bo ponagajal in vam pripravil marsikatero neugodno presenečenje. Zelo verjetno je; da se boste morali srečati z resnejšimi težavami. Zato vam zvezde priporočajo previdnost. VI IN DRUGI: Bodite do nekaterih ljudi malo bolj prijazni. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) VI
IN DELO: Napoved za teden je precej ugodna. Delovne posle boste opravljali z večjo lahkoto kot običajno. Ugodne okoliščine, v katerih se boste znašli, bodo botrovale vašemu uspehu, tako da boste kos prav vsem nalogam, ki ste si jih pred kratkim zastavili. Kritičen dan bo petek. VI IN DRUGI: Nekdo pričakuje od vas več pozornosti in razumevanja. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
KOZOROG (22. 12.
- 19. 1.) VI IN
DELO: Medtem ko vam bo neugodni Merkur iz ozvezdja Tehtnice povzročal manjše skrbi, vam bosta Mars in Venera precej naklonjena. Zato lahko računate z nekaterimi delovnimi težavami, ki pa jih boste prav gotovo uspešno premostili. Nekoliko kritična ' dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Neprijeten dogodek vam bo sredi tedna pokvaril razpoloženje. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
RIBI (19. 2. - 20. 3.)
f — VI IN DELO: V začetku tedna vam ^ ^ marsikaj ne bo šlo od rok. Luna vam bo sovražna, prav zato vas lahko doletijo nekatere nepričakovane težave. Vsi rojeni od 3. do 7. 3. pa naj bodo še posebno 'previdni, da ne bo prišlo do kakšne nezgode ali neprijetnega spora, ker jim bo jezni Mars hudo sovražen. VI IN DRUGI: Ne vmešavajte se v tuje zadeve, da vam ne bo kasneje žal. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
Že ob koncu prihodnjega tedna trgatev Obeti dobri - zaskrbljenost glede cen
Trgatev je pred vrati. Če bodo vremenske razmere ugodne se bo začela okrog 20. t.m., s spravilom zgodnjih vrst grozdja. Za pridobivanje penečih se vin pa bodo prve količine letošnjega pridelka pobrali že prihodnji teden.
Take načrte imajo v Krminski zadružni kleti, medtem ko so v nekaterih drugih večjih vinogradniških podjetjih s trgatvijo že pričeli sredi tega tedna. Tako recimo v Villanovi pri Fari, kjer od torka aalje že predelujejo črni pinot in chardonhay.
Kakovost grozdja je letos, posebno v Brdih, dobra, količina grozdja zmerna, ponekod celo nekoliko po poprečjem. Pričakovati je torej, da bo pridelek kakovosten.
V primerjavi z lanskim letom se bo trgatev pričela za deset do dvanajst dni kasneje. Vegetacijski razvoj namreč letos kasni, kar se seveda odraža tudi v stopnji zorenja. Vremenske razmere so bile vinogradnikom na Goriškem letos razmeroma naklonjene . Ni bilo pretirano dolgega sušnega obdobja, niti obilice padavin. Nekatera območja je prizadela toča, ponekod pa je zaznavna škoda zaradi napada oidija. Pogoji za dobro letino so zagotovljeni. Treba bi bilo le še nekaj tednov primernega vremena da bodo tudi pozne sorte dosegle pravšnjo stopnjo zorenja in da bodo vinogradniki lahko pravočasno in v primernih pogojih pospravili grozdje.
Če bodo primerno poplačani za vloženi trud in stroške, je vprašanje zase. Informacije, ki smo jih uspeli zbrati te dni o odkupnih cenah — vprašanje zadeva predvsem manjše vinogradnike,
ki grozdje prodajajo — niso vzpodbudne. Popraševanje po kakovostnem grozdju, zlasti na območju Brd, je sicer zelo živahno, le da za pridelek ponujajo nizke odkupne cene. Za najboljše sorte grozdja, naj bi bili trgovci pripravljeni plačati približno toliko kakor lani, za druge pa celo nižjo ceno. Ob količinsko poprečni in kakovostno zelo dobri letini, ki se obeta, ti znaki niso najboljši.
Zaostrovanje predpisov glede izpolnjevanja raznih prijav, spremljajočih listin in drugih podatkov, ki jih je treba obvezno navesti, predstavlja dodatno breme zlasti za manjše vinogradnike, ki bodo, če se bo taka politika nadaljevala, postopoma izločeni iz tržišča, ali pa bodo prisiljeni iskati izhod v združevanju v zadruge ali drugačnih oblikah organizacije proizvodnje.
Prihodnji teden se torej pričenja v znamenju trgatve z dokajšnjimi obeti o kakovostnem pridelku, vendar ob skrbi, da bo ta pridelek najbrž težko prodati.
V jugoslovanskih Brdih in na Vipavskem se bo trgatev začela proti koncu meseca, končala pa naj bi se tja do 20. oktobra.
Proti odpošiljatvi ladij v Zaliv
Poseg italijanskih vojnih ladij v Perzijskem zalivu je nesmiselno in nevarno dejanje in ne koristi politiki miru.
Tako je stališče, ki ga v skupnem dokumentu objavlja pokrajinsko združenje ACLI za Goriško, Krščanska osnovna skupnost in pokrajinsko vodstvo KPI. Podpisniki v dokumentu ugotavljajo, da vojaška intervencija predstavlja nevarnost za razširitev spopadov, da prisotnost italijanskih ladij ne bo rešila zapletenih vprašanj in dolgotrajne vojne v Zalivu in da so koristi italijanskih brodarjev in državni interesi, ki naj bi bili v nevarnosti, pravzaprav omejeni. Podpisniki ugotavljajo tudi, da pošiljatev vojnih ladij ni predvideno z nobenim vojaškim sporazumom, niti v okviru pakta NATO niti v okviru E G S.
Podpisniki označujejo ukrep za nesprejemljiv tudi iz razlogov vesti, saj bi italijanske vojne ladje posredovale na območju, kjer se vojno stanje vzdržuje tudi ob uporabi v Italiji izdelanega orožja.
Ob spoštovanju Ustave, ki zavrača vojno kot sredstvo za izravnavanje sporov med državami, podpisniki pozivajo na diplomatske ukrepe, za uveljavitev in spoštovanje resolucije OZN.
Arte immagine 87
Arte immagine 87. Tak je naslov vrste razstav, ki bodo v prihodnjih dneh na ogled v Tržiču, Štarancanu in Škocjanu. S svojimi deli sodeluje okrog štirideset umetnikov iz Avstrije, Jugoslavije, Španije in Italije. Gre za pobudo, usmerjeno v uveljavljanje politike miru. Odprtje ciklusa razstav bo jutri ob 10.30 v Štarancanu.
Praznik podgorske skupnosti ob odprtju sedeža KD A. Paglavec
:■ ■■■
V Podgori se pripravljajo na jutrišnji praznik ob odprtju novega sedeža KD Andrej Paglavec. Športne in kulturne prireditve, s katerimi bodo Podgorci obeležili pomembni dogodek, se bodo pričele že dopoldne s kolesarsko vožnjo, spustom kajakašev po Soči, nadaljevale pa v zgodnjem popoldnevu, ko se bodo udeleženci ob 13.30 v sprevodu odpravili izpred spomenika padlim v NOB do novega sedeža, kjer se bo nato odvijal priložnostni kulturni spored in kjer bo zatem tudi tovariško srečanje.
Kulturni spored bodo oblikovali člani zborov Andrej Paglavec, Topničar in Soča, člani Gledališke skupine Gorica in godba na pihala Kras. Govorili bodo Stanko Kuštrin v imenu društva,
Šest finalistov se poteguje za nagrado Rodolfo Lipizer
Danes posvet o violinski tehniki
V okviru mednarodnega violinskega natečaja za nagrado Rodolfo Lipizer je bil včeraj v pokrajinski sejni dvorani posvet o goslarstvu. Govor je bil o Stradi-variju in slavni tradiciji te umetnosti-obrti, pa tudi o težavah sedanjosti in o poklicnem usposabljanju goslarjev v današnjem času.
Danes bo v istih prostorih 5. mednarodni posvet o violinski glasbi. Dopoldansko zasedanje se bo pričelo ob 10., popoldansko pa ob 16. uri. Posvet bo vodil predsednik žirije letošnjega natečaja, skladatelj Guido Turchi. Tema srečanja je "Violinska tehnika kot osnova za glasbeno izražanje".
Medtem je žirija natečaja opravila večji del svojega ne prav lahkega dela, spričo splošno dobre kakovosti nastopajočih. Med 15 polfinalisti so izbrali šest najboljših. Trije so nastopili na sinočnjem, prvem finalnem koncertu, preostali pa bodo nastopali drevi, od 20.30 dalje. Vseh šest finalistov se bo predstavilo občinstvu tudi na nedeljskem koncertu, ko bodo po razglasitvi končnih uvrstitev nastopi nagrajenih.
Na sinočnjem koncertu so nastopili 17-Ietni Avstrijec Maximilian Schdner, 18-letni Libanonec Atra Malikian in 29-letna Romunka Lenuta Ciulei Atanasiu. Drevi bodo na vrsti še 32-letni Belgijec ruskega porekla Juri Braginsky, 28-letna Japonka Hiromi Kikuchi ter 27-letni Nemec (rojen v Španiji) Stephan Picard. Tako sinoči kot nocoj in jutri bodo mladi violinisti igrali ob spremljavi madžarskega orkestra Duna iz Budimpešte, ki ga vodi dirigent Janos Kralik.
Arzenik in stare čipke na odru Kulturnega doma
Kulturni dom v Gorici bo v ponedeljek zvečer s pričetkom ob 21. uri gostil ponovitev zabavne komedije "Arsenico e vecchi merletti" Josepha Otta Kessel-ringa. Igro bo uprizoril goriški amaterski gledališki ansambel Terzo Teatro. Večer, ki bo z brezplačnim vstopom, prireja rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto.
