222
Politični pregled.
Učite se slovenski! — če je verjeti časopisom, so bili italijanski poslanci primorski pri grofu Grleispachu in tožili, kako se njih živelj na Primorskem zatira. Posebno so ga nekda ponižno prosili, naj vlada ne izda nobene jezikovne na-redbe za Primorsko. Grof Gleispach pa razžaljenim italijanskim srcem ni mogel drugega svetovati, naj se uče slovenski. Ta novica se nam ne zdi povse verojetna in bi se zlasti ne vje-mala z Grleispachovim dosedanjim postopanjem. Sicer se pa Slovenci še ne moremo veseliti, če je tudi novica resnična. Pri grofu Gleispachu je jako daleč od besed do dejanj. Sicer je pa verojetno, da so italijanski poslanci stvar zasukali in pretirali, naposled napravili iz muhe slona.
Državni zbor še dosedaj ni ničesar važnejšega rešil. Mnogo časa je potratil z nujnimi predlogi, katere stavijo dan za dnevom liberalci, narodni Nemci in socijalisti. Liberalci na vso moč nagajajo, da bi preprečili zborovanje, ako desnica ali vlada ne odjenja. Na vsak način hočejo, da vlada prekliče jezikovne naredbe ali pa odstopi. Vlada je v največji zadregi. Sedaj se je s tem pomagala, da je zaključila državnozborsko zboro-
vanje. Državnozboiski poslovni red ima polno določb, ki one-mogočujejo nagajanje. Vse te določbe so se vsprejele svoj Čas, ker so jako koristne, na to pa ni nikdo mislil, da se bodo porabile za nagajanje. Podpredsednika ne morata ustreči vsem željam levičarjev, za to so pa poslednji ju tožili pri predsedniku, zahtevajoč, naj odstopita. Poslednjega nista storila, ker je večina močno podpira in odobrava njiju postopanje.
Adresa   ni bila všeč   liberalcem in   bi   za vsako   ceno
i
razpravo o njej preprečili. V njej se preveč naglasa narodna jednakopravnost in samouprava dežel Levičarji so mislili z mnogimi nujnimi predlogi razpravo preprečiti. Govori se, da so imeli že blizu sto predlogov pripravljenih. Sicer pa levičarji s svojim razsajanjem najbolje pomagajo federalizmu. Če se pa s sedanjo ustavo ne bode dalo vladati, je gotovo, da bode treba drugo poiskati. Samo na sebi na adresi ni dosti ležeče, temveč tukaj se je imelo ravno pokazati, če je desnica dovolj močna, da se upre nemškemu nasilstvu. Ker se je zbor zaključil, ni prišlo do nobene rešitve.
Nemčija. — Pruski deželni zbor je zavrgel vladno predlogo društvenega zakona in jo sprejel, kakor jo je odsek predelal Vladni pristaši so se na vso moč trudili, da bi spravili v zakon ostre določbe proti socijalistom, a liberalna večina deželnega zbora je vse te preminjevalne predloge odklonila. Ta zakon pride sedaj pred gosposko zbornico. Ker imajo v tej konservativni bogatini večino, ni misliti, da bi sprejeti zakon odobrili. Vrnili ga bodo temveč deželnemu zboru nazaj in vlada bo še enkrat vse poskusila, da spravi svoje nazore v zakon   Posrečilo se ji menda ne bo.
Grška in Turška. — Konečno se velesile prisilile grško vlado, da je dovolila, da se na zahtevo Turčije sklene premirje za toliko časa, dokler trajajo pogajanja glede miru, a dotlej naj ostane Tesalija v turških rokah. Vsled tega je zavladala velika nezadovoljnost v Grški. Listi zahtevajo, naj se nemudoma skliče parlament. Vlada je svoje prvotno stališče zapustila na zahtevanje kraljevo. — Turški krogi bi kaj radi pridržali Tesalijo za se Vsem vojaškim in civilnim iunkcijo-narjem turškim v Tesaliji se je naročilo, da nabirajo mej prebivalstvom podpise za združenje Tesalije s Turčijo. Ti podpisi seveda so večinoma izsiljeni. — Mej tem, ko se vrše pogajanja in velevlasti hočejo Turčijo in Grško pobotati, mobilizuje Turška na novo in spravlja vojake skupaj. Pričakuje pač v kratkem kaj izvanreinega
Grška. — Eazmere v Atenah so še vedno skrajno napete. Ne le ljudstvo temveč tudi častniki so jako razdraženi proti kraljeviču. Uvesti hočejo neko izjemno stanje, da bi se imenoval vojaški guverner, ki naj bi skrbel za red. Sedanja vlada ni pokazala potrebne o Uočnosti v tem kritičnem času. Kaže ji, da odstopi. Nevarno je. da bukne revolucija. Euski poslanik je odločilno kroge opozoril na neugodne notranje razmere v Grški Napram radikalnim življem bi se moralo odločneje postopati. — Prestolonaslednik te niti ne upa v Atene. Čuje se, da odpotuje v London in se tako ogne ljudski volji. Kraljeva lodbina se tudi ne upa pred ljudstvo Pripravljena je vsa na odhod, če bil ta potreben.
Rusija in grško-turška vojska. — Znano je, da je bila Kusija v veliko oporo Turčiji v vojski napram Grški. Ko bi ne bila Eusija vplivala na drrge balkanske države, bi bile te nastopile napram Turčiji. Grški seveda to ni bilo všeč. Da Eusija pridobi zopet naklonjenost Grške, podpira sedaj težuje te. Pred vsem se je Eusija izrekla zoper to, da bi se postavilo nadzorstvo za grške finance in interesovana zato se je lahko za to potezati. Nadalje je Eusija stavila ponudbo, da prevzame za Grško vojno odškodnino. Eusija ima tirjati od Turčije vojno odškodnino iz vojske 1. 1878. Odračunala bi odškodnino kar od tega dolga, katerega Turčija Eusiji tako nikdar ne bo poplačala Grški bi bilo s tem seveda močno ustreženo, ker bi je ne bilo treba šteti vojne  odškodnine, na-
sprotno  bi   bila  pa Turčija  hodu   tepena, ker bi za dobljeno vojsko ničesar ne  dobila
Kreta. — Mohamedancem na Kreti je zopet greben zrastel. Govori se, da nameravajo uprizoriti veliko klanje kri-stijanov, kakor hitro zapusti turška vojska otok. Zapovedniki evropskih brodovij so opozorili na to guvernerja Ismajila in mu naznanili, da je on odgovoren za vse, kar bi se utegnilo zgoditi. Ismajil-paša je obljubil, da bode skušal pomiriti Moha-medance, odgovornost je odklonil, ker je policijska oblast v rokah evropskih admiralov. — Velevlasti so se glede Krete baje v toliko sporazumele, da se imenuje princ Franc Jo3ip Batten-berški za krečanskega guvernerja. Stališče novega guvernerja bo težavno, ker bo Turčija vedno hujskala mohamedance k nemiru io neredu.
223