Leto V., štev. 145
Ljubljana, petek, 20. junija 1924
Poltnlna pavlallrana.
Cena Tt Din
Izhaja ob 4 i)olra).
Stana mesečno 20'— Din ta Inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon it. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnlštvo:
Ljubljana, Prešernova ul. št 64. Telet. i«. 36.
Podružnici t
Maribor, Barvarska ul. L Celje, Aleksandrova e,
Račun pri poštn. čekov, lavodu Stev, 11.842.
Ljubljana, 19. junija.
Ko je francoska vlada takozvane narodne večino pri volitvah doživela poraz, so naši klerikalci radostno pozdravljali skorajšnji padec Poincareje-voga kabineta. Veselje nemških listov je "odmevalo tudi v »Slovencu«. V temelji tev je bila seveda na zunaj zelo enostavna. Poinca.ro je sovražnik miru, on je šef ofenzivne Francije, ki s svojo politiko grozi zaplesti Evropo v nove konflikte. Njegov padec je torej velik dofciček za pacifistično misel. Natančno isto smo čitali v nemških listih. Toda Nemci in naši klerikalci so Minko lagali. Nemci so pozdravljali padec Poincarfja ne iz pacifističnih razlogov, temveč v upanju, da pride po nacijonalni koaliciji na Francoskem na krmilo vlada, ki Nemcem no bo več tako pazno gledala na prsto in ki bo napram Nemčiji mnogo popustljivej-?». Naši klerikalci so se veselili Poin-nrčjevega odhoda ne kot prijatelji miru (še vedno jo bil klerikallzem prvi med vojnimi hujskači), temveč v sadističnem pričakovanju, da naša dr-žava pri francoskem levičarskem režimu ne bo imela trdno opore in da so bo francosko - jugoslovensko prijateljstvo zrahljalo. Hudičevi in Koroščevi ljudje so se že vnaprej veselili, da zgubi Jugoslavija svojo trdne zveze na za-padu in da bo vsled tega tudi njena i-.otranja sila oslabljena. Zdelo sc jim je, da jo po volilnem porazu sedanje 'r.incosko večine, tudi obstoj narodno koalicije v Jugoslaviji nemogoč.
Nemci ln naši klerikalci so so zmotili. Niti ne misli novi francoski režim prekiniti politiko najpazljivcjšc budnosti napram Nemčiji, niti se Herriot in njegovi ne nameravajo odpovedati tradicionalnemu najožjemu prijateljstvu napram naši državi. Izkazalo so je še več. V Herriotov kabinet jc vstopil ket minister vojno general Nollet, ki kot izvrsten poznavalec nemških razmer (bil je dolgo časa šef vojaške kontrolne misije v Berlinu in Nemci ga I juto sovražijo), zastopa mišljenje, da se Nomčija tajno pripravlja na novo vojno ter že po svojem imenu označuje novo francosko vlado kot režim morda še večje opreznosti in v danem slučaju še ostrejše odločnosti, uego je bila Poincarčjeva vlada.
klerikalno veselje pa je bilo bridko razočarano. Pod Poinearejem je med francosko državo in papežem zavladalo znosno stanje, obnovljeni so bili di plomatsk! stiki z Vatikanom in rimska kurija se je pomirila z ločitvijo cerkve od države proti temu, da je francoska vlada napram cerkvi zavzela skrajno tolerantno in popustljivo stališče. Ta inir je sedaj pri kraju. Herriot je v svoji programatični izjavi napovedai ukinjenje poslaništva pri Vatikanu in strogo izvedbo zakona iz 1. 1007., ki cerkvi in njenim ustanovam ne priznava nobenega javnega značaja in vse cerkveno premoženje proglaša za narodno svojino, izročajoč. jo v upravo občin in civilnih oblasti.
Francoski narod je poleg italijanskega najbolj čisto katoliški. Naši klerikalci sedaj hitijo razlagati novi kurz francoske cerkvene politike z nedo-statkom velike klerikalne stranke, češ, cerkev je na Francoskem preganjana, »ker se francoski katoličani še do danes niso politično organizirali. To je seveda laž. Francoski katoličani (t. j. ogromna večina francoskega prebivalstva) so politično dobro organizirani — resnica jo le ta, da je klerikalna stranka med njimi neznatna. Toda tudi francoska »SLS* obstoja in je celo mnogo simpatienejša nego naša SLS, ker odkrito izpoveduje pravo bistvo klerikalizma reakcijonarstvo ln sovražnost napram kulturnemu in so-cijalncmu napredku. Naravnost klasična za spoznavanje notra.nje pokvarjenosti naših klerikalcev pa je »Slovcn-5eva» razlaga, zakaj francoski katoličani odklanjalo klerikallzem. Glasilo ljubljanskega škofa drja. Jegliča, ki trdi o sebi, da je predvsem poklicano bianiti interese katoliške cerkve, 6e nič ne sramuje proglasiti francoske katoličane in zlasti francoskega kmeta za neprijateljo »katolištva*, ker niso prijatelji klerikalizma! Pri tem je znano, da je verski občutek baš na Francoskem mnogo čistejši nego pri marsikaterem dmgem narodu in da tudi ogromna večina francoske duhovščine ne mara hlapčevati klerikmlizmu, ker smatra, da je vera nekaj dmzega nego politična stranka.
Kakor pri nas klerikalci proglašajo najpobožnejšega in resnično verskega *loveka za Antikrista, če se noče udinjati njihovi politiki, tako jc sedaj •Slovenec* podlo poskusil izobčiti kar ves francoski narod iz katoliško cerkve, kor ta narod ne dopušča, da bi politični desperatl proglašali Boga za ivoies-a agitatorja./ ' v '
Nevzdržna situacija
SK.vA.flA POOSTRITEV MED VLADO IN OPOZICIJO. - EDINI IZ-HOD: NOVE VOLITVE.
Beograd, 19. junija, p. Napetost med vlado in opozicijo postaja vedno ostrejša. Vsi znaki kažejo, da jo sedanjo stalijo nevzdržno in da bo treba novih volitev. Vlada jo za to, da se čim prej razpišejo nove volitvo. Potovanja Pašiča na Bled pričakujejo vsi politični krogi z napetostjo, ker bo prodsednik vlado poročal kroni o političnem položaju in zahteval molilni mandat. Jutri se vrneta z Bleda ministra dr. Ninčič in Sveto-zar Pribičevič, nakar bo važna seja ministrskega sveta, na kateri bodo storjeni važni sklepi. Smatra se, da odpotujo Pašič v soboto na Bled.
Danes dopoldne se je vršila seja vlade, na kateri so ministri, ki so bili na agi-tacijskem potovanju, poročali o razpoloženju naroda. Ministrski svet se je potem bavil z notranjo situacijo, posebno pa z nelojalnim postopanjem in protiustavnim zadržanjem opozicije.
Beograd, 19. junija, p. Iz vladnih kro«
gov je dobil Vaš poročevalce tede infor« macijc: Vlada ugotavlja, da opozicija tcndcncijozno prikazuje razne dogodke. Opozicija splctkari in cclo vlači kralja v strankarske boje. Zlasti obsodbe vred« no je, da sc opozicija obrača direktno na krono. Postopanje opozicije jc nc< zaslišano, ker odkrito preti vladarju, kar nasprotuje ustavi. Vse postopanje opozi' cijo gre za tem, da so sistematično po« vzroča vznemirjenje med narodom in da so tako kaže inozemstvu, da vlada v Ju« goslaviji teror. Na ta način hoče opozi« cija onemogočiti vladi, da bi dobila vo« lilni mandat.
Beograd, 19. junija, p. Jutri odpotuje na Bled poslanec Šumenkovič, da sc pri« toži pri kralju zaradi poslednjih dogod« kov v Strugi.
Beograd, 19. junija, p. Nocoj jc od« potoval v Ljubljano vodja zcmljorad« nikov Voja Lazič, kakor izjavlja sam, v zasebnih poslih.
Nadaljni rezultati Matteottijeve preiskave
NOVE ARETACIJE FAŠISTOVSKIH VODITELJEV. - USTAVLJENJE GLAVNEGA FAŠISTOVSKEGA GLASILA.
Poslanske afere
KAJ SE JE ZGODILO POSL. MILETlCU IN ŠUMENKOVIČU. - KRA-LJA VLEČEJO V POLEMIKO. — NAMERE OPOZICIJE.
Beograd, 19. junija, p. Danes popoldne je sprejel ministrski predsednik Pašič zemljoradniške poslance Moskovljeviča, Vujiča, Sanka Milelida, Dimitrijeviča in Vojo Lazida, ki so protestirali zaradi dogodkov v Ralji, kjer so pristaši radikal-skega poslanca Alekse Zujevica razbili zomljoraduiški shod. Predsedniku vlade so poslanci predložili v tej stvari pismen protest. Protestirali so nadalje proti temu, da je za 23. t. m. v Mokrinu, kjer se vrši zeniljoraduiški shod, sklicano tudi zborovanje radikalske slrnnko in knkor tudi razvitje zastavo Srnao, ki je sklicala tjakaj celo zborovanje četnikov. Zeniljo-radniški poslanci so zahtevali od Pašiča, naj jim da garancije, da no pride do spopadu med zemljoradniki iu radikali. Pašič jim je odgovoril, da jim ne more dati zahtevanih garancij. Rekel je, naj se obrnejo v tej stvari na notranjegn ministra. Poslanci so izjavili, da jim dr. Srškič noče dati takih jamstev, ker je to strankarska stvar. Zemljoradniki so izjavili, da je Pašič osebno odgovoren, nko bi radikale! napadli zemljoradnike. Dostavili so: <To jo v duhu Vašega bjelinskega progra-ma». Predsed. vlade jo skočil pokonci in je dejal, da tega ni nikoli rekel in da so listi njegovo izjavo potvorili. Nastalo jc prerekanje. Zemljoradniki so celo grozili, da se dejansko lotijo Pašiča, ki je moral pozvonjti in dati po slugah odvesti zemljoradniške poslance.