Komedijo na sporedu označuje tipični angleški "črni" humor. Dve ljubki ženički si namreč prizadevata, da bi uresničili neke absurdne človekoljubne cilje in v ta namen zastrupljata vse starejše osebe v soseščini, trupla pa zbirata v kleti. S to igro bo kolektiv Terzo Teatro 18. t.m. nastopil v Schiu na 5. vsedržavnem festivalu amaterskih odrov. Goriško skupino so letos izbrali kot edinega predstavnika iz naše dežele na tem pomembnem gledališkem srečanju.
Nova Gorica pripravljena na sprejem predsednika republike Mojsova
V	Novi Gorici se pripravljajo na današnji obisk predsednika predsedstva SFRJ Lazarja Mojsova ter najvišjih predstavnikov SR Slovenije, ki se bodo udeležili osrednje slovesnosti ob prazniku občine Nova Gorica in ob 40-letnici priključitve Primorske k Jugoslaviji.
Osrednja slovesnost bo ob 11. uri v Kulturnem domu in jo bodo neposredno prenašale radijske in televizijske postaje.
Predsednik republike bo govoril na omenjeni slovesnosti v Kulturnem domu ter prisostvoval nato krstni izvedbi kantate Spominski spevi Marjana Gabrijelčiča. Izvajali jo bodo člani simfoničnega orkestra RTV Ljubljana in vokalni solisti.
V	programu obiska najvišjega gosta je zatem ogled Sabotinske ceste in pa obisk v delovni organizaciji Iskra Av-toelektrika v Šempetru. Predsednik predsedstva SFRJ bo v popoldanskem času predvidoma sprejel tudi delegacijo zamejskih Slovencev.
Na območju novogoriške občine se te dni vrstijo številne prireditve in slovesnosti v počastitev občinskega praznika in 40-letnice združitve Primorske z matično domovino.
Tako so se sinoči v Kanalu pričeli letošnji Kogojevi dnevi, v Novi Gorici so odprli razstavo Primorska 1945 — 1947, v delovnih organizacijah Gostol in MIP so praznovali 40-letnico ustanovitve oziroma delovanja.
Poleg slovesnosti v Novi Gorici, ki se bodo pričele že ob 8. uri v Skupščini občine, bodo danes praznovali v KS Dornberk, pri Saksidu pa bodo odprli nov most čez reko Vipavo.
V Novi Gorici bo jutri dopoldne tovariško srečanje in slovesnost ob odkritju doprsnega kipa skladatelju Radu Simonitiju. Slovesnost bo ob 11. uri na Ulici Tolminskih puntarjev. V Novi Gorici bodo jutri odprli tudi dokumentarno razstavo o pevskem zboru Srečko Kosovel, katerega ustanovitelj in zborovodja je bil prav Rado Simoniti. Razstava bo v avli občinske skupščine. Na slovesnosti bo pel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Govorila bosta Danilo Bašin in Ivan Silič.
Prireditelji vabijo k udeležbi predvsem borce prekomorce in njihove družinske člane.
Tuji delavci: rok
do konca leta
Goriška prefektura obvešča da je bil 29. avgusta v Uradnem listu objavljen zakonski dekret št. 353 s katerim je do konca leta podaljšan rok, ki je bil določen z zakonom št. 943/86. Gre za zakon, po katerem morajo delodajalci, oziroma tuji delavci v Italiji, urediti svoj status.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE

---------------------------------------- S.R.L.
GORICA Via D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 20787, 20866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
Tatovi vlomili v urade Confcoltivatori in ACLI
so. be. ma.
s. n. c.
IMPORT - EXPORT
GORICA — Travnik 6 — Tel. 0481/31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I
SKLADIŠČE IN PISARNE: Ul. Čase sparse 77 Sovodnje (GO)
Tel. 0481/21213 - 20895 Telex 461207 Sobema I Telefax 20969
FILIALA: Štivan 3/c — Tel. 040/208798
Neznanci so v četrtek ponoči vlomili v sedež združenja ACLI v Gorici ter v urad združenja Confcoltivatori v drevoredu 24. maja. V uradih Acli so se polastili približno 800 tisoč lir, okrog 100 tisoč lir pa so ukradli v prostorih Confcoltivatori, kjer je tudi urad zavarovalnice UNIPOL. Da so bili na delu tatovi, so ugotovili včeraj zjiutraj uslužbenci, ko so prišli na delo. Oba sedeža sta v neposredni bližini, pravzaprav v isti stavbi. Acli ima sedež na številki 7, na št. 5 pa so uradi Confcoltivatori. Poleg plena, ki je razmeroma skromen, so v omenjenih uradih utrpeli precejšnjo škodo na vhodnih vratih.
Zaradi vina spet v zapor
Franco Minin, 24 let, doma ii Ronk, sicer pa gost goriškega zapora, si je z ne prav zglednim obnašanjem med nekajdnevnim dopustom na prostem, podaljšal bivanje v Ul. Barzellini. Aretirali so ga v torek na domačem dvorišču, kamor so orožniki na prijavo sosedov prihiteli zaradi razgrajanja. Mladenič je bil precej vinjen. Agente
je sprejel z grožnjami, v rokah je vihtel kamen in bodalo, po aretaciji pa se je upiral možem postave.
Javni tožilec je zahteval obsodbo na 10 mesecev zapora, zagovornik pa delno oprostitev oz. naj nižje kazni za posamezne prekrške. Sodniki so Minina obsodili na sedem mesecev in 15 dni zapora ter 120 tisoč lir globe. Do prizivnega procesa so mu dodelili začasno prostost, ki pa je obtoženec zaenkrat ne bo mogel izkoristiti, saj mora še prestati zaporno kazen zaradi drugih prekrškov.
Tovornjak ranil dečka na kolesu
Manever tovornjaka v Ul. Valenti-nis, ki iz Tržiča pelje proti Trstu, je predsihočnjim skoraj povzročil nesrečo s tragičnimi posledicami. 12-letni Davide Cossar se je namreč s kolesom postavil tik za tovornjak, ko se je težko vozilo pričelo premikati proti njemu. Deček se ni utegnil umakniti, na srečo pa je voznik slišal njegov krik in pritisnil na zavore. Cossar je dobil zlom lopatice in druge poškodbe. Zdravil se bo 30 dni.
dr. Mirko Primožičv imenu SKGZ in Edi Maligoj, predsednik Rajonskega sveta. Rajonski svet je namreč soorganizator jutrišnje slovesnosti.
Kakor smo že poročali, bodo jutri odprli tudi razstavo Podgora in njeni ljudje skozi čas. Iz gradiva za omenjeno razstavo je tudi gornji posnetek mešanega pevskega zbora na manifestaciji v Trstu pred 37 leti. Zbor je takrat vodil Dori Klavčič.
V Rupi pokopali Francko Buzin
Smrt je v zadnjem času kar dvakrat posegla v družino Buzinovih v Rupi. Konec junija je preminil Venček Buzin, 26. avgusta pa so pokopali njegovo sestro Francko. Bila je četrta v družini s petimi otroki. Francka je v življenju doživela marsikatero preizkušnjo. Kot 17-letno dekle si je ranila nogo in doživela težko zastrupitev, da je bila potrebna amputacija. Tegobe življenja je premagovala z veliko ljubeznijo do petja — bila je obdarjena z lepim glasom. Pri pevskem zboru je sodelovala nad petdeset let. Člani pevskega zbora so se v skromno zahvalo za njeno zvestobo poslovili s pesmijo pri odprtem grobu.
Radi so jo imeli tudi sosedje in vaščani, ki so se v lepem številu udeležili njenega pogreba.
razstave
Razstavo 3. grafični evropski trienale v Gradežu si je mogoče ogledati le še do 15. t. m. Odprta je v Kongresni dvorani. Urnik ogleda od 10. do 13. ure in od 18. do 23. ure.
izleti
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se udeležijo Dneva planinca, ki bo jutri, 13. septembra, na Ermanovcu nad Sovodnjem v organizaciji PD Sovodenj (Škofja Loka). Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 7. uri s Travnika. Slovesnost na Ermanovcu bo ob 11. uri.
razna obvestila
Razširjena seja članov gospodarske zadruge Vrh in KD Danica bo v ponedeljek, 14. 9., ob 20. uri v novih prostorih. Pogovorili se bodo o poteku otvoritvenih slovesnosti.
Kulturno društvo Sovodnje vabi vse, ki bi želeli sodelovati v domači dramski skupini, da se udeležijo prvega informativnega sestanka, ki bo v ponedeljek, 14. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu. ŠD Dom — sekcija za orodno telovadbo vabi na enotedenski skupni trening od 14. do 18. septembra v Kulturnem domu v Gorici in sicer vsak dan od 16. do 17.30. K udeležbi vabijo stare člane sekcije in učence, ki so letos stopili v prvi razred osnovne šole.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Predator«.
VERDI 21.00 Koncert alpinskih zborov. VJTTORIA 17.30-22.00 »America di not-ten. 2«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Irzic
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Camping del terrore«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Ogenj z ognjem«, 22.30 »Orgije v carski vasi«.
DESKLE 19.30 »Šakali«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Danes ob 12. uri Guglielmo Riaviz iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče.
V nedeljo, 20. septembra, slovesno odprtje
Kulturno in športno središče Danica na Vrhu
Za prebivalce Vrha v sovodenjski občini, za vse Vrhovce, ki so se izselili iz domačega kraja in ne nazadnje za celotno našo zamejsko skupnost, bo odprtje Kulturnega in športnega središča Danica, v nedeljo, 20. septembra, enkraten dogodek. V uporabo vaški skupnosti, med katero deluje kar šest društev in organizacij, predvsem pa v uporabo mladini bodo izročili dvorano za kulturne prireditve in družabnosti, klubske prostore, igrišča za mali nogomet, odbojko, košarko in tenis, dve balinarski stezi itd. Dogodek je toliko bolj pomemben, ker so vse to v glavnem zgradili Vrhovci sami v dobrih štirih letih. Ob materialni podpori nekaterih zasebnih in javnih ustanov, samih vaščanov in pa z vlaganjem velikih organizacijskih naporov in prostovoljnega dela.