Zemljoradniki so šli potem k predsedniku skupščino Jovanoviču in so protestirali pri njem proti vladi in posebno proti Pašidu, ki da noče držati obljub glede zaščite njihovih ustavnih pravic. Jovanovič jim je obljubil, da bo o tej stvari govoril s Pašičem in dr. Srškičem.
Kasneje so šli zemljoradniki šo k notranjemu ministru in protestirali v omenjeni zadevi tudi pri njem. Dr. Srškič jim jo odgovoril, da bo predlagal na jutrišnji soji ministrskega sveta, da se odpovedo, oziroma prepovedo zborovanja v Mokrinu.
Zemljoradniški poslanci so nato odšli v zemljoradniški savez iu imeli sejo, po kateri so izdali komunike, v katerem opisujejo ves dogodek in ponavljajo svoj protest.
Beograd, 19. junija, p. Nocoj jc izdala vlada poročilo o dogodkih s poslancema Šumenkovičem in Stankom Milcti-čem. Poslancc Stanko Milctič jc popolnoma pijan z revolverjem v roki hodil po verandi kavarne v Banjaluki od mize do mize in je pretil gostom. Nastala je panika in nekateri gostje so ga hoteli nabiti. Stražnik je odvzel Miletiču orožje In ga je odvedel v glavno policijsko stražnico. Zaman sta ga mirila prijatelja Cubrino-vič in Zaklč ln ga skušala spraviti domov. Miletič ju je v svoji pijanosti grdo
obsoval in se jc vlcgel pod okno. Od tam so ga spravili orožniki na posteljo v stražnici. Ko se jc Miletič streznil so ga takoj Izpustili. Ko je prišel Miletič v Beograd, se je pritožil pri državnem podtaj-niku \Vilderju, ki mu je prečital uradno poročilo iz Banjalukc. Miletič ni mogel zanikati pravilnosti poročila In je tudi Izjavil, da odstopa od pritožbe; zahteval jc le, naj sc mu vrne odvzeti revolver.
Kar sc tiče slučaja poslanca Šumenko-viča v Strugi, jc vlada odposlala v Strugo posebnega inšpektorja, da vestno preišče vso zadevo. Po uradnem poročilu Je bila stvar popolnoma drugačna, kakor jo opisuje Šumenkovič sam. Šumenkovič se je namreč na svojem zborovanju zelo ne-povoljno Izražal o kralju, nakar ga ie policijski pisar opozoril, da taka agitacija nl dovoljena. Tudi ni res, da bl bil Šumenkovič izgnan Iz okrožja. Prej bo res, da jc Šumenkovič zapustil okrožje videč, da nima izgledov na uspeh.
Na koncu poročila ugotavlja vlada, da gre očividno za cel sistem tcndencljoz-r.cga prikazovanja razmer v državi. Dokaže se naj, da se je polastila naroda silno vznemirjenje. Vlada pa odločno zanika tako razpoloženje prebivalstva
Današnja «Rcč» ugotavlja v članku pod naslovom »Kadar narod sodi», da ima opozicija deloma prav, ko piše o nerazpoloženju naroda. Toda ljudstvo jc ogorčeno proti opozicijskemu bloku, ki ga sestavljajo najbolj heterogeni clc« menti. Med njimi se nahajajo cclo so« vražniki naše kraljevine. In takih poslan« ccv noče naše ljudstvo. Ljudi sc polašča razburjenje, ker smatrajo, da jc Vidov« danska ustava plod krvavih žrtev sve« tovne vojne in ker jasno izpričuje popol* no ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo. Narod ni« kakor noče, da bi njegovi sinovi sledili stopinjam kakega Stjcpana Radiča, ki zbira okoli sebe protinarodne in proti« državne elemente. Opozicija hoče danes s svojim blatenjem pokazati inozemstvu, da se drži Pnšič«Pribičevičcva vlada z nasiljem. Opozicijski listi pišejo o raznih dogodkih popolnoma pristransko. Jasno pa je, da je temu vzrok dejstvo, da je opozicija začela zgubljati tla med ljud« stvom, kar najbolje dokazuje velik shod samostojnih demokratov v Beogradu. Prav gotovo ni moralno, da se opozicija obrača do kralja z brzojavkami in zalite« va od njega zaščite za one, ki niso po volji naroda. Se bolj nemoralno pa jc, če n. pr. dr. Spaho pošilja vladarju pis« mo, v katerem se pritožuje, da jc Sima Davidovič udaril v kavarni dr. Bchmena z vrčkom po glavi. Ali naj se krona bavi tudi s kavarniškimi aferami?
Rim, 19. junija, a. Med najnovejšimi aretacijami jo najznačilnejša ona glavnega upravnega tajnika faSistovsko stranke Giovannija Marinellija. Marinclli jo bil eden najvplivnejših ni o? v fašistovski stranki že koj spočetka in jo bil vplo ten v vso akcijo, ki so so vršile za oja-čonjo stranke. Značilno jo bilo, ko so jo pred dvoma dnovoma imenoval nori direktorij, da Mussoltni nl sprejel vanj Marinellija, ki jo bil že prej v njem, ir, česar bi so dalo sklepati, da je Mussolini že sam sumil Marinellija, da je zapleten v Matteottljevo afero.
O ubeglein šefu tiskovnega urada ministrskega predsedništva komendatorja Ccsaro Iiossiju so javlja iz I.ivorna, da so ga videli tamkaj. Turinska »Sta-npa-, glasilo Giollttija, pa javlja, da so Ifosai-ja videli v Turinu in da jo očividno imel namen pobegniti preko meje v Fran cijo, in sicer pri Modani, kar so mu pa ni posrečilo. Zato jc ubral drugo pot in pobegnil proko St. Bornhardta.
Rim, 19. junija, 1. tGiornalo d'Italia> javlja, da so bilo radi umora poslanca Mattcotlija izvršene nadaljnje aretacije. Mod uglednimi osebami jc bil aretiran Kom. Frcddi, šef tiskovnega urada. — Glavni urednik <Corriere Itallano* je izginil.
Rim, 19. junila. Policijska preiskava je ugotovila, dn so na oknih avtomobila, s katerim so prevažali poslanca Matteoltija, nahajajo odtiski prstov Duminija, Putnta, Volpija in samega poslanca Maiteottijn.
Pri nas nikdo ne misli na kulturni boj. Temeljna linija verske politiko naše države je obzirnost ln spoštovanje napram verskemu čutu ljudstva. To velja zlasti tudi za katoli5ko cerkev, ki je iz katoliško Avstrijo prenesla vso svoje privilegije v versko mešano in po večini nekatoliško Jugoslavijo. Razen komunistov in morda šo kakih skrajno radik/ 'h grup, se niti ena stranka v Jugoslaviji ne ogreva za kulturnobojne tendenco. Najmanj demokratska, ki šteje med svoje voditelje tudi mnoge, katoliške svečenike. Toda ker JDS stoji na stališču. da se vera in cerkev ne smeta zlorabljati kot agitacijsko sredstvo proti edinstvu naroda in države, proti konsolidaciji Jugoslavije, jo skušajo fanatični klerikalci pri ljudstvu denun-ciratl kot sovražnico vere in cerkve, isti klerikalci, ki se brez vsakega.
misleka vežejo s komunisti, edinimi, katerih politika je programa! ič-no in praktično strogo proticerkvenal
Stroga ločitev cerkve od države na Francoskem in spori med francosko vlado tor Vatikanom niso pokvarili verskega življenja na Francoskem, ker narod dobro loči vero od politike. Pri nas imamo klerikalno stranko, ki je vzela vero za svoje politične cilje v zakup in baš radi tega trpi versko življenje in jo neprestano ogrožen verski mir.
V Jugoslaviji ni Herriota. A klerikalci bi ira radi izzvali. Njim je krivo, da nikdo noče biti sovražnik vere in cerkve. In ker niiiče noče, verskih konfliktov in nikdo ne želi žaliti verskega čuta našega ljudstva, si klerikalci sami izmišljujejo kulturni boj.
Taka je njihova morala . . . ..........
FILIPPELIJEVO IMETJE ZAPLENJENO
Milan, 19. junija. Kvcstura je odredila
zaplembo vsega imetja bivšega ravnatelja lista »Corrioro d'Italia», komendatorja Fillppcllija. Zaseglo so se vso ujo-govo naložbo v neki novarski banki, ki znašajo okoli 70.000 lir. Poleg tega sc bile zaplenjene tudi vso vložno knjižico ki jih jo imel sedem shranjenih v isti banki.
cCORRIF.RE ITALIANO* PRENEHAL IZHAJATI.
Rim, 19. junija. Glasilo odstoplvšega državnega podtajnika v ministrstvu notranjih zadev Finzija cCorriero Italiauo> je danes prenehalo izhajati. Uredništvo jo podalo izjavo, da list preneha izhajati z ozirom na razmere, ki so nastalo po umoru poslanca Matleottlja. (Direktor lista Fillppalll je, kakor znano, direktno zapleten v Matteottijev umor. Ured.)
ZNAČILNA DEMONSTRACIJA BEL GIJSKEGA SENATA.
Bruselj, 19. junija, j. V senatu jo predlagal socialistični poslanec La Foutaine, da naj senat prilikom zavratnega umora italijanskega poslanca Matteottija pošljo italijanski zbornici sožalno brzojavko. Po burni debati jo bil predlog s 75 : 1 glasu sprejet. Enak predlog bl bil moral biti stavljen v zbornici, toda vsled stališča katolikov in liberaleov so je to namero opustilo.
Strafena opozicija proti Mussoliniju
BORBO HOČE VODITI ZA ENKRAT NA PARLAMENTARNIH TLEH. KOMUNIST! ZAHTEVAJO STAVKO.
Rim, 19. junija. Odbor opozirijonalnih poslancev, ki so redno sestaja vsak dan, je ponovno konstatiral, da hočo oslati opozicija v svoji borbi izključno na parlamentarnem stališču. Zato so komunisti, ki zahtevajo splošno stavko, izstopili iz skupnega opozicijskega odbora. Mnkslma-listični socijalisti so sicer ostali v odboru, podali pa so izjavo, v kateri pravijo, da ostanejo le tako dolgo v odboru in so za skupno akcijo, dokler se to strinja z njihovimi strankinimi načeli. V opozicijskem odboru se je mnogo poudarjalo, da bo morda celokupna opozicija podala de-niisijo na poslanske mandate, toda ta predlog jo bil absolutno odklonjen. Sklenilo pa se je, da so vse stranke, ki pri-
padajo opoziciji in njihovi tiskovni organi vezani in se izključuje vsaka možnost inicijative ali posamezno manifestacije, ki bi bila v nasprotju s sklepi skupnega odbora. Unitarska socijalistična stranka pa je podala poleg te še posebno izjavo, v kateri pravi, da odgovornost za zločin na poslancu Matteottiju no zadeva samo neposrednih krivcev in njihovih mandatov, temveč, ludi vlado kot tako. Ker bl so pa moglo zgoditi, da bi fašistovska stranka izrabila nnslop ojiozicijo v svoja posebno namene, opozarja stranka vsa svojo prislaše, naj so vzdržo manipulacij, kl bl se mogle izrabiti, pač pa se naj pripravljajo na odrešitev državo od diktature, ki jo tlači in oucčašča.
Pogajanja z Italijo
Beograd, 19. junija, p. Nocoj sta so sestali jugoslovenska in italijanska delegacija za trgovinska pogajanja. Razpravljali sta o tarifnem delu na podlagi našega carinsko - tarifnega predloga. Italijani so stavili svoje protipredloge ledo olajšavo pri izvozu in odgovorili na listo koncesij, ki smo jih zahtevali za predmete, kl jih izvažamo. Večinoma vztrajajo na tem, da se vežejo obstoječo postavke, to je, da so ne poviša tarifa za svežo meso, slanino in podobuo predmete, ki so pri nas prosti uvozno carino, kakor trenutno tudi v Italiji. Ako bi so pri nas zopet uvedla izvozna carina za tako predmete, naj bi se za izvoz v Italijo znižala, morda za 30 odst.
Nova aibanska vlada
Podgorica, 19. junija, p. Fan Noli ic sestavil novo albansko vlado, v kateri jc prevzel notranje ministrstvo Rcdžep Ša-lja, zunanji resort Sclejman Delvina, vojno polkovnik Košan Čar Zeza, gradbeSa-sim Kucoll, pravosodje Stavro Vlnjas, zunanje posle pa Lulgi Ourakučl. Vsi mlni-tri so se udeležili uporniške akcije. Kakor hitro je Fan Noli sestavil svojo vlado, je stopil s predstavniki tujih držav v stike. Vendar pa se inozemski diplomati drže rezervirano, ker hočejo najbrže počakati, ali bo ustavotvorna skupščina priznala novi kabinet.
Beograd, 19. junija, p. Novi albanski ministrski predsednik Fan Noli je poslal Pašlču brzojavko, v kateri mu sporoča, da je sestavil albanski kabinet. Predsednik vlade sc mu je zahvalil za brzojavni pozdrav.
INCIDENT V SOFIJI.
Beograd, 19. Junija, p. Povodom vlo-jna v stanovanje jugoslovenskega vojaškega atašeja v Sofiji, podpolkovnika Mil-koviča, zahteva nacljonallstlčno časopisje od vlade energičnih korakov v zaščito varnosti jugoslovenskih državljanov na Bolgarskem. Listi naglašajo, da sc naša • vlada nikakor nc sme zadovoljiti samo s opravičilom bolgarskega kabineta.
VPRAŠANJE SV. NAUMA.
Beograd, 19. junija, p. Zveza narodov in predala vprašamo Sv Naunia haaško-
iiRILflHSOliliiB!	' ^
Svet Zveze narodov
Ženeva, 19. junija, j. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je podal v Journal de Genove, izjavo o zadnjem zasedanju Sveta Zvezo narodov in poudaril, da jn bilo izmed vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, najvažnejšo in res mednarodnega pomena vprašanje vojaško kontrolo. Pričotkom jo bilo prcce/ diferenc, končno pa so je lo našla oblika rešitve, ki jo bila soglasno sprejeta in ki bo zadovoljila ves svet. Zo dejstvo, da so je o tem vprašanju razpravljalo v Svetu, znači bližanje nnvega časa. Tudi Do Juvenol je poudarjal, da so bliž.i trenutek, ko bo vojaška koafola po raznih deželah ukinjena. Trenutek, ko bo vojaška kontrola prešla Zvezi narodov, jo velikanskega pomena. Značil bo prehod i7. izjemnega stanja v normalno razmere.
Praga, 19. junija, j. Zunanji ministor dr. Boncš se je s svojim spremstvom vrnil v Prago.
Zadnje športne vesti
Ilirija poražena v Zagrebu, praška Slavija ua Dunaju.
Zagreb, 19. junija, j. Danes Je gostovala v Zagrebu ljubljanska Ilirija, kl jo ob precejšnji udeležbi občinstva nastopila proti Oradjanskemu. Pričakovati )c bilo sicer, da zmaga Gradjanskl, vendar pa jc Ilirija kljub temu skoro razočarala. Gradjanskl jc bil ves čas v premoči ln ja zaključil Igro v svojo korist s S : 1, polčas 2 : 0.
Dunaj, 19. junija. J. Rezultati današ« njih tekem so sledeči: Slavla (Praga) s Vicnna 1 : I (0 : 0). Vlenna jc bila slabo igrajoči Slavijl ves čas nadmočna, ven« dar ni mogla doseči več kot neodločenega rezultata. V prvenstvu I. razreda ju ostala igra Rapid : Slmmcrlng z 1 : 1 (J : 0) neodločena. Simmcring jc Imel no kaj več igre; Rapid jc izenačil iz enajst, metrovke. Hakoah : Sportkiub 1 : 1 (0 i 0). Vodstvo lc dobila Hakoah, Sportkiub je Izravual v zadnji minuti. Amateurl sa porazili Wacker z 2 : 0 (1 : 0). Zmaga jc bila precej sigurna; zmagovalca J{ smatrati za letošnjega dunajskega pr< vak

Radičeve peripetije
Kaj pravi nezaplenjeni «Slobodni l)om»? — Radič zafrluije dr. Korošca.
Sanjarije.
V najnovejšem »Slobodnem Domu» so uredniki povsem pozabili vsaj z besedico omeniti, da jo vrhovni šef Sti-pa Radič odpotoval v Moskvo. Tudi no priobčujejo še kakega njegovega pisma, kakor jih jo publika bila vajena povodom Radičeve turneje v London. Vsekakor morajo uredniki radičevskega glasila imeti razloge, da se jim zaenkrat še ne zdi umestno ra.zo-deti masam, kako jili Radič pričenja lioljševiško cinternacijonalizirati*.
Olede bratskih odnošajev Radiča napram opozicijonalnemu bloku in posebno napram našim klerikalcem pa so posebno interesantne zafrkacije dr. Korošca. V posebnem članku hvali Radič osnovanje slovensko republikansko stranke in navaja, da jo tudi Koroščeva klerikalna stranka v decembru 1918 zaključila, da je in ostane republikanska. Toda zdaj jo --- pravi Radič — prišlo tako daleč, da tudi Koroščeva stranka napada njegovo republikance. Ker pa je — po Radiče-vem mnenju — slovenski narod republikanski, se bo Radič pobrigal, da proti Korošcu v Sloveniji zbere vse, kar je proti monarhiji ... Pa še ni dolgo tega. ko so radicevski leaderji v Beogradu izjavljali in jo »Slovenec« poudarjal, da radičevstvo v Sloveniji "o ho »rnzdvojcvalo odpornosti slovenskega ljudstva*. Naj se le dr. Korošce in klerikalci šc nadalje zanašajo na Radičcvo zavezništvo. 2e jih boli glava radi njegovih kapric ob reševanju krize in zdaj še radi njegovega boljše-viziranja. Toda najhujšo šele pride in bo pri tem postranske važnosti, ali dr. Korošec »prevzame odgovornost* za Radičcvo početje, ali ne . . .
Prinaša pa najnovejši »Slobodni Doni* tudi delikatne stvari, ki spadajo naravnost v spominsko knjigo Ljubi Pavidovičn. Tako med drugim poudarja ndičevski organ: »Naša poslanska večina ima pravico in dolžnost, da nobenemu zaključku beograjsko vlade ne prizna zakonitosti, in posebej še so naši poslanci upravičeni, da za ničevne preglasijo vso pogodbe, ki trgajo tisočletno hrvatsko domovino . . .» Ljuba Davidovič bo vsekakor moral priznati, da taki nazori nikakor no morejo več poslužiti kot »baza za sporazum*.