' Prva delovna akcija je bila 2. julija 1983, namesto tradicionalne šagre", piše v zajetnem zvezku, v kroniki Gospodarske zadruge Vrh, kjer so zabeleženi vsi pomembnejši dogodki v zvezi z realizacijo objekta nad katerim so Vrhovci upravičeno ponosni. "Niti sami nismo v začetku mislili, da bomo
dogradili toliko in v tako kratkem času. Za nas pomeni to samo potrditev, da smo sposobni, če je sloga in trdna volja, ustvariti marsikaj, tudi v okviru majhnih skupnosti, kakor je naša." Tako ocenjuje uspehe več kakor desetletnega stalnega prizadevanja, predsednik Gospodarske zadruge Vrh, prof. Leopold Devetak.
Spodbuda, da bi tudi na Vrhu prišli do primernih prostorov za kulturno, športno in družabno udejstvovanje je bilo odkritje partizanskega spomenika 20. aprila 1974. "Ugotovili smo, da lahko marsikaj naredimo." Iz tega spoznanja so se začele nato porajati želje, ki so se postopoma spremenile v pionirske načrte o lastnem, čeprav majhnem kulturnem domu, kjer pa bi bilo kljub vsemu dovolj prostora za tisto dejavnost, ki se je do tedaj odvijala v zasilnih in neprimernih prostorih — na seniku pri Črncih, na domu pri Karnjelovih, v gostilni pri Gotovih in tudi v gostilni v spodnjem delu vasi, včasih v kletnih prostorih pri Gerbo-vih itd.
Težave so se pojavile v trenutku, ko je bilo treba načrt uresničiti. Prvi po?
skus je bila gradnja dvoranice in društvenih prostorov na občinski parceli pri Cotičih. Načrt je izdelal geometer Jordan Vižintin.
Drugo poglavje se začenja z iskanjem primernejšega prostora in možnosti finaciranja ter skoraj istočasno pobudo za ustanovitev zadruge -Gospodarske zadruge Vrh. Ustanavljanje zadruge je bila novost, nekakšen preizkusni kamen za naša društva in našo skupnost na Goriškem. Preizkusni kamen, ki pa se je obnesel, v takšni meri, da so po Vrhovcih zadrugo ustanovili Doljani in da o podobni poti razmišljajo tudi kje drugje.
Primeren prostor za dvorano in društvene prostore pa tudi za prirejanje poletne šagre — lokacija na Largi je bila namreč sila od rok — je bilo zemljišče v Brajdi, last domačina Mirka Grilla (Lavčevega), med Cotiči in Devetaki.
Lastnik je bil pripravljen zemljišče odstopiti. Februarja leta 1977 so pri notarju Tavelli v Gorici ustanovili Gospodarsko zadrugo Vrh — Coope-rativa economica Vrh - z namenom,
da se vendarle in čimprej uresniči pobuda za gradnjo društvenih prostorov.
Julija istega leta je zadruga postala lastnik prve parcele, istočasno pa se je začela priprava načrta, za kar je bil poverjen arh. Jože Cej. Cej je pripravil tudi varianto, kajti glavna težava je bila glede financiranja.
Načrt je ostal načrt, člani zadruge pa so odločili, da je najbolje, če sami zavihajo rokave in prostor uredijo tako, da bodo na njem sploh lahko prirejali vaške šagre.
Geometer Cvetko Kocjančič je brezplačno izdelal načrt ureditve prostora in kasneje tudi varianto ter članom zadruge pomagal z nasveti in navodili.
Prva udarniška akcija je bila, kakor smo že zapisali, 2. julija 1983, namesto šagre. Odziv je bil navdušujoč. Rezultat je bil likof, po dobrih dveh letih, ko je bila stavba pokrita in nekaj športnih objektov že urejenih.
"Začetni, dokaj skromni načrt smo postopoma spreminjali in dopolnjevali, večali in tako je nastalo središče." V zaključni fazi je izdelavo načrta in druge dokumentacije ter vodstvo del spet prevzel Jordan Vižintin.
Zadruga je v teh letih kupila še nekaj parcel in tako razpolaga z okrog 8 tisoč kvadratnimi metri.
Pobudo Gospodarske zadruge Vrh so v teh letih finančno podprle SKGZ, Kraška gorska skupnost, Občina So-vodnje, razne gospodarske ustanove. Uspela je bila nabirka med vaščani in drugimi občani.
Z dograditvijo nove ceste med Cotiči in Devetaki, za kar je poskrbela Občina, je Kulturno in športno središče Danica dobilo -zaokroženo podobo in postalo dejansko središče, center, kraja.
Slovesno ga bodo izročili namenu v nedeljo, 20. septembra, dopoldne.
Sedem tisoč ur prostovoljnega dela
V realizacijo Kulturnega in športnega središča Danica je bilo vloženih okrog sedem tisoč ur prostovoljnega dela, na gradbišču je v teh letih delalo okrog osemdeset oseb, v glavnem domačinov, nekaj pa je bilo tudi udarnikov iz drugih krajev. Pomembna je bila pomoč vrhovskih obrtnikov zidarjev, ki so brezplačno ponudili
orodje in opremo. Težko ali povsem nemogoče je v številkah točno določiti vrednost vloženega prostovoljnega dela, vendar ne bo pretirano, če rečemo, da ta vrednost že znatno presega vsoto do zdaj vloženih finančnih sredstev. Po podatkih izpred nekaj tednov, je znašalo količina prostovoljnega dela že nad šest tisoč delovnih ur, urejanje prostora in dokončavanje objekta pred skorajšnjo otvoritvijo pa je zahtevala in še zmeraj zahteva kup dodatnega dela.
Ni podatkov, koliko ur je vsakdo od udeležencev delovnih akcij žrtvoval, vendar smatramo, da je treba posebej omeniti vsaj dva udarnika, ki sta za kulturno središče žrtvovala okrog, oziroma celo čez 500 delovnih ur. Z drugo besedo dva in pol meseca neprekinjenega dela.
To sta Dominik Grillo in Jožef (Pepe) Zotti.
Udarniško zavest si je Dominik zgradil pred štiridesetimi leti, ko je bil skupaj z nekaterimi drugimi Vrhovci na progi Ša-mac-Sarajevo. "Dva meseca smo bili na udarniškem delu," se s ponosom spominja. Udarniško so delali tudi potem na Vrhu, za urejanje cest, napeljavo elektrike itd. Le da so temu rekli rabota. Dominik je bil zraven ob gradnji spomenika, pomagal je pri gradnji jamarskega doma Kraških krtov, kako ne bi pomagal pri gradnji objekta, ki je prepotreben za vaško skupnost. "Čutim, da je bilo to potrebno, da je dobro, sicer ne bi delal toliko."
"Kaj boste to pisali," se je malce v zadregi otepal novinarja Pepe Zotti. "Kaj naj rečem, kot da sem zelo zadovoljen. Mislim , da bi bila velika škoda, če bi objekt zdaj ostal prazen in neizkoriščen. Bojazen pa je vsaj zdaj odveč, saj zlasti športni op-bjekti že dalj časa služijo namenu. Se več, na Vrhu so se po dograditvi, oziroma že med gradnjo središča razvile nekatere nove športne panoge.
Gospodarska zadruga Vrh Dogodek bodo primerno obeležili nositelj pobude in Lastnik z izdajo brošure in razstavo
Kam lepše darilo za desetletnico delovanja, kakor odprtje kulturnega in športnega središča! V mislih imamo seveda Gospodarsko zadsrugo Vrh — Cooperativa economica Vrh (v statutu je namreč tako tudi uradno poimenovana), ki je bila formalno ustanovljena 26. februarja 1977 pri notarju Tavelli. Priprave na ustanovitev so se pričele že kakšno leto prej, saj je bilo treba, tudi s formalno-pravnega vidika urediti lastništvo nepremičnin, ki naj bi jih kupili, oziroma zgradili. Zadružna oblika se je za kaj takega zdela najbolj primerna.
Ustanovnih članov je bilo 23, trenutno šteje zadruga 28 članov. Nihče od članov - ustanovnikov ni izstopil, pač pa sta dva umrla.
Zadruga je lastnik parcele, kjer so danes športni objekti in dvorana, zadruga je izpeljala vse nakupe zemljišč in druge posle v zvezi z urejanjem premoženja. Zadruga je tudi lastnik objektov in ne nazadnje, dala je pobu-
do za nabirko, ki je med občani naletela na žejo velik odziv.
Predsednik upravnega sveta zadruge je že od ustanovitve dalje prof. Leopold Devetak. Druge v statutu predvidene dolžnosti pa opravljajo: Dominik Juren (podpredsednik), Lučano Černič (tajnik), Oskar Devetak (blagajnik).
Člani upravnega odbora so Jožef Zotti, Dominik Grillo, Valter Devetak, Ciril Černič in Mario Devetak.
Nadzorni odbor sestavljajo: Boža Pi-žent (predsednica), Renato Devetak in Renco Panariti. Nadomestna člana sta Albin Berlot in Stanislav Černič.
Razsodišče: Ladislav Devetak, Angel Frandolič in Franc Grilj.
V desetletnem delovanju zadruge je bilo v sestavi upravnega in drugih statutarnih organov le malo sprememb.