Kot nov dokaz Radičeve ogorčenosti nad monarhizmom služi v njegovem glasilu notica, ki na vrlo sngesti-ven način odvrača občinsko odbornike od prisege ter izjavlja priznanje vsem onim »republikanskim odbornikom*, ki celo v znanih časih radičevskega. popuščanja prisege niso hoteli položiti. V dobro nndejanje razočaranih volilcev pa Radič napoveduje, da bo se-Ijaška vlada v Zagrebu, ako Bog da. kmalu sestavljala proračun hrvatske renubUke. ki nikakor ne bo tako krut. kakor dosedanji »pljačkaški proračun banov in batinaških ministrov* Dotlej bo poteklo še mnogo Save in tudi Štipe Radič ne bo več niti na Dunaju niti v Moskvi, temveč kvečjemu v nebesih.
Vodja fašistovske „ceke
Ve-dno strahovitejša so razkritja, ki prihajajo na dan v preiskavi o tragediji »Ma.tteotli*, kakor na splošno imenujejo italijanski listi ugrabljenje in umor socialističnega poslanca Mat teottija. Ze dosedanji rezultati preiskave kažejo, da razna fašistovska nasilja zadniili mescev niso bila samo izbruh momentanega ogorčenja pre-navdušenih lokalnih fašistov, kakor jih jo vedno skušalo naslikati italijansko časopisje. Jasno je namreč, da so se vsi ti zločini zgodili po dobrem premisleku in pnd enotnim vodstvom, ki je bilo v rokah ljudi, katere je Mussolini pozval na najvažnejša mesta državne uprave. Skoro ni več dvoma, da je v Matteottijevo afero zapleten od-stopivši državni podtajnik za notranje .zadeve Finzi. Formalni notranji minister je bil Mussolini sam, ker pa je bil preveč zaposlen z drugimi opravki. je fakt-iSno vodil ministrstvo njegov namestnik Finzi. In 011, ki bi mo ral biti vrhovni čuvar javne varnosti in reda v državi, je sokriv umora mladega politika, ki ni zakrivil drugega kakor da je bil nasprotnik fašizma Zato ni čuda, da .je Mat-teott-ijeva afera razburila ves svet in do temeljev omajala ponosno zgradbo fašizma.
Da reši, kar se rešiti da, so je Mussolini odločil za brezobzirno postopanje proti onim fašistom, ki so nadaljevali s terorjem proti političnim nasprotnikom, čeprav ta teror tudi s fa-šistovskega stališča ni bil več niti potreben, šo manj upravičen, odkar so dobili fašisti vso državo absolutno v svojo oblast, Tako je padel Finzi kot državni podtajnik in prišel pod policijsko nadzorstvo, ker po zatrdilu rimskih listov njegova krivda na umoru Ma-tteottija še ni tako dokazana, da bi bila utemeljena njegova aretacija. Cela vrsta odličnih fašistov pa je že pod ključem, oziroma so izdane za njimi tiralice. Eden n aj in tere santn ejšl h tipov med aretirane! je vsekakor Du-tnini, ki je bil nekak tiskovni š"f fa-šistovskega vodstva in nameščen v tiskovnem uritdu vlade. Njegova krivda na Matteottiievcm umoru je izven vaa-
ke«a dvoma. Dognalo pa se je ob tej
priliki tudi, da so imeli Dumini ln tovariši pravcato tajno organizacijo, ki si je stavila po vzotcu zloglasne bolj-ševiške »Ceko* za nalogo iztrebljenje vseh nasprotnikov fašizma. Kar jo bil za Rusijo prosluli krvolok Džerdžin-ski, to jo bil v manjši mori za Italijo Dumini. Italijanski listi prinašajo o njem sledečo sliko:
Dumini jo bil glavni voditelj skrivne organizacijo, ki pa jo bila — kakor poročajo rimski listi — javno znana. »Mondo* poroča, da je bil Dumini organizator vseh važnejših političnih napadov. Tako je Dumini pripravil napad na fašistovskega diside-nta Forni-ja, Ravno tako jc imel vmes svoje prste pri napadu na poslanca Amendola v Rimu 20. decembra. Tudi republikanskega poslanca MazzoJanlja jo skupina ljudi, kateri je načeloval Dumini, svoječasno spravila v Rimu na avtomobil, ga odpeljala ter mu dala piti ricinovega olja. Ravno tako je Dumini vodil napad na poslanca Misu-rija, ki ie bil stepen s palicami 30. oktobra 1923 v Rimu. Dumini .ie bil leta 1921. izključen iz fašistovske stranke, ker je naročil dvema mladeničema, naj zažgeta ljudski dom v Rifredi v bo-lonjski pokrajini. Ker se je pozneje Dumini zbal, da bi policija aretirala mladeniča, ki bi nato izdala tudi njega. je pisal nekemu uglednemu fašistu v Bologni. naj poskrbi, da se jima zavije vrat. ko-se vrneta v Bologno. Oni ugledni fašist pa je vso zadevo javil stranki, nakar jc bil Dumini izključen iz 6tranke. Isti Dumini se je svoječasno odpravil v Pariz, da organizira kazensko ekspedicijo proti tamošnjim talijanskim komunistom. Načrt, se mu je ponesrečil, pri spopadu jo bil sam nekoliko ranjen in je komaj ušel francoski policiji, ki mu je bila za petami.
Dumini jo bil nameščen pri tiskovnem uradu ministrskega predsedništva od decembra 1923' dalje. Poleg tega je prejemal 1500 lir od uprave fašiatovskega lista »Cerriere Italin.no*, češ, da je nameščen pri listu kot potovalni agent. Dumini je živel izredno razkošno; v gostilno, kamor ie bil na hrani, se je pripeljal vedno v avtomobilu, odpeij.nl se je spet 7. avtomobilom. »Odkod ves ta denar?* se vpra-uje rimska »Tribuna*. Odkod milijoni za vzdrževanje dnevnika »Corriere Italiano*?
Kakor jc iz vsega razvidno, je bila svoječasna Duminijeva izključitev iz fašistovske stranke, samo navidezna, ali vsaj samo začasna, saj bi drugače ne mogel igrati v stranki tako važne uloge, kakor jo je faktično igral.
Dva albnnska voditelja
duša vladni politiki do njenega nenadnega padca. Tn ko so uporniki zmagali povsod, jo bil on edini, ki jo zgrabil za orožje, zbral okrog sebo svoje zvesto Mačano in so spustil v borbo z upornimi tolpami — s kakim uspehom, se lio pač šele pokazalo.
Ahmed beg jo z vso vnemo delal na to, da Albanijo z modernimi reformami izviečo iz srednjega veka in jo uvrsti med sodobno države. Razumljivo je, da politika, ki hoče v Albaniji izvajati reforme, no more biti sentimentalna, zakaj jasno je, da se Albanci, ki poznajo kot sodno avtoritoto samo — krvno osvoto, ki še nikdar niso plačevali davkov, ki nimajo še niti eno železnice, da so Albanci ne bodo dali brez krepko organizacije in železne disciplino priučiti pravemu organiziranemu življenju. Da mu nasprotniki očitajo absolutizem, je smešno; koliko jo vreden ta očitek, se bo najlepše pokazalo sedaj, ko bodo njegovi naslodni-kl prisiljeni, da odstranijo anarhijo, poseči po istih ali še hujših »absolutističnih* sredstvih.
premenlle razmere v korist vzorne parlamentarne vlade. Olede odnošajev napram opozicijskemu bloku pa je šef džemijeta Izjavil: MI ostanemo danes In vedno nevtralni, Motrimo razvoj prilik ln po tem sc po potrebi opredelimo. V ostalem nam je opozicijski blok simpatičen. Ne moremo ceniti, da bi blok bil samo prečanska plemenska grupaclja, kakor to smatra Dženan Jlja v svoji Izlavl. — Dže-nan Jlja namreč vodi džemljetsko opozicijo. Spori med njim in Ferhad-begom pa nikakor niso prehudi, ker oba samo — motrita...
Politične beležke
+ O Slovencih prinaša zanimiv članek zagrebški borbeni organ »Pokrct«. Pravi: Slovenci Imajo v politiki istotakš-110 nesrečo kakor Hrvati. Kakor Hrvatom Radič jc njim sedel na grbačo dr. Korošec. Ravno radi tega Slovenci v tej državi še niso prišli do onega izraza kakor jim kot najpismenejšemu delu našega naroda vsekakor pripada. Obvladajoč z lahkoto vse jezikovne diicrencljacije imajo Slovenci vse predpogoje, da bl sl kot Ju-goslovcnski Cehi pridobili veliki pomen v vseh manifestacijah našega državnega življenja. V ekonomskem pogledu bl Slovenija mogla biti v Jugoslaviji naša rulir-ska oblast, njihov ljubljanski velcscjein bi moral imeti ono važnost kakor v Rusiji Nižni Novgorod. Toda dr. Korošcc, ki nikakor nima povoda, da se pritožuje nad Beogradom, se je mesto nad ljudmi razočaral nad idejo in zapustil jugoslovensko zastavo. Tipična trumblčevščlna. Danes je dr. Korošec dognal žc tako daleč, da ga uvrščajo ob Radiča, še več, 011 sam sc mu vzporeja, četudi Radiču smrdi duhovniška bližnjost. Radič jc zdaj pričel slovenskim klerikalcem pretiti z republlkanstvom. Ni zadovoljen, da dr. Korošcc še omahuje z monarhizmom. Videlo se bo že pred volitvami, v koliko bo dr. Korošec popustil pred opasnostjo samostojnega republikanskega zaletavanja v Slovenijo. Nekdaj nada Slovencev je danes Korošec nesreča zanje. Toda Slo-venci-Jiigoslovani, protivniki klerikalne politike, se izvrstno organizirajo In njih število raste odlično. Zato sc ne bojmo za bodočnost Slovenije!
+ Farlzelstvo kakor vedno bi rad uganjal »Slovcnec* tudi s pozivanjem na bojkot. Dobro je še v spominu, kako je
Iz demokratske stranke
Oblastno načelstvo JDS za mariborsko oblast je imelo včeraj dopoldne v Mariboru plenarno sejo, katere 60 se udeležili zastopniki vseh srozov, razen iz Prokmurja. Oblastni predsednik dr. Lipold je poročal o nnjnovejšem političnem položaju, posebno o važnosti sedanjih občinskih volitev. Oblastni tajnik g. Spindler je podal kratko poročilo o delovanju stranke v oblasti od zadnje oblastvene seje. Navzoči so vzeli poročilo o čilom delu stranke z zadovoljstvom na znanjo, posebno vest, da bo stranka nadaljevala celodnevne politično tečaje. Posamezni zastopniki srozov so orisali razmero v njihovih okoliših. Povsod se naši ljudjo marljivo pripravljajo na občinske volitve. Kljub silovitemu pritisku duhovščine in neštetih zahrbt-nosti klerikalcev jo pričakovati lepih uspehov. Ogorčenje so vzbudila poročila zaupnikov o zvezah klerikalcev z Nemci, nemškutarji in tudl komunisti za občinsko volitve, samo da gredo proti narodnjakom in zlasti demokratom, ki pa smatrajo občinska zastopstva predvsem za torišča gospodarskega dela.
Klerikalno-malkon tentsko perilo
Kranj, 19. junija.
Kranjski malkontenti so padli na najnižjo stopnjo in so v sporazumu s klerikalci odložili svojo Že dolgo obljubljeno bombo v »Siovencu*. Zal, je to samo »štinkbomba*. ki pa po smradu prekaša svoje predhodnice in grozi z bojkotom. Odgovorili bomo tem klerikalnim in maikontentskim čičem čisto nekje drugje, kjer jih bo še močneje z a,skelelo, kakor zadnji sekvester. Da pa bo glede kreditov enkrat mir, se bodo javno nabila vsa imena in vsote, ki jili imajo izposojene pri Mestni hranilnici pristaši te obskurne družbe. Ce jim ne bo prav, naj se zahvalijo advokatu dr. Treotu. Ta junak je namreč na shodu imenoma in namenoma krivo navajal popolnoma pupi-larno varna posojila naših somišljenikov. Kor pa so klerikalci in malkontenti že pri kreditih in groze z bojko
VOJAŠKE PRIPRAVE NEMČIJE.
Pariz, 18. Junija. Glede razgovora pred< sednlka Ilerriota z angleškim ministri skim predsednikom Mncdonnldom pi5« Journab: Glavmo vprašanje, o katerem se bo razpravljalo z največjo nujnostjo, bo gotovo obnovitev vojaške kontrole u Nemčiji. Mi vemo, da je pred kratkim prispel v Pariz raport generala Degout. tea, ki je javljal z največjo točnostjo pri. prave, ki se delajo v Nemčiji za napad na francoske okupacijske čete v Poruhrju, Ta raport se je smatral za veleznačikn ln se je kar nujno sporočil angleškemu veleposlaništvu. To vprašanje se ne mora nikakor več odlašati. <Journal» smatra, da so bo v ostalem razgovor tikal vseh nujnejših vprašanj, ki vise med obete* državama.


................, ,, tom enega denarnih zavodov, naj pa-
po trboveljskih dogodkih očitno puntal zjj0. da ne bodo pri tem žrtvovani nji-
1:... 12 M.,,1! n ..v A.1 .11... tr« rtn »rt/llin 1	• «	■	. . v*
hovi lastni pristani.
Bajram Cur
je rodom iz plemena Hrasničev. On se nahaja poleg ne-kateril drugih mož na čelu takoimenovanemu »Kosovskemu komitetu*, to je iredentistiftii organizaciji, sestoječi iz albanskih emigrantov s Kosova in ostalih predelov južne Srbije. Ta koinitet si je nadel za nalogo voditi akcijo proti naši oblasti v onih delih 11:1 jugu, kjer je zastopan tudi albanski živel,j. s ciljem, izpodko-pati našo državno oblast, podvreči kraje Albaniji in ustvariti Veliko Albanijo, ki lio segala tja do Kopaonl-ka. Bajram Cur jc zbral v ta namen v mejnem predelu številne tolpe, največ iz odmctni,kov in kačakov sploh, ter ogroža z njimi naše ozemlje, povzroča pa neprilike tudi albanskim oblastem samim. Kolikor več bo imela njegova organizacija vpliva v Tirani. oziroma na vlado, toliko slabše bo razmerje med nami in Albanijo.
svoje ljudi proti naprednim In narodno-zavednim podjetnikom In trgovcem. Navajal jih je imenoma in jim grozil. Ko smo ga opozorili, da se igra z nevarnim ognjem In da utegne biti revanža Ic zanj porazna, je sicer malo stsnil rep med noge, a docela sc še vedno nc more zatajiti. Ker je pa »Jutro* predvčerajšnjim
Nova kanalizacija jo za colo predmestje in sirotišnico, kakor za tiskarno »Savo* in »Narodni dom*. Ali je morda za sirotišnico ne marate? Nesramne obrekovalce v »Slovencu, če se še tako perejo, poznaano in jih bo mo svoječasno primerno nagradili.
objavilo dopis iz Celja, ki je zgolj samo-lKrp(1itflv gf) n!)m ^^ niwl 6edem obramba proti »Slovenčevim* Izpadom, lmilj;onov da ]e O?talo za naše samo pa «Slovenec» zavija oči in kriči: »Jutro |dva jn miijjonai vsote pa so jezu-poziva na bojkot!* Kdor jc posebej inte-• itski zamcn^j. prj6eli pa jim bomo resiran na stvari, naj naš dopis sc enkrat L, t, na • t„di v gospodarskem prečita, da spozna, kakšne so prave,b) tediTj b0 dnvol.j cviljenja med
m
Ahmed beg Zogti
je nedvomno ena najizrazitejših osebnosti iz albanske politike. Njegova rodbina ima obširna posestva v pretežno muslimanski srodnji Albaniji, v pokrajini Mača. Mož se jo vzgojil v Carigradu, kjer je ostal vnet Albanec in jako liboralen. Dasi komaj 28 lot star se je vendarle povspel zgodaj do časti predsednika vlado v Tirani. V zadnjih mescih je .sicer predsedstvo prepustil drugim 111 niti ni bil več zastopan v vladi ali ostal io kljub temu
Slovenčeve* farizejske manlre. Medtem smo v predvčerajšnjem »SIcvencu* znova čitali bojkotno notico proti trboveljskim obrtnikom. Se enkrat in poslednjič povemo «Slovcncu», da bomo napredne ljudi z vso brezobzirnostjo branili: Zob za zob! Pa da vidimo, koga bo bolelo!
+ Odločen airont proti Radieevi turneji v Moskvo izpoveduje zagrebški »Obzor* v obsežnem uvodniku. Navaja, da je Radič odšel v Moskvo z očlto izraženo grožnjo, da HRSS uvede v tretjo lnternacionalo, ter vzklika: Ali še morejo naši meščanski krogi in hrvatska inteligenca podpirati tak razvoj dogodkov? Ves uvodnik je pisan v duhu nenadnega Iztreznjevanja in ostro polemizira s »Hrvatom*, ki skuša Radičevo početje ma-skirati s slepo uslužnostjo. Značilno Je tudi, da organizacije Hrv. Zajednice v Osijeku, Brodu, Krlževcih iu drugih važnih toriščih v hrvatski provinci docela ignorirajo »Hrvatova* oficijclna naročila ter v očiglcd občinskih volitev odklanjajo skupno nastopanje z radičcvci. V Hrvatski Zajednici je torej razkol očiten in skupina okrog «Obzora» prdobiva od dne do dne. To iztrežnjevanje hrvatske inteligence, ki po sedanjem «Obzorovem» pledlranju za državo dobiva vedno več opore, je pač treba iskreno pozdraviti.
+ Strašno dolg intervju prinaša zagrebški »Jutarnji list« s predsednikom džemijeta Fcrihad-bcg Dragom. Ker je ta gospod albanske narodnosti, je predvsem izpovedal svoje mnenje o albanski revoluciji, kl da jc Izbruhnila radi tamošnjc korupcije, da pa se bodo prav kmalu iz-
klerikalci tudi izven Kranja,
Po svetu
—	O volitvah v Južni Afriki manjkajo še končni rezultati. A žo iz dosedanjih je razvidno, da jo bila vladna stranka generala Smutsa poražena in da so prišli do večino separatisti in delavci, ki pa so v Kapski koloniji mnogo bolj komunistično orientirani kakor v Angliji sami. Zato jo troba računati, da pride med Anglijo in Južno Afriko do napetega razmerja in da utegno v Južni Afriki nastati za angleško vlado nova Irska.
—	Stanjo avstrijskega državnega kancelarja Seipla se trajno boljša. Zadnji, včeraj izdani bulletin. so glasi: »Zvezni kancelar je spal ponoči zelo dobro. Tom-peratura normalna. Apotit dober. Subjektivno stanjo povoljno.