Stran uredil VLADO K LEM ŠE
Enkraten dogodek za vrhovsko skupnost nameravajo člani gospodarske zadruge in KD Danica obeležiti z vrsto kulturnih in športnih prireditev, z izdajo priložnostne brošure, postavitvijo bogate razstave, izdajo priložnostne značke itd. Nekaj teh prireditev, zlasti na športnem področju, se že odvija, oziroma se bo zaključilo v prihodnjih dneh, vsekakor pred napovedanim slavjem. Turnir v balinanju, teniški turnir, turnir v odbojki, malem nogometu. V Kulturnem in športnem središču Danica je te dni zares živo in to do poznih večernih ur.
Priložnostno brošuro, ki bo obsegala okrog 80 strani pripravljata Leopold Devetak in Karlo Devetak. Posredovala bo zaokrožen vpogled na področje kulturnega, športnega in splošnega družbenega življenja v kraju. V knjigi bodo posebej opisana društva, ki imajo svoj sedež v kraju ali pa se na Vrhu odvija tudi del njihovega delovanja. Tako bodo posamezna poglavja posvečena KD Danica, Gospodarski zadrugi
Vrh, Kraškim krtom, sekciji VZPI-ANPI, lovski družini Vrh in društvu prostovoljskih gasilcev. Poleg omenjenih specifičnih prispevkov bo v publikaciji tudi splošen oris družbenega.in gospodarskega dogajanja v povojnem obdobju. Tisk brošure so gmotno podprle razne slovenske ustanove in podjetja.
Pomemben doprinos bo nedvomno tudi razstava, ki jo pripravljata Nerina Devetak in Miranda Devetak in ki bo na ogled v novih prostorih. Poleg prikaza dejavnosti KD Danica (fotografije, časopisni članki itd) je bil namen prirediteljev, posebej pa glavnih sot-rudnic, da bi ob odprtju kulturnega in športnega sedeža pripravili tudi obsežnejšo razstavo o Vrhu in krajanih nasploh. Čeprav je bilo med prvo svetovno vojno uničenega veliko gradiva, bodisi dokumentov,-fotografij, slik, bodisi predmetov iz vsakodnevne rabe, sta Nerina in Miranda, z dobesednim prečesavanjem hiš, izbrskali marsikaj zanimivega in to bomo tudi videli na
razstavi, ki jo pripravljata pravzaprav že od prvih mesecev letos.
Prireditelji obljubljajo tudi, da bodo ob nedeljski slovesnosti namestili maksi-ekran na odprtem, kjer bodo neprekinjeno vrteli filmske zapise o poteku celotne akcije za zgraditev središča.
Potek in spored nedeljske slovesnosti
Slovesnost se bo pričela ob 10. uri s priložnostnim kulturnim sporedom v izvedbi domačih skupin in osnovnošolskih otrok. Program je naslednji:
—	nastop osnovnošolskih otrok
—	recital MO KD Danica
—	nastop pevskega zbora KD Danica
—	nagovor
—	pozdravi
—	ogled prostorov in razstave
Kamen na kamnu - tri različna obdobja izgradnje centra
Tenis: v ZDA znani še ostali polfinalisti
Tudi Wilander in Edberg
Včeraj v sirskem mestu Latakia
Slovesno odprli sredozemske igre
FLUSHING MEADOW (ZDA) — Lendl - Connors in Edberg - VVilander sta današnja polfinalna para na odprtem teniškem prvenstvu ZDA. V poslednjih dveh četrtfinalnih dvobojih je najprej Šved Edberg, nosilec druge skupine, s prepričljivim 6:2, 6:2, 6:2 odpravil Indijca Krishnaria, nato pa je njegov rojak Mats VVilander, nosilec tretje skupine, s 6:3, 6:7 (7:5), 6:4, 7:6 (7:0) premagal Miroslava Mečirja (ČSSR).
Medtem ko je bila Edbergova zmaga res lahka, saj je nasprotniku prepustil vsega šest iger, je imel VVilander težjo nalogo. V zadnjem nizu je že vodil 3:0. Kot je po dvoboju sam priznal, je mislil, da ima zmago že v žepu, a to podcenjevanje bi ga skoraj drago stalo, da je Mečirja nato odpravil šele v podaljšku tie-break. Zanimivo je pri tem, da je Mečir lani izločil VVilanderja v četrtem kolu, sploh pa je bil dosedanji obračun njunih dvobojev 7:2 v prid češkoslovaškega igralca. Tokrat pa se je sicer dolgočasna igra VVilanderja ob zadnji črti igrišča obnesla.
Italijan Diego Nargiso pa je v tekmovanju mladih zgubil 7:5, 6:4 proti Američanu VVheatonu.
Motociklizem: VN Portugalske
Mamola odličen
JARAMA — Na španskem dirkališču Jarama so se začele poizkušnje vožnje za motociklistično VN Portugalske, na kateri bi lahko jutri podelili naslov svetovnega prvaka v razredu do 500 ccm. Najboljši čas je dosegel Američan Randy Mamola (T28"06) pred Avstralcem Gardnerjem. V razredu do 125 ccm je prvak Gresini (It.) dosegel daleč najboljši čas. Popolna slika vodilnih po prvem dnevu:
80 CCM: Martinez (Šp. - derby) 1'37"267, 122,284 km/h; 125 CCM: Gresini (It. - garelli) V33T25, 128,036 km/h; 250 CCM: VVimmer (ZRN - ya-maha) 1'30"362, 131,951 km/h; 500 CCM: Mamola (ZDA - yamaha) 1’28 '067, 135,389 km/h.
LATAKIA — Včerajšnje odprtje sredozemskih iger je potekalo po pričakovanjih: slovesno, elegantno in profesionalno. Sledilo mu je kakih 50 tisoč gledalcev, ki so v svečanem vzdušju sledili igri luči in senčnih oblik. Teh sredozemskih iger se udeležuje 18 držav, prvič pa je prisotna tudi Albanija. Manifestacija v tem prijetnem sirskem mestu bo trajala do 25. t. m., po predvidevanjih pa bodo še kar kvalitetne.
Uradni otvoritveni govor je imel sirski predsednik Hafez Al Assad, katerega je publika večkrat navdušeno prekinjala. V bistvu je bil njegov govor političen, saj se je večkrat navezal na trenutni nejasen položaj na Bližnjem Vzhodu ter dodal, da »Sirija brani načela svobode proti divjim agresijam... mi si želimo, da z naših obal odleti golob miru.« Predsednikov govor je trajal približno pol ure, kar je najdaljši otvoritveni govor pri taki manifestaciji sploh.
Vsekakor pa je vidno na vsakem koraku, da so te sredozemske igre »drugačne«. Latakia je bila dejansko nekaj
ur popolnoma osamljena od ostalega sveta, vojaško nadzorstvo nad mestom pa je bilo izredno. Že več ur pred začetkom otvoritvene svečanosti so namreč nad tem polmilijonskim obalnim sirskim mestom krožarili helikopterji, kar je vsekakor dajalo videz ogrožanega kraja.
Sedaj so na vrsti agonistično boji. Jugoslavija je na te igre odpotovala s stotimi športniki, čeprav je bilo prvotno programirano kar tristo atletov.
Kolesarstvo: dirka po Kataloniji
Etapa Švicarju Vodi pa Kelly
SALOU (Španija) — Švicar Joho je v sprintu osvojil drugo etapo dirke po Kataloniji. Na ciljni ravnini je prehitel Španca Domingueza in Esparzo. Na skupni lestvici vodi Irec Kelly s 16 sekundami pred Špancem Gastonom.
Žensko košarkarsko EP
»Plavim« srebro Prvak je SZ
CADICE — Jugoslovanskim košarkaricam ni uspel podvig, da bi v finalu za naslov evropskega prvaka premagale Sovjetsko zvezo. Vrsta »plavili« je namreč zgubila s 83:73 (44:33), Sovjetinje pa so tako že dvajsetič osvojile prvenstvo stare celine, ki je bilo letos 21. po vrsti. Poraz jugoslovanskih igralk, ki so se v polfinalu proti Madžarski le po podaljških prebile do srebrne kolajne, je vsekakor sprejemljiv, saj je SZ dobesedno pometla skoraj z vsemi svojimi nasprotnicami.
V	finalu za bron je Madžarska s 75:67 (38:28) premagala ČSSR.
V	finalni tekmi za 5. mesto je Italija s 102:87 (47:41) premagala španske gostiteljice. Pollinijeva je dosegla 21 točk. Končno uvrstitev »azzurr« označujejo kot častno.
KONČNI VRSTNI RED
1. Sovjetska zveza, 2. Jugoslavija, 3. Madžarska, 4. ČSSR, 5. Italija, 6. Španija, 7. Švedska, 8. Francija, 9. Bolgarija, 10. Romunija, 11. Poljska, 12. Finska.
Atletika: Grandprix v Bruslju
Za slovo slabi dosežki
BRUSELJ — Zadnja preizkušnja za atletski Grand prix, na kateri so podelili naslove zmagovalcev po točkah, ni izpolnila pričakovanj. Štirideset tisoč navdušenih gledalcev je prisostvovalo povprečnim nastopom in meritvam, nedavni protagonisti SP pa so zdaj očitno preutrujeni in izčrpani, da bi lahko dosegali vidnejše rezultate. Največ pričakovanja je vladalo za nastop Lewisa na 200 m. Zmagal je, a s časom 20 '36. Svetovni prvak Calvin Smith je s četrtim mestom in časom 20 '61 krepko razočaral. Na isti razdalji, a v drugi skupini, se je preizkusil tudi svetovni prvak in rekorder na 100 m. Kanadčan Ben Johnson. V slabi konkurenci je zmagal s časom 20/76.
Jugoslovanka Čolovičeva je bila v teku na 800 m druga Za Kubanko Ouirotovo.
Absolutna zmagovalca serije mitingov za Grand Prix sta vsekakor Jamajčanka Otteyea med ženskami in Američan Campbell med moškimi. Vsak je zaslužil po 25 tisoč dolarjev nagrade.