—	Uklnjenje pristojbine za potovanje iz Nemčije, ki je znašala kakor znano 500 zlatih mark "in bi bila zlasti občutna sedaj v počitnicah, je odredil predsednik nemško republike z veljavnostjo od 18. junija. Pristojbina je bila uvedena dne 3. aprila 1924.
—	Častna pokojnina za generala Bru-silova. Svet sovjetskih ljudskih komisarjev je sklenil, da so prizna iz svetovno vojne znanemu generalu Brusllovu, ti je postal kasneje inšpektor konjenice rdeče armade, z ozirom na njegovo visoko starost in zrahljano zdravje, povišana in obenem častna pokojnina.
Kaznovanje monopolskih
prestopkov	-
Nedavno je časopisje opozorilo'na to, da se po členu 81. finančnega zakona za leto 1924/25 kaznujejo vsi prestopki monopolni! predpisov izza 1. aprila 1924 n« ie z denarno kaznijo temveč tudi z zaporom. To opozorilo so mnogi prezrli, mnogi pa menili, saj to se mene ne tiče, saj jaz ne bom šel tihotapiti s tobakom iu soljo. Vsi ti niso pomislili, kaj vse se smatra za monopolski prestopek In kako lahko pade tudi najpravičnejši med paragrafe monopolnih predpisov In s tem pod člen 81. finančnega zakona.
Naj opozorimo samo na nekatere slučaje, ki se prav lahko pripetijo:
Nekdo kupi v trgovini škatijico užlga-lic «Solo». Te užigalice so izza Novega leta prepovedane v naši državi, zato zakrivi prodajalec monopolno tihotapstvo. Tega tihotapstva sokriv je kupec, ki se kaznuje enako kakor trgovec z denarno kaznijo in z zaporom.
Enako je, če kupiš nebanderoliran ali nezadostno taksiran cigaretni papir.
Zvečer sediš v kavarni in zahtevaš cigarete. Natakar ti prinese take, ki jih je napravil sam, čeprav iz eraričnega tobaka. Kaznjiv je natakar, ki je cigareto prodal in ti, ki sl jih kupil, pa naj si bo tudl samo ena. Tudi ta prestopek se smatra za monopolsko tihotapstvo in se kaz. nuje z denarno kaznijo ln zaporom.
Iz tega se razvidi, da za monopolsko tihotapstvo ni ravno potrebno, da bi kdo kakor Martin Krpan tovoril s soljo ali tobakom, temveč da ie včasih le malo potrebno, pa si proglašen za tihotapca in en mesec v zaporu.
Kazen zaradi tihotapstva (težkega do-hodarstvenega prestopka, pregreška) zna ša namreč od enega meseca do enega leta kazen zaradi drugih monopolskih prestopkov (istupov) pa od enega dne do trideset dni.
Važno za vsakogar, ki zakrivi monopolski prestopek, je vedeti, da se mora na niegovo iello zaporna kazen v prvem slučaju izprcmenlti v denarno kazen. Pri tem se računa pri navadnih prestopkih (ki se kaznujejo z zaporom od enega dne do 30 dni) po 30 dinarjev za vsak dan zapora, pri tihotapstvu lil težkih do-hodarstvenih prestopkih (ki se kaznujejo z zaporom od enega meseca do enega leta) pa po 50 dinarjev za vsak dan zapora.
V	slučaju ponovnega monopolskega prestopka se sme zaporna kazen izprcmenlti v denarno, le če je od dne prvega prestopka preteklo že eno leto dni, sicer mora dotičnik brezpogojno v zapor,
Poleg zapora se obsodi vsakdo, ki je prekršil monopolne predpise, še v redno kazen po teli predpisih in v plačilo prikrajšane monopolne takse. Redna kazen znaša n. pr. pri tobaku za tihotapstvo ali težek dohodarstveni prestopek 150 do 1800 dinarjev, za ostale prestopke pa od 10 do 150 dinarjev. Slično je pri ostalih predmetih.
V	gori navedenih treh primerih bi bilo treba plačati potemtakem najmanj po 1500 dinarjev kot nadomestilo za zapor, 150 dinarjev redne kazni, 200 dinarjev takse za obsodbo in prikrajšano monopolno takso. Skoro dvatlsoč dinarjev torej za eno škatijico prepovedanih užlga-lic, ali en zavojček tihotapskega cigaretnega papirja ali eno doma izdelano cigareto!
Pri večjili prestopkih je važno vedeli tudi to, da se po členu 81. finančnega zakona vsi monopolni predmeti, s katerimi se je učiriil prestopek, zasežejo v korist državne blagajne, nc da bl se dala zanje kaka odškodnina in ne da bi se zato znižala kazen. Isto velja tudi za vse priprave ln vozila, če se uporabljajo<za izvedbo prestopka, 11, pr. če nekdo vozi tihotapske monopolsko predmete.
Iz gornjega je razvidno kolike opreznost je treba pri kupovanju In prevzemanju monopolskih predmetov Iti kako nespametno je kupovati blago te vrste od razilčnih osebno nepoznanih krošnjarjev In prekupcev. Kdor se hoče obvarovati kazni mora kupovati monopolne predmete vedno le od za to pooblaščenih prodajalcev. Vsaka drugačna nabava tvori že sama po sebi monopolski prestopek in je torej kazniva z zaporom in globo.
Ppavo
Schichtovo milo z znamko Jelen"
je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Sdilditovim milom je zabava!
Schicht

Prestolonaslednik Peter
Zadnja slika malega kraljeviča na Bledu.
Več moškega naraščaja na učiteljišča
V zadnjih letih je opažali rapidno na-■aščanjo ženskih učnih oseb v Sloveniji. To Število raste od leta do leta, dočim Število moškega uBIttljstva, ako že no nar^šita, vendar pa, se r.e dviga v tej izmeri, kot bi so moralo. Z ozirom na nove razmere in stvarno potrebe. Naj ?ovore Številke! Statistika za 1. 1923. iz-i;azuje na osnovnih in meščanskih Sol.' h r Sloveniji 1373 moških in 1778 ženskih učnih oseb! Posledice se žo občutno ka-Sejo. Niso izjemo, da so na večiazred-. tiieah poleg moškega voditelja same žensko učne osele, da so na. mešanih večrazrednicah učiteljico - voditeljice. Da je tako razmerje neugodno, je jasno. Tu je treba remedure in z,"to je treba več moškega naraščaja na učiteljišča!
Učiteljski stan jo postal v novi državi šo mnogo bolj važen kot je bil poprej. Zr.kaj učitelj danes ni več oni sluga šol skih oblasti, ki so je moral na pritisk državne upravo slepo in pokorni oiucjo vati na suhoparno tradiranje učr.o snovi med golimi šolskimi stenami. Takratno šolsjce oblasti niso rado videvaio, ako jo stopil učitelj med narod 7. narcenom nesti luč prosvete tudi preko šolskega praga. Ako pa jo delal to v duhu naprednih načel, tedaj pa gorje mu! Niso še pozabljene persekueije, preganjanja, premeščanja, ki jih je bilo deležno-ono učitcljstvo, ki so ni hotelo (lepo pokoravati takrat vladajočemu avstrijskemu In klerikalnomu režimu.
Danes vsega tega ni večl S svobodo države je dobilo tudi učiteljstvo svojo stanovsko svobodo. Res se stavijo v mnogih krajih učitelju, prosvetnemu delavcu, veliko ovire, vendar so mu zaradi njegovega javnega prosvetnega delovanja ne bo skrivil niti la?. Državno oblasti njegovega dola niti najmanj no ovirajo, nasprotno ga po možnosti podpirajo. Silno važna je današnja naloga narodnega učitelja, zlasti zunaj na deželi, kjer je povočini edini nosilec pro-svote, edini delavec na neobdelani ledini narodne prosvete. Ako liočomo dvig-
niti naš narod duševno in moralno, mora postati vsaka šola pravo žarišče, vedno goreča grmada, ki stalno razširja okoli sebo ogenj narodno prosvete.
Naša nacionalna država se jo jasno in smiselno zavedala to vzvišeno naloge narodnega učitelja. Zato mu jo tudi dala predpogoje in mu jo nudila možnost, da ga osvobodi vseh ovir, vseh zunanjih vplivov, ki bi ga utegnili ovirati v njegovem stanovskem razvoju. Naša država jo dvignila narodnega učitelja iz ozkih pokrajinskih spon, ki so vezale predvsem slovenskega učitelja stoletja, ona ga je — podržavila! Danes mu no moro več dežela, pokrajina kot taka očitati, da ga ona plačuje. Učitelj je postal državni uradnik, plačuje ga država. S pragmatiko pa mu jo ustvarila socialno stališče, ki mu gro po njegovem znanju, po njegovi kulturni nalogi, ki jo izvršuje.
Vse to naj pomislijo oni odločilni faktorji, ki odločajo o bodoči usodi moškega naraščaja in naj propagirajo v tem smislu vstop na učiteljišča. Kakor eujemo, so namerava s strani ministrstva omogočati študij na učiteljiščih s posebnimi štipendijami. Opozarjamo pa, da naj vstopa na učiteljišča samo najboljši material in to predvsem iz crst kmetskega stanu. Tak učitelj bo pozneje najbolje razumel težnjo in potrebe kmetskega življa in bo tako pravi mon-tor narodnih, ljudskih potreb. Kakor do-znavamo, so snuje v Ljubljani (potrebno bi bilo tudi v Mariboru!). Podporno društvo za učiteljski naraščaj, ki lio imelo nalogo materijelno in moralno podpirati ga za časa njegovih študij, pa tudi nadalje v svrho njegovo nadaljnje izobrazbo. V to svrho, da se naš narod čim hitreje dvigne v pravi, notranji prosveti, kličemo ponovno: več moškega naraščaja na učiteljišča!
KNJIGE, leposlovne ln znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih, kupuje po najvišjih cenah vedno «Ljudska knjižnica. v Mariboru, Narodni dom 1.
Krvava drama na Kongresnem trgu
Ljubljana, 19. juuija. i Danes zjutraj, nekaj minut po osmih, se ie odigrala na Kongresnem trgu pred univerzo krvava zakonska drama, ki je vzbudila po vsem mestu veliko zanimanje. Delavec pri avtomobilu! tvrdkl «Ju-goavto«, Martin Pavšič. stanujoč na Ižanski cesti št. 14, ie v morilnem namenu zabodel svojo nezvesto ženo, ki je le slu-i čajno ušla sigurni smrti. Dobila pa je telesno poškodbo in so jo morali takoj z rešilnim vozom prepeljati v splošno bolnico.
Predigra.
Takoj početkom svetovne vojne jc moral takrat že poročeni Martin Pavšič od-| iti' v vojake. Ostavil ic doma ženo in enega otroka. Prišel je kmalu v rusko ujetništvo, kjer je prebil do konca svetovnega klanja in prestal mnogo gorja. Njegova -žena pa se jc uclala med tem lahko-j živemu življenju, čigar sad je bilo nezakonsko dete. Po sklenjenem miru sc je Pavšič vrnil domov in našel ženo in | otroke v največji revščini. Vse je bilo zapuščeno. Močno ga jc bolelo srce, vendar pa je ženi vse odpustil iu pričel zopet pridno delati, da preživi svojo družino. Toda njegova žena, navajena veseljaškega življenja v težkih dnevih trpljenja sto in stotisočev moških, se nikakor ni mogla več vživeti v mirno družinsko življenje. Vedno ie hlepela po prepovedanih vžitklh. Na moža, ki je po dolgoletnih duševnih in telesnih mukali hrepenel po družinski sreči, je vplivalo seveda to skrajno deprlmujočc. Posledica je bila, da ic prišlo med obema ponovno do jako mučnih prizorov, kar ju je počelo polagoma razdvajati.
Ločitev.
Ona je pričela končno moža odkrito mrziti, pred nekaj tedni pa mu je cnostav no zbežala in odšla v službo v kavarno «Merkur» v Židovski stezi. Živela je nadalje brezskrbno življenje In se udajala strastem. Mož pa jc nikakor ni mogel pozabiti. Vedno znova jo je vabil domov in spravljal na pravo pot. Ponovno je prišel ponoči k njej v kavarno in jo rotil, naj se vrne zopet k njemu. Toda ona ni imela umevanja za njegovo bolest in jc živela naprej veselo življenje natakarice v nočnem lokalu.
Obup — temni načrti.
Cinizem, brezsrčnost iu trdovratnost žene sta spravila končno Pavšiča, ki je Iskreno ljubil svojo ženo, v obup. Že pred nekaj dnevi Jc .sklenil, da si sam vza mc življenje. In res jc svoj načrt tudi izvršil. Hotel se je namreč obesiti na svojem stanovanju, k.tr pa so preprečili sostanovalci, ki so bili pravočasno opozorjeni na njegov namen. Zatem jc pisal in vabil še enkrat v pismu ženo domov, toda ona mu je odgovorila, da gre raje v smrt, kakor da bi bila šc kedaj njegova. To pa je Pavšiča tako razburilo, da se jc odločil za zadnji poizkus. Hotel jc nam reč danes govoriti z njo zadnjič osebno in jo pripraviti do povratka v njegovo hišo, — ali pa jo umoriti.
Kako se jc odigrala žaloigra.
Kakor je Pavšič izpovedal na policiji, ie vstal danes zjutraj žc ob štirih. Bil je skrajno razburjen in trdilo odločen, da napravi konec svojemu neznosnemu trpljenju, bodisi na ta ali oni način. Za vsak slučaj je vzel s seboj velik in oster namizni nož in odšel čakat svojo ženo, ki stanuje na Kongresnem trgu št. 14 pri neki stranki kot podnajemnica. Hodil je po »Zvezdi. gori in doli ln gledal razburjeno naokrog. Končno, okrog osmih dopoldne, je stopila njegova žena Micika iz hiše. S seboj je imela svoicga petletnega nezakonskega otroka. Krenila je proti univerzi. Pavšič jc stopil razburjen takoj proti njej in jo ustavil na trotoarju pred univerzo. Sledil ic dramatični prizor. Pokleknil je pred svojo nezvesto ženo sredi
hodnika in Jo prosil z povzdlgnjenlmi ro kami: »Micika, povrni se zopet na pravo pot In pridi k meni nazaj!. Ona pa sc je v tem hipu okrenila, rekoč: «A1I si pijan?« Mož, ki je do tedaj klečal ves sključen pred njo, je po teh besedah skočil razjarjen kvišku. Hotel je svojo ženo, kakor jc povedal pozneje, zabosli naravnost v srce. Opazlvši, da ima mož v rokah nož, pa jc Pavšičcva iz strahu nekoliko odskoči!a in se okrenila, tako da jo jc zadel možev nož v levo stran hrbta. Vendar rana ui nevarna. Zavpila jc: «Tine, kaj si naredil!. Otrok, ki jc stal poleg nje, jc pričel glasno vpiti. Pavšleu pa se je takoj po strahovitem dejanju žena zasmilila lu ji je sam potegnil nož iz rane, kl ga jc nato žena vzela še v svojo roko. V obupu si jc hotel nato Pavšič z britvijo, ki jo jc imel v drugem žepu, prerezati vrat. Tedaj pa je žc pristopil stražnik, ga uklcnll iu odvcdcl s seboj.
O dogodku jc bil tako! obveščen tudi policijski zdravnik dr. Avramovič, na čigar ukaz jc bila Pavšičcva prepeljana z rešilnim vozom v splošno bolnico. Na policiji je Pavšič pri prvem zaslišanju izjavil, da ie vsega gorja kriva samo moralna propalost njegove žene.
Dopisi
TRŽIČ. SLR v Tržiču jo izdala sropet nov volilni proglas, ki ga je objavila tudi r »Slovencu.. Izrablja dogodko v Trbovljah, kar pa nas no boli. Na to 11-maniee se namreč no bo v Tržiču nikdo ujel. Da v svojem proglasu tudi zlobno lažejo in zavijajo, tega smo žo tudi vajeni in nas niti najmanje ne razburja. Toda nekaj drugega jo, česar nikakor ne smemo pustiti v nemar. V proglasu so nahaja znpet grožnja proti obrtnikom in trgovcem, ki so podpisali nasprotno liste. TreznojSi pristaši SLS, ki puste, da neodgovorni od strankarske strasti z.v slepljeni elementi v njihovem imenu gro ze političnim nasprotnikom z gospodarskim bojkotom, r.aj pomislijo, da je to orožjo dvorezno! So nikdar ni nobena slovenska stranka v Tržiču nastopila s takimi nasilnimi sredstvi v Tržiču kot se to upa danoB SLS. Odgovora no bomo ostali dolžni, zob za zob g. Škerboc! S tistimi f letnimi rečmi o junaštvu demokratov v boju s predilnico pa lo nn dan. In tudi one demokratsko veličine, ki so prosjačilo v predilnici za milodnre, na-vedito 7. imeni. Pa bo težko šlo! Prvo jo namreč hudobno namigavanje, češ, morda si ho pa res kdo kaj mislil, drugo pa je prosta laž, katero jo zmožen lo klerikalec. S svojim delom v dosedanjih občinskih odborih jo zaslužila SLS, da ji obrnejo volilci hrbet, s svojimi proglasi pa so jo onemogočila popolnoma. V Tržiču bo tepena na coli črti in kdor so naslanja nanjo, jo žo v naprej goljufan. Tržič se pa zaradi tega no bo podrl, ostal bo trdno na strani demokratov, tr-žiški volilci pa bodo pokazali pri volitvah, da so no bojo groženj in nasilja in bodo volili može, ki so se izkazali, da so vredni njihovega zaupanja.
LESCE - BLED. Takoj čez most iz postaje Lesce na Bled jc velik ovinek. ?.c za časa jesensko povodnji jo voda cesto ravno na ovinku tako izpod jedla, da komaj gre mimo avto ali voz. Srečati so dve vozili absolutno ne moreta. Od vode pokvarjena cesta jo zagrnjena le za oči s šibkimi lesenimi koli. Cesta jo pa šo vsa spodkopana. Niti pred, niti za nevarnim mestom ni nikakega opozorilnega, znamenja. Načelnik cestnega odbora io v tem pogledu skrajno malomaren, da še do danes ni dal ceste popraviti.
TRBOVLJE. »Namen posvečuje sredstva., kakor vedno, tako tndi sedaj — namreč pri klerikalcih. Izrabili so naše vsega obžalovanja vredne krvavo dogod ko v korist lastno malhe in bisage. Po hribih in dolini, pri kmetih in delavcih črnijo našo napredne trgovce in gostilničarje ter jili prigovarjajo k bojkotu na šili obrtnikov. Hvalijo na. vso pretogo svoj klerikalni konsum, kjor so toči vino in žganje kakor v najhujših beznicah.