5.000	m ženske: Nelson (ZDA) 15'29"61; 100 m ovire: Busch (NDR) 54' 28i 400 m ovire: Young 48 '65; disk moški: Hannecker (ZRN) 63,84 m; 400 m moški: Everett (ZDA) 45"34; 3.000 zapreke: Korir (Ken.) 8T2"80; 800 m ženske: 1. Ouirot (Kub.) 1'58"80; 2. Čolovič (Jug.) 2'00"18; palica: Bubka (SZ) 5,80 m; 5.000 moški: Barrios (Meh.) 13'28"34; višina ženske: Kostadinova 1,99 m; 110 m ovire: Campbell (ZDA) 13"35; kopje moški: Jeusjukov 84,02 m; daljina ženske: Joy-ner (ZDA) 7,07 m; daljina moški: Powell (ZDA) 8,20 m; 10.000 m moški Kipkemboi (Ken.) 28T7"20; 100 m ovire ženske Ottey (Jam.) 11"09.
Šah: objavili povprečne ratinge po državah
Sovjetska zveza daleč najboljša
Francoska šahovska revija Europe Echecs (evropski šah) je v svoji zadnji številki objavila povprečni točkovni rating po državah, s tem da so upoštevali deset najboljših šahistov. Po predvidevanjih je daleč najmočnejša država Sovjetska zveza s izredno visokim povprečnim ratingom 2631. Še kar presenetljivo drugo mesto zaseda ZDA pred Anglijo in Jugoslavijo. Lestvica zgleda nekako takole: Sovjetska zveza 2631, ZDA 2563, Velika Britanija 2555, Jugoslavija 2548, Madžarska 2539, ZRN 2509, Nizozemska 2492, ČSSR 2484, Bolgarija 2482, NDR 2481, Švedska 2477, Argentina 2476, Izrael 2471, Romunija 2471, Kuba 2470, Islandija 2463 itd.
Jugoslavija torej s tem svojim četrtim mestom dokazuje, da je njen rezultat z zadnje šahovske olimpiade (15. mesto) povsem nerealno.
Na tiskovni konferenci v Milanu
Predstavili SP v plezanju
Včeraj so v Milanu predstavili letošnje neuradno svetovno prvenstvo v prostem plezanju (free-climbing), ki bo na sporedu v Arcu pri Gardskem jezeru v soboto in nedeljo, 19. in 20. t. m. Na »Rock Masterju«, kot so imenovali to prvenstvo bo nastopilo 31 najboljših svetovnih prostih plezalcev, med katerimi bi med moškimi omenili Francoza Alaina Ghersena in Jackyja Gadoffa ter med ženskami Cat-herine Destivelle in Luisa Jovane.
Kancler Kohl nagradil Peleja
BONN — Zahodnonemški kancler Helmut Kohl je včeraj izročil bivšemu nogometnemu zvezdniku Peleju minjaturni kipec Kristusa v Riu de Janeiru, ki sta si ga do sedaj zaslužila le papež Janez Pavel II. in Nobelov nagrajenec za mir Desmond Tutu. V motivaciji je rečeno, da je prejemnik »prispeval k svobodi in razumevanju med narodi na svetu«
Danes prvi tekmi Mebla na Madžarskem
Igralke naše združene ekipe Mebla bodo danes opravile prva dva nastopa na mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju v Sze-kesfehervarju v bližini Budimpešte.
Njihov prvi nasprotnik bo domači prvoligaš Volan, ki že vrsto let nastopa v 1. madžarski ligi in je lani v prvenstvu osvojil 4. mesto. Letos bo ekipa Volan precej spremenjena, saj je njihova najboljša igralka prestopila v vrste avstrijskega Gutramsdorfa, s katerim se bodo naša dekleta pomerila jutri. Volan je tudi precej pomladil ekipo, kljub temu pa vodstvo upa, da bodo tudi v letošnjem prvenstvu, ki se začne 16. 10. igrali vidno vlogo.
Drugi današnji nasprotnik Mebla je zahodnonemški drugoligaš Stra-ubing. Zvedeli smo, da so se okrepili z nekaterimi prvoligaškimi igralkami, tudi iz vrst bivšega zahod-nonemškega prvaka Augsburga, ki je pred leti osvojil evropski pokal zvez. Prav gotovo je tudi avstrijski pokalni prvak Gunztransdorf zelo kvalitetna ekipa in lahko trdino, da so naša dekleta pred dokaj zahtevno nalogo. Trener Dolinšek pravi,
da bodo kljub močnejšim nasprotnikom skušali prikazati nekatere novosti, ki so jih že vadili in uspešno izvajali na treningih in prejšnjih turnirjih.
Ob koncu je prav, da nekaj besed namenimo tudi izredno gostoljubnim domačinom iz športnega kluba Volan. Po dolgotrajni vožnji in večurnem čakanju na jugoslovansko-madžarski meji, je Meblo v Szekes-fehervar prispelo šele ob eni uri zjutraj v petek. Kljub pozni uri, jih je pričakal predstavnik domače ekipe in poskrbel, da so dekleta dobila toplo večerjo. Gostitelji so naši ekipi tudi včeraj pripravili zanimiv program, dopoldne so si igralke ogledale stari del Szekesfe-hervarja in njegove zgodovinske znamenitosti, popoldne pa so organizirali izlet v Budimpešto.
Današnji spored: 9.30: Gutrams-dorf (Av.) - Straubing (ZRN); 11.00 Alba Volan (Madž.) - Meblo; 15.30 Gutramsdorf -Alba Volan; 17.00 Straubing - Meblo. Jutri: 9.30: Meblo - Gutramsdorf; 11.00 Alba Volan - Straubing.
RADO GRUDEN
Po atletskem svetovnem prvenstvu Rim 1987
Ob zvezdnikih še ekipni obračun
Ob občudovanju posamičnih zvezd letošnjega atletskega SP v Rimu naj gre nekaj pozornosti tudi ocenam kolektivnih uspehov držav udeleženk. V začetku je kazalo, da se bo število držav s kolajnami v primerjavi z letom 1983 (25) korenito zvišalo, končni obračun 28 držav pa je ob razširjenemu programu (2 novi ženski panogi) in ob povečanju udeleženk majhno razočaranje.
Zabeleženi so bili trije glavni momenti: 1. Prodoren uspeh Afrike, ki pa ni pravi odraz te celine; 2. Močnejša koncentracija kakovosti v korist dveh evropskih velesil; 3. Nazadovanje ZDA in nekaterih srednjeevropskih sil.
Podlaga za te trditve je posebna lestvica izdelana po ključu ocenjevanja prvih osmih mest v vsaki panogi s točkami od 8 do 1.
Seveda so za primerjavo na razpolago take točke tudi iz Helsinkov, slika pa je za prva mesta naslednja:
HELSINKI 1983
Sov. zveza 230 (moški 108 in ženske 122); NDR 220 (86 in 134); ZDA 225 (164 in 61); Vel. Britanija 104 (58 in 46); Bolgarija 40 (9 in 31); ZRN 114 (78 in 36);
Bubka: velik adut SZ
Italija 43 (35 in 8); Kenija 2 (2 in 0); Francija 16 (14 in 2); ČSSR 90 (44 in 46); Kanada 39 (10 in 29).
RIM 1987
Sov. zveza 270,5 (124 in 146,5); NDR 226 (76 in 190); ZDA 204,5 (128 in 76,5); Vel. Britanija 86 (64 in 22); Bolgarija 64
(21 in 43); ZRN 61 (40 in 21); Italija 61 (61 in 0); Kenija 42 (42 in 0); Francija 39 (23 in 16); ČSSR 38 (30 in 8); Kanada 38 (20 in 18).
Razširjeni program je pomenil tudi večje število vseh razpoložljivih točk (1548 : 1476 = 4,7 odstotkov več), ne glede na to pa sta SZ in NDR povečali svoj delež pri delitvi. Povečano število točk naj bi letos s kakovostjo iz leta 1983 dalo SZ 241 točk, dejansko pa jih je bilo 270,5, NDR pa naj bi osvojila 230 točk, medtem ko jih je dejansko nabrala 266. Za ZDA je bila naloga pri 236 točkah, dejanski izkupiček pa le 204,5.
Velika Britanija je le za silo obdržala stik z vrhom in se pri tem naslonila v večji meri na moške, ZRN pa je po predvidevanju dejansko izginila. Skokovit je napredek Bolgarije in ne samo po zaslugi žensk. Italija se je visoko uvrstila le po zaslugi moške vrste, medtem ko je bila v Helsinkih prisotna tudi v ženski konkurenci.
Do točk na tej lestvici je prišlo skupno 44 držav proti 39 iz Helsinkov. Jugoslavija je v Rimu zbrala 3 točke, medtem ko jih je od prej imela 5.
BRUNO KRIŽMAN
S podelitvijo priznanj
V Portorožu konec jadralnega SP v razredu tempest
PORTOROŽ — Danes se je s svečano podelitvijo priznanj končalo svetovno prvenstvo v jadranju za razred tempest, ki je bilo izredna športno-tu-ristična prireditev in na kateri je Jahtni klub Portorož spravil pod streho pet regat. Današnja šesta je zaradi brezvetrja v portoroškem zalivu odpadla.
Največ uspeha so imele zahodno-nemške posadke, naslov svetovnih prvakov pa sta že petič osvojila Rolf Bahr in VVolfgang Nothegger, ki sta bila najboljša v treh preizkušnjah.
Na prvenstvu je sodelovalo^ 45 posadk iz ZRN, Avstrije, ZDA in Švice.
V prostorih portoroške marine pa je bila v četrtek redna letna skupščina mednarodne zveze Tempest. Novi predsednik zveze je Američan Dave McComb. (J. Kreft)
Trebenski Primorec zmagovalec prvega pokala Primorja
Primorec - San Marco 1:0 (0:0)
STRELEC: Fachin v 90. minuti.
PRIMOREC: Truglio, Jannarelli, Florean, Leone, Černe, Ferluga, Canzi-ani, E. Kralj, Milkovič, Fachin, A. Kralj (od 68' Husu). M. Kralj, Čuk, Borelli, M. Kralj.
SAN MARCO: Pavesi, Perich, Nor-bedo, Marchesan, Giangrande, Apollo-nio, Volo, Miarin, Ridolfi (od 6' Ingle-se), Sannini, Chivella. Colautti, Puntar.
Z zmago proti S.Marcu po zanimivi in izenačeni tekmi je Primorec dose-gelprvo mesto na proseškem turnirju in osvojil prvi pokal Primorja.
V prvi polovici tekme je nekoliko več napadal Primorec, ki je bil v sredini polčasa dvakrat blizu zadetka in to s streloma z glavo, najprej Floreana, nato Milkoviča. Vendar je najnevarnejšo priložnost imel S. Marco v 18. minuti z Volom. Treba je tudi omeniti, da se je v v 6. min. resno poškodoval
Posnetek s kvalifikacijskega srečanja med Zarjo in Bregom
napadalec S. Marca Ridolfi, ki so ga morali z rešilcem odpeljati v bolnišnico.
V 55. minuti drugega polčasa je Florean z dolgo podajo serviral Milkoviča, ki se je znašel sam pred nasprotni-
kovim vratarjem, a v nedovoljenem položaju. V offsideu so se pozneje večkrat znašli tudi drugi napadalci Primorca. V 70. min. je imel S. Marco izredno priložnost s Sanninijem, a nje-
gov strel se je odbil od droga. V 78. min. je napadalec S. Marca Volo obležal sredi kazenskega prostora Primorca, a sodnik S. Marcu ni dosodil 11-metrovke. Zadnjih 10 minut so se Tre-benci bolj zagrizeno podali v napad in povedli prav v zadnji minuti srečanja, ko je Fachin, ki je preigral tri nasprotnikove branilce, zatresel mrežo.
Po tekmi je bilo nagrajevanje, pokale so prejele vse nastopajoče ekipe. Najboljši igralec, najboljši vratar, najboljši strelec, najstarejši igralec in najmlajši igralec. Disciplinski pokal je prejela ekipa Brega, medtem ko je prejela pokal Primorja prvouvrščena ekipa, to je trebenski Primorec.
(Walter Koren)
KOŠARKA
TURNIR RIVIERE
Intermuggia - Polet 71:69 (44:31)
Odbojka: kvalifikacije za Pokal prijateljstva
Dokaj nepričakovan razplet
Šesterki Sokola Indules in Kontove-la Electronic Shop sta nekoliko nepričakovana ženska finalista kvalifikacijskega dela za nastop na odbojkarskem Pokalu prijateljstva (združena ekipa Meblo je že uvrščena). Finalista sta izšla iz četrtkovih izločilnih tekem, ki so bile na 1. maju v Trstu in v nabre-žinski občinski telovadnici, kjer pa se goriška ekipa Agorest ni predstavila.
V Trstu
SLOGA KOIMPEX -BOR FRIULEXPORT	2:0
(15:5,15:13)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -SLOGA KOIMPEX	2:1
(3:15,15:6,15:13)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -BOR FRIULEXPORT	2:1
(4:15,15:2,15:8)
V prvi tekmi je Slogina šesterka gladko zmagala, čeprav so se mlajše borovke delno v prvem in v celem drugem setu požrtvovalno upirale nasprotniku. V tekmi med Kontovelkami in slogašicami pa je prišlo do presenečenja, saj je po gladki zmagi v prvem setu zgledalo, da bo Sloga Koimpex brez problemov osvojila tudi drugega. Izkušene Kontovelke pa so reagirale in zmagale. Nazadnje so Kontovelke po nepričakovanem porazu v prvem nizu, ki mu je najbrž botrovalo podcenjevanje, odpravile še borovke in osvojile končno prvo mesto.(mk)
POSTAVE
BOR FRIULEXPORT: Grbec, Gulič, Superina, Bandelj, Visintin, Pahor, DelPiero, Vitez, Sancin, Vidali.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Purič, Maver, Paulina, Legiša, Hrovatin, Danieli, Conestabo, Janežič, Čer-njava.
SLOGA KOIMPEX: Vidali, Križ-mančič, Adam, Ciocchi, Milkovič, Dr-novšček, Sosič, Kokoravec, Škerk, Pro.
V Nabrežini
SOKOL INDULES - BREG AGRAR
3:0 (15:6, 15:2, 15:3);
Breg se je na kvalifikacijsko tekmo (tri igrane sete) predstavil kar v polnem številu in je v začetku prvega seta nudil nasprotnicam precejšen odpor. Kjub temu pa so domačinke visoko povedle in set zmagale. Ostala dva seta so sokolovke zmagale brez večjih težav, kar je razvidno tudi iz rezultata.
Omeniti velja, da razpolaga letos Sokol z ojačeno in obenem mlado ekipo, saj so v njegove vrste prestopile
nekatere bivše igralke Friulexporta.
(iv)
POSTAVI
SOKOL: Škerk, Visentin, Foraus, Ukmar, T. in L. Masten, Žbogar, Per-tof, Radetič, Venier.
BREG AGRAR: F., Erika in Elena Žerjal, Slavec, Malmenvall, Maranzi-na, Sancin, Komar, Mauri, Canziani, Kraljič, Tavčar.
Tenis: v priredbi ŠK Kras
Turnir za rekreativce
Rekreacijski odsek ŠK Kras je bil aktiven tudi v poletnih mesecih in sicer s teniško panogo, ki jo društvo goji samo na rekreacijski ravni. Organizirana sta bila dva začetniška tečaja, katerih se je udeležilo preko štirideset članov različne starosti. Tečaja so vodili Slavko Trampuž, Mirko Sardo in Danjel Trampuž. Obsegal je dvanajst ur lekcij in tečajniki so v glavnem osvojili osnovne udarce. Vodstvo odseka je sklenilo prirediti zaključni turnir za mešane dvojice, saj bi se turnir za posameznike preveč zavlekel.
Prijavljenih je tako 21 dvojic, ki so razdeljene v štiri skupine ter se bodo pomerile vsaka z vsako. Prvi dve dvojici se bosta uvrstili v finalni del. Na turnirju nastopajo tisti, ki so obiskovali tečaj, ter ostali člani društva. Tekmovanja so se začela ta ponedeljek in bodo trajala ves september. Osnovni cilj, ki si ga je društvo zadalo s to panogo, in sicer približati tenis čim-večjemu številu občanov, je bil dosežen. Lahko napišemo, da je trenutno pri teniškem odseku približno štirideset članov in da je teniško igrišče predvsem v večernih urah polno zasedeno.
Odsek za rekreacijo je začel že načrtovati novo sezono, ko bodo stekle še ostale dejavnosti in sicer rekreacijska telovadba za moške in ženske, namizni tenis ter ostalo. O vsem tem bodo člani pravočasno obveščeni.
(T. B.)
Nogomet: na Goriškem začetek mladinske dejavnosti
Vse večji poudarek na združevanju
Ekipa začetnikov Mladosti, ki bo v tem prvenstvu nastopila skupno z Juven-tino in Sovodnjami pod skupnim imenom Juventina
Mladinski nogomet na Goriškem bodo v letošnji sezoni predstavljale tri ekipe. Gre za združene postave začetnikov in najmlajših ter za ekipo cicibanov Sovodenj. Do skupnega nastopanja v dveh mladinskih kategorijah je prišlo po poletnem dogovoru predstavnikov Juventine, Sovodenj in Mladosti. Uradno bodo ekipe nastopale pod imenom Juventina, srečanja pa bodo odigrali na sovodenjskem pravokotniku.
Začetniki Juventine bodo prvo srečanje odigrali v nedeljo, 20. septembra, ko se bodo v Sovodnjah srečali z Natisonejem. V soboto, 19. septembra, se bo začelo prvenstvo najmlajših. Juventina bo v prvem kolu počivala, prvo srečanje bo odigrala 26. septembra v Moram proti Isontini. Cicibani Sovodenj pa bodo krstni nastop opravili v soboto, 19. septembra, ko se bodo v Šlovrencu srečali z Isontino A.
Iz sporočila goriške nogometne federacije je razvidno, da niso ugodili želji doberdobske Mladosti, ki je zaprosila, da bi jo vključili v goriško skupino. Kot je razvidno iz spiska ekip, bodo s Sovodnjami in Juventino igrali še Arrigosport iz Romjana, Au-
dax iz Gorice, Azzurra iz Gorice, Braz-zanese, Isonzo iz Špetra ob Soči, Man-zano, Mariano, Medea, Moraro, Pro Farra, Sagrado in San Lorenzo. Prva srečanja v tej skupini se bodo začela 4. oktobra.
Medtem ko bodo Sovodenjci igrali na domačem igrišču, bodo Štandrežci, zaradi preureditvenih del, še vedno nastopali na tujem. »Domača srečanja« bo Juventina po vsej verjetnosti odigrala na Rojcah in ne več v Podgori.
Zaključek odbojkarskega tečaja ZSŠDl za najmlajše
V Zgoniku množično in živahno
V četrtek se je zaključila letošnja izvedba odbojkarskega tečaja za začetnike, ki ga že enajstič zapored prireja odbojkarska komisija pri ZSŠDL Vse do lani je bil tečaj v športnem središču pri Banih, zaradi prenovitvenih del pa je bil sedaj že drugič zapored v Zgoniku. Tečaj je letos redno obiskovalo čez sto tečajnikov in tečajnic. Levji delež udeležencev je tudi letos pripadel športnemu združenju Sloga, 25 pa jih je prijavilo športno društvo Kontovel.