Priporočali bl šefa konzuma, kaplana/ Žmavca listu «Prorod», konzum sam pa v večkratno nadzorstvo naši policiji. Pa« žili bomo pa tudi sami, da so bodo obrti ni zakoni tudi pri klerikalcih spoštovan li! — Obrtnik.
VRANSKO. Za občinsko volitvo nai Vranskem, ki bi so imolo vršiti dne 17,' junija, so so združili demokrati, samo-i stojni in socialisti ter Postavili skupnetf listo proti Slovenski ljudski stranki. Kefl pa so pristaši slodnjo pustili kandidatna listo podpisati po neki ženski, je okraj, no glavarstvo v Colju njihovo listo raz« veijavlio ter jo s tom brez volitvo pro-1 glašona za izvoljeno kandidatna lista' združeno gospodarsko stranke na Vranico m.
LITIJA .Družabni klub «Muha. prire« di na krosni večer »Beneško noč na Sai vi. s sodelovanjem pevskega društvo; Lipa. in priznanega godbenega kvarteta iz Zagorja. Kdor želi p;tr prijetnih uria neprisiljeno zabavo ter sodelovati v nai men podporo litijKkega pevskega dru-, tva in društva CMD, kojima je namenjen čisti dobiček, naj posoti to priredi« tov. Pleaaželjni pridojo na svoj račun —< istotako ljubitelji lepo slovensko pesmi, glasbo in bengalične vodno razsvetljave. Pričotek ob pol 21. uri na mostu s pel. jem, godbo in razsvetljavo; nadaljevn-njo sporeda v restavraciji na »Pošti.J Vstopnina B Din.
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. V št. 23 «Lažiljuba», me nekdo napada kot načelnika tukajšnjega Sokola, da iščem, kje bi mogel kaj najti -za volitve. Predvsem poživljam dopisnika, da mi s polnim podpisom javi imenu dotičnih »Orlic. in bivših »Orlic«, ki som jih vabil v gostilno, jili tam napajal in, kakot* pravi dopisun •L.ižiljnba», tudi s pečenkami pogostil, da bi v pijanem stanju o:l njih izvedel, kako naj bi vse druge sodil. Ako mi toga ne javi, ga javno pro-lnšarn za navadnega podleža, katjri bl mo rad s svojo neotosano dušo oblatil. Kolikor poznam kot domačin tuk. razmere, v Sv. Križu Orlic sploh n!, ako jih iioziia dopisnik, naj jih imenoma navede, da sc bom znal v bodočo napram tej družili vesti tako, kot zahteva olika. Pri nas so so razmero zadnji čas tako spremenile, da Vns bo strah in da bc« Vaš Katoliški dom ost.il Ie žalosten spomin preteklosti. To jo pokazala žo velikonočna procesija, na katero sto z največjim naporom in vkljub Sentjernejskl rodbi spravili skupaj lo par orlovskih figur. Nn hodite na solnce z maslom m lavi. Za bodoče volitve jo pa dovolj gradiva zbranega; pa nn mislite, da sen« zvedel od Orlic. Zadostuje Vam naj z:i enkrat, da nam je zelo dobrodošel g, kaplan, -zakaj, se bo žj spomnil in pa gospodarstvo sedanjega, občinskega odhoin.
g. župnikom na čelu. So veliko vre, hodilo prepričani, da boste po volitvah razočarani. Dolgo smo gledali Vaše početje, a vsaka stvar ima svoj konec. Toliko za enkrat — ako želite sem Vam na razpolago. Bog živi! — France Oo-larič, načelnik Sokola.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Danes dno 20. junija so bo treba tudi nam Šmarčanoin odločiti, komu izročimo usodo našega lepega trga. Klerikalni agitatorji si žo pridno brusijo pete, da bi premamili v zadnjem trenutku gotovo om.ihljivco 1 praznimi obl.iuhnmi in lažmi. Vsi pa vemo, da nam io petletni ustavni boj in 21 klerikalnih tigrov prineslo le visoko davke. neznosno trošarino in nešteto drugih hrenien, ki tarejo predvsem pridobitno kroge in pa uradništvo. Kdor hoče svoji občini dobro, ta moro voliti dno 20. junija io listo »Smareke stranke., ki jo za. stopana po tretji skrinjici in na katero so so zedinili vsi za napredek trga delujoči tržanl in oni stari Šmarčani, ki so od nekdaj iskreno ljubili svoj rojstni kraj in ki mu hočejo lo dobro. Zavpdni napredni volilci! Oddajte svojo kroglica v tretjo skrinjico, ker bostn s tem pokazali, da ste dobri občani našega Šmarja.
Obnovite naročnino!
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Mariborsko gledališče.
Petek, 20.: Zaprto.
Sobota, 21.: »Traviata.. D. (Zadnjič v
sezoni.)
Nedelja, 22.: «Namišljeni bolnik.. E. —
»Carmen" v Mariboru
Maribor, 18. junija.
Kot zadnjo noviteto letošnje operne 8C7.one nam je podalo našo gledališče pretočeno soboto Bizojovo «Carmen». Ta opera so doslej v Mariboru sploh šo ni igrala, čeprav predstavlja višek tega, kar imenujemo opera in jo kot taka dosegla "a drugih odrih največ uprizoritev med vsemi sestrami. Vzrok njeno popularnosti leži v nedosogljivcm koloritu, ki ga izžarevata dejanje in glasba. Vse delo proveva pristen španski temperament z vsemi njogovimi strastmi ia divjo romantiko.
Ko sein svoječasno čestital g. Andri llitroviču k dobri uprizoritvi »Čardaske *ncginje», je menil, da "a veseli, ako "no bili zadovoljni. Vendar pa-, je rekel, dn ODoreta ni ravno višek nioaovn ambi-
cije. Svojo lastno in. svijj ge soproge zmožnosti hoče pokazati v »Carmen«. Mitrovič jo mož beseda. Kakor nam jo podal dosedaj vso opere in operete dovršeno — e tem r,.<iisUi namreč, da ni nikdar pustil na oder lo na pol na"tu-diranih stvari, pač pa da jo opilil in izrabil vso več ali manj skromno moči ali sredstva do skrajnosti in jih združil v nad vse prikupljivo celoto — tako nas je tudi nepričakovano razveselil z dobro naštudirano »Oarmot,?. Je to velika njegova zasluga. Kajti cn gre mirno svojo pot, kljub kronični gmotni krizi našega gledališča, ki je sposobna, da ubije veselje, onergijo in podjetnost. Pri tem loži pretežna večina dpla za operno predstavo na ramenih g. MiMr vičn. Vse mora eam pripraviti in naštudiratl. V interesu uprave, publike in predvsem g. Mitroviča samega jc, ako se ga razbremeni in mu dodeli stalen koiepetitor, ker ga sicer trajno in naporno delo ubije. Dobro pripravljena in temeljito naštt-di-rana je bila torej sobotna uprizoritev. Splošno bl omenil gledo celega ansambla, da je bil zelo dober. Naslovna vlnga je našla v ge. Mitrovičovi v vsakem oziru dobro intcrprolinjo. Od dejanja do deiania ia rast.la iu io dosegla novski in
posebno dramatičen višek v sklepnem duetu četrtega dojanja. Igrala jo tempe-iamcntno in strastno, vseskozi demonska ciganka. Mislimo, da jo to njena reprezentativna vloga. V gosp. Skrivaniču jo imela za Don Joseja dobrega partnerja. V igri ji jo stal skozi vso opero verno ob strani. Skoda, da nima višino, ker bi bil potom prvovrstna operna moč. Nežno in lirično partijo Micaelo jo pela gdč. Vladimirova, ki je odlična in kul-tivirana pevka. Njena zmožnost je prišla do popolne veljave v lepi Es-dur romanci v tretjem dejanju. Esenmilla jo pol g. Govorov, ki jo srečno pogodil jedrnate in odločno ritme toroadorjev. Svojo igro pa bi moral bolj umiriti, ker jo mestoma prenervozna. Tudi pravilni izgovorjavi slovenskega teksta bi moral posvetiti več pažnje.'
G. Stngljar jo bil kot častnik Zuniga v igri dostojanstven in v petju dober. Razveselili sta nas tudi ciganski dekleti gg. Lubejeva in Kogojeva. Posebno prva knžo mnogo ambicije, s katero si bo priborila vsled svojega ljubkega glasu in svežo igro na odru dobro pozicijo. G. Urvalek jo igral narednika Mor.v lesa in v tretjem dejanju tihotapca Re-mendado. To zadnjo vlogo jo podal s tar ko naravnostjo in dobro pogojeno mimiko kot bi bil v tem poklicu doma. O. SkrbinSek je igral drugega tihotapca Dano.airo iu smo bili z nicaovo ublažo-
no igro in nepričakovano dobrim petjem prav zadovoljni. ICrčmnr g. Kokota je bil igralsko dober, motila jo lo maska, ki je bila malo pretirana.
V zbora jo dober in svež pcvBki material, ki bi prišel kot tak do popolno voljave, ako bi so pomnožili basisti in alti. V igro se poglablja in skuša svojo nastope izigrati. Strumen jo bil nastop bosopetccv, ki so nevstrašno trobili in peli. Obhod tOTeadorjov, pri katerem so nastopili in jahali vojaki, jo trajal predolgo in jo publika takoj pri tretjem ccrkiu zapazila, da obstoja dolga vrsta toreadorjev pravzaprav lo iz 4 jahačev in 8 pešcev. Teh poslodnjih paradni korak je vzbudil mnogo vesolja. Režija jo bila v dobrih rokah g. Baehmana, vendar so mestoma nismo mogli otresti vtisa, da stoji ista pod vplivom šolo pred kratkem odigrano