Približno 40 tečajnikov je pripadalo kategoriji, ki nastopa v prvenstvu un-der 14, zelo številna je bila skupina, ki je letos igrala v kategoriji minivolleya in superminivolleya, 20 pa je bilo najmlajših bodočih odbojkarjev letnikov 78, 79 in 80, ki so pod vodstvom Mire Grgič nadvse vneto vadili in se v bistvu tako preko igre in zabave spoznavali z osnovami odbojkarske igre.
Tečaj je, kot vedno, potekal po že ustaljenih tirnicah. Otroci so vadili dvakrat dnevno po dve uri, za vadbo pa so imeli na razpolago zgoniško občinsko telovadnico, teniško igrišče, igrišče na prostem pred zgoniško osnovno šolo in nekaj igrišč za minivolley, ki so jih postavili na prostoru okrog osnovne šole. Ena skupina deklet letnika 73 pa je trenirala še v openski telovadnici. Za vso »vojsko« mladih tečajnikov so skrbeli Tanja Konestabo, Mario Čač, Mira Grgič, Maksimiljan Gulič, Marko Kerpan, prof. Ivan Peterlin, Branko Sain, Alenka Sosič in Martina Vidali, njihovo delo pa je vodil in usklajeval tudi letos prof. Franko Dra-sič, ki je s svojimi nasveti mladim trenerjem tudi bistveno pomagal pri treniranju. Vsi tečajniki so bili pri delu zelo vestni in resni, tako da so prav vsi veliko pridobili in napredovali,
svoje znanje pa so pokazali na zaključnem internem turnirju, ki se je zaključil s tekmo med najboljšimi fanti in dekleti.
K dobremu počutju vseh je prav gotovo pripomoglo vreme, ki je bilo letošnjemu tečaju še res naklonjeno, poleg tega pa tudi odlična in izdatna kosila, za katera so poskrbele gospe Marija Bak, Ivica Kreševič, Julija Vidali in Srečka Žiberna. Za oceno o letošnjem tečaju smo prosili prof. Franka Drasiča, ki je bil tudi tokrat koordinator vsega dela. »Ocena o letošnjem tečaju je vsekakor pozitivna. Delo je potekalo brez zastojev, za kar imajo največje zasluge prav gotovo trenerji, ki so se res zelo potrudili. Svoje nelahko delo so jemali zelo resno in so se nanj skrbno pripravljali. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so bile v Zgoniku letos tri nove trenerke in sicer Tanja Konestabo, Alenka Sosič in Martina Vidali, od katerih sta zadnji dve pravi začetnici in sta se tako prav na tem tečaju prvič srečali s težavami in radostmi trenerstva.
Razveseljivo je tudi to, da je bilo letos na tečaju 27 fantov, kar tudi jasno priča, da odbojka pridobiva na priljubljenosti tudi na moškem področju. Negativna točka letošnje izvedbe pa je dejstvo, da sta se tečaja udeležili dve društvi. Zelo se čudim, da ostala naša odbojkarska društva ne razumejo, kaj ta poletni odbojkarski center pomeni zlasti s propagandnega vidika za vso našo odbojko. Ob koncu bi se rad še javno zahvalil zgoniški občinski upravi, ki je pokazala veliko razumevanja za naš tečaj in nam dala na razpolago prostore, brez katerih bi tečaja prav gotovo ne mogli izpeljati.«
INKA
MANUFAKTURA
PODOBNIK
OPČINE
super
promocijska
prodaja	/T/l
s popusti do	%
zimske konfekcije:
jakne - vetrovke - krila - moške, ženske in otroške hlače
od 15. septembra dalje
Obv. občini
Atletika: v organizaciji A D Bor - Infordata
Že tretjič zaporedoma atletska šola
Pri atletskem društvu Bor - Infordata bo letos že tretjič zapored stekla zdaj že tradicionalna atletska šola. Ta sodobna in nadvse koristna, pri mladih zelo priljubljena oblika seznanjanja s čari atletskega športa, je za kadrovanje mladih pri našem edinem slovenskem atletskem kolektivu v Italiji, dobila vso mogočo podporo in priznanje. Naše društvo je na to dejstvo ponosno, saj je s tako sodobno koncepcijo dela edino ne samo v Trstu, pač pa v vsej deželi.
Mladi, ki se v atletsko šolo vključujejo, spoznavajo prvobitnost atletike, njim prirejene s posebno didaktično obliko. V nad 80-urnim letnim učnim programom, ki teče neprekinjeno od začetka šolskega pouka do njegovega konca, bo strokovnjak s tega področja mladim posredoval skrivnosti, ki so jih le ti prav gotovo občudovali pri mojstrih z nedavnega svetovnega prvenstva v atletiki v Rimu: učili se bodo postajati spretni, hitri močni in vzdržljivi kot njihovi vzori z ekrana. V
vsebinsko zaključenem eno, dvo ali večletnem ciklusu vadbe (odvisno od starosti) bodo imeli mladi priliko izkazovati se na številnih testih internih in drugih tekmovanjih, ki jih v ta namen prireja atletska šola.
Letošnja atletska šola bo torej že v torek, 22. t. m., s pričetkom ob 17. uri na stadionu »1. maj« v Trstu in se bo nadaljevala vsak torek in četrtek ob isti uri na istem mestu. Šola je namenjena mladim zadnjih razredov osnovne šole in prvega razreda nižje srednje, torej mladim do nekako 12. leta starosti. Mladi iz mesta in okolice ter seveda mladi od koderkoli, saj atletska šola ni namenjena zgolj mladim iz mesta, take enkratne priložnosti ne bi smeli v nobenem primeru zamuditi! Starši, pripeljite svoje otroke že na prvi dan vadbe, v torek, 22. t. m., ob 17. uri na stadion »1. maj«. Kdorkoli bi rad o tem podrobnejše informacije, naj telefonira na številko 751684 (gospa Oberdan), ki je na voljo vsak dan od 13. do 15. ure. (I. P.)
Odbojka: jutri na Trgu Unita
Nastopajo tudi naši
Jutri si bodo lahko ljubitelji odbojke ogledali na Trgu Unita propagandno manifestacijo in obenem neuradni deženi finale mini-volleya za trofejo »Topolino«. Na tej trofeji bodo nastopili pokrajinskih prvakov.Med udeleženci bodo v ženski kategoriji nastopili slovenski ekipi Doma Agorest ter Bora Friulexport, ki je v Cuneu osvojil vsedržavno trofejo »Topolino« in tako tudi naslov državnih prvakinj. Med moški bosta slovenske barve branili ekipi Soče ter 01ympie. Tekmovanje bo od 9.30 do 12.30 in od 15.00 dalje. V primeru slabega vremena bodo turnir v telovadnicah Cobolli in Suvich.
SEZNAM EKIP: Ženske: ŠZ Dom Agorest, Pol. Pieris, ŠZ Bor Friulexport, Ricreatorio »Stupa-rich«, Pol. Rivignano, Pol. Aguile-iese, U.S. Cordenons, Pall. Pordenone. Moški: ŠZ Soča, ŠZ 01ym-ia, Villa Carsia, Ricreatorio »Co-olli«, Pav. Remanzacco, Volley Bali Videm, C.S. Prata, Volley Bali Maniago.
DRŽAVNO PRVENSTVO V KOŠARKI »ELITNA B« LIGA
ABONMAJI 1987 - 88
1. del — 15 tekem
SEKTOR	FORMULA »STALNI ABONENTI' (za abonente iz sezone 86/87)	NOVI ABONENTI	CENA VSTOPNICE
Tribuna A	200.000	240.000	18.000
Tribuna B	150.000	180.000	13.000
Oštev. stopnišče Oštev. družinsko stopnišče (za abonentove otroke, mlajše od 14 let)	120.000	140.000	10.000
	70.000	80.000	
Stranska tribuna	60.000 ‘Samo do 22. septembra	70.000	5.000
Abonmaji so v prodaji v agenciji UTAT - Pasaža Protti 2 - Tel.: 65700 - 68311
ŠD SOKOL -
ODBOJKARSKA SEKCIJA sporoča, da bo letos organizirala tečaj v miniodbojki in za začetnice (letnik 1973 in mlajše). Za Informacije in vpisovanje: trgovina Aleksandra, Nabrežina Center 142.
ŠD PRIMORJE
obvešča vse dečke, rojene od leta 1975 do 1980, ki bi radi igrali nogomet pri ŠD Primorje, da so treningi ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure na igrišču. Informacije na tel. št. 225945 v večernih urah.
ŠD SOKOL
obvešča, da bo prvi trening v košarki za letnike 1973, 74 in 75 v ponedeljek, 14. t. m., ob 16. uri na odprtem Igrišču Sokola.
ŠD ZARJA
vabi vse dečke, rojene od leta 1975 do 1980, ki bi radi igrali nogomet pri ŠD
Zarja, naj se za podrobnejše informacije zglasijo pri trenerju Mirjanu Žagarju na tel. štev. 226483 vsak dan od 19. do 21. ure. Vabljeni!
JK ČUPA
obvešča, da bo DRUŠTVENI PRAZNIK jutri, 13. t. m., na društvenem sedežu. Zjutraj bo društvena regata za kajutne jadrnice, veljavna za društveno prvenstvo. Regata se bo odvijala pred Ses-Ijanskim zalivom s startom ob 10. uri. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR
obvešča, da je začasni urnik treningov miniodbojke za začetnice (letniki 1976, 1977, 1978) v Borovem športnem centru na »1. maju« ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.00 in ob četrtkih od
15.30	do 17.00. Vpis neposredno na treningu.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023.
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
12. septembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Streha De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
"*■	T”' Itp
Jutnokorejska opozicija še vedno brez predsedniškega kandidata
Kim Dae Jung ne ve, če bi bil rad predsednik Kim Young Sam pa mučno čaka na njegov sklep
SEUL — Zgodovinski opozicijski voditelj v Južni Koreji Kim Dae Jung je te dni pred najhujhšo dilemo v svojem političnem življenju: bi se, ali pa bi se ne predstavil na bližnjih predsedniških volitvah.
Njegovim javnim nastopom sledi vedno številnejša množica navdušencev. Kim Dae Jung se je pred kratkim vrnil v rodno južno pokrajino Kwan-gju, ki jo je zapustil pred 16 leti, ko so ga izgnali v ZDA, pričakalo pa ga je 300 tisoč ljudi. Mesto je tudi pravi simbol odporništva proti seulski vladi, ki je številne protivladne demonstracije večkrat krvavo zatrla.
Sprejema ob povratku v rodni kraj je bil seveda opozicijski voditelj navdušen, ..ni pa se še jasno izrekel o možnosti, da bi kandidiral za najvišje mesto v državi. Njegov nastop bi lahko korenito posegel v strukturo oblasti v Južni Koreji, 25. februarja 1988 bo
namreč predsednik Chiun Doo Hwan zapustil predsedniško mesto, ki jo je, po uspelem vojaškem udaru, zasedel pred sedmimi leti
61-letni Kim Dae Jung, ki mu je predsedniško mesto za las ušlo že na volitvah leta 1961, je zelo priljubljen med južnokorejskim ljudstvom, vselej pa je bil najbolj zagrizen nasporotnik sedanjega predsednika Chun Doo Hwana, kot tudi prejšnjega Chung Hee Parka. Zaradi njegovih številnih »populističnih« nastopov so ga številni visoki častniki južnokorejske vojske označili za komunista, kar je pri njih najhujša psovka. Medtem pa postaja vse bolj jasno latentno nasprotstvo med Kim Dae Jungom in Kim Young Samom, opozicijskim voditeljem in predsednikom demokratične stranke za ponovno združitev, ki je doma v severni, bogati pokrajini Kyongsangu.
Prizor iz hudih pouličnih spopadov med študenti in policijo v Seulu (Telefoto AP)
Kako prekrstiti Perzijski zaliv
VVASHINGTON — Kaže, da so končno strategi Pentagona našli rešitev za pereč problem preimenovanja Perzijskega zaliva. Problem se je porodil v avgustu, ko so v komunikejih Pentagona začeli uporabljati izraz »Arabian guli« namesto prejšnjega »Persian guli«. Beseda »Perzijski« naj bi namreč namigovala na perzijsko, torej iransko suverenost nad zalivom. Na čast svojim arabskim zaveznikom so torej sklenili Zaliv imenovati Arabski.
Salomonsko rešitev jim sedaj ponuja profesor George Micha-novski, izvedenec za zgodovino Sumercev, ki je predlagal, naj bi Zaliv imenovali z njegovim antičnim imenom »A-ab-ba«, ki so mu ga dali pred 5.000 leti prav Sumerci in pomeni »velika voda«.
Vendar bi pa v primeru, da bi se to ime uveljavilo, imeli največ težav prav Američani, predvsem v izgovorjavi. Novo ime bi zvenelo mnogo bolje domače v arabskih in tudi v sredozemskih deželah. V sardinskem jeziku se npr. reče vodi »abba«.
Kitajska moda v ZRN
Ljubke manekenke predstavljajo novo kitajsko modo v Hamburgu	(AP)
Na izterjevalce kar s pestmi
PEKING Kitajci so uverjeni, da jih davkarija dobesedno izžema, pa so se sklenili temu kar sami postaviti po robu: čim se prikaže izterjevalec, ga pošteno obdelajo s pestmi, a mestoma tudi z metlo ali palico. V zadnjem letu je takšno usodo doživelo več sto funkcionarjev. Pravijo, da se drastični protest davčnih zavezancev naglo širi v vsej Kitajski. Napadi na »nepridiprave« so se pomnožili zlasti leta 1985, ko je pekinška vlada sprožila ostro kampanjo proti utajevanju davkov, pojav, ki bremeni državno blagajno za več sto milijard lir letno.
Iz cerkve na strani Playboya
NEW YORK — V novembrski številki revije Playboy bo kar deset strani posvečenih 28-letni Jessici Hahn, seveda nič ali skoraj nič oblečeni. Takšnega in še vzburljivejšega smo sicer vajeni, toda Jessica ni ravno »katera koli«, ampak bivša tajnica cerkvene skupnosti Full Gospel Tabernacle iz Massapegue v ameriški zvezni državi New York! Jessica, ki jo bomo na primer videli, kako gola jaha plastičnega delfina, je zaslovela že lani spomladi, ko se je zvedelo za njeno ljubezensko prigodo iz leta 1980 z evangelističnim duhovnikom Jimom Bakkerjem, kar ji je. prineslo v žep skoraj 350 milijonov lir...
Službo dobijo samo nedolžne
NEW DELHI — Bolnišnica v Ražpuru potrebuje 14 bolničark: te so se javile, kot pogoj za sprejem v službo pa so morale prestati zdravniški pregled, ki naj pokaže, da so še nedolžne. Dekleta so zadevo prijavile sodstvu, pomožno osebje v bolnišnici je potegnilo z njimi in začelo stavkati, a po mestu je bila bučna demonstracija proti bolnišniškemu vodstvu, češ da nima nobene pravice preverjati nedolžnost kandidatk. Demonstrantje so zahtevali takojšnjo odstranitev osebja, ki je odgovorno za takšen pregled.
Zaščititi albansko lastnino v Srbiji
BEOGRAD — Od 3. do 11. septembra letos je bilo na območju ožje Srbije izvedenih 27 napadov na objekte in osebe albanske narodnosti. Največkrat so bili razbiti lokali, katerih lastniki so Albanci, dvakrat pa je prišlo do pretepa med Srbi in Albanci. To so najnovejši podatki, ki jih je posredoval republiški sekretariat za notranje zadeve SR Srbije.
V republiškem sekretariatu za notranje zadeve poudarjajo, da je do teh dogodkov prišlo po večkratnem uboju v paračinski vojašnici »Branko Krsmanovič«. Organi notranjih zadev so v republiki Srbiji takoj sprejeli ukrepe, s katerimi bi naj preprečili ogrožanje osebne in premoženjske varnosti državljanov albanske narodnosti. A kljub sprejetim ukrepom, med katerimi je bila tudi fizična zaščita objektov, je prišlo do navedenega števila izgredov. Proti storilcem tečejo ustrezni postopki.
Organi za notranje zadeve so do sedaj uspeli odkriti 29 napadalcev in proti vsem so vložili kazenske prijave ali pa zahtevke za začetek sodnega postopka pred sodnikom za prekrške.
Skrb za varstvo okolja donosen posel na Zahodu
RIM — Varstvo okolja postaja že pravi biznis, ki prinaša 36.000 milijard lir letno. V evropskih industrijah, ki. delujejo na tem področju, je danes zaposlenih 1.250.000 oseb. V državah OECD se višina javnih izdatkov za varstvo okolja giblje med enim in dvema odstotkoma bruto nacionalnega dohodka, vendar pa stroški za odpravo posledic onesnaževanja okolja dosegajo v istih državah tudi pet odstotkov bruto nacionalnega dohodka. Ti podatki, ki jih je podal predsednik Državnega združenja kmetjiških zadrug Mario Zigarella na simpoziju o vlogi zadrug pri varstvu okolja, nedvomno vzbujajo pomisleke. Še bolj pa vzbuja pomisleke dejstvo, da ni nobenega zakona, ki bi primoral lastnike industrij (ki so največje onesnaževalke), da prevzamejo vsaj del stroškov za odpravljanje onesnaževanja in za smotrnejšo izkoriščanje teritorija.
Tudi novica, ki jo je posredovala organizacija »Europa Forum« o proizvodnji smeti v Italiji vsekakor ni pomirjujoča. Po podatkih te organizacije se v Italiji vsako leto proizvede 15 milijonov ton smeti in odpadkov. Od teh jih kar 10 milijonov in pol odlagajo v smetišča. Najbolj zaskrbljujoč podatek je vsekakor, da 20 odstotkov smetišč ni podvrženo nikakršnemu nadzorstvu. Se slabša pa je situacija, kar se tiče industrijskih odpadkov, za katere ni niti točnih podatkov o njihovi količini in nevarnosti.
Kljub temu da je postalo varstvo okolja res že donosno, ukrepi raznih držav na tem področju uspejo le omiliti situacijo. Velika večina teh ukrepov je namenjena odpravljanju posledic že nastalih ekoloških katastrof, izredno malo pa je preventivnih ukrepov. To pa povzroča, da onesnaženost iz leta v leto rase.
»Lakota« v parlamentu
RIM — Želodci in prebavni organi italijanskih politikov se prebijajo skozi hudo krizo. Zaradi težav pristno higienskega značaja so namreč začasno zaprli samopostrežno restavracijo, ki je bila v oporo slavni »bouvetti« na Montecitoriu.
Dobro informirani viri trdijo, da bodo restavracijo ponovno odprli šele 22. septembra, do takrat pa je na programu nič koliko sej, na katerih bodo morali parlamentarci odločati o perečih vprašanjih notranje in zunanje (beri zalivske) politke, ne da bi si predhodno primerno potešili lakote. Nadomestilo v »bouvetti« je namreč vzbudilo veliko polemik, še posebno, ker so suppli in riževe polpete vse prej kot prebavni.
Kljub protestom pa bodo morali politiki potrpeti, dokler ne bodo popolnoma prečistili restavracije, za ploščicami katere so baje gnezdili črvički in druga, neužitna golazen. Poleg tega pa so v »pitni« vodi restavracije zasledili celo »neznane lebdeče predmete«.
Aida pod nadzorstvom
Sfinga pozorno sledi postavitvi velikanskega odra, na katerem bo ansambel gledališča Petruzzelli postavil Verdijevo Aido	(Telefoto AP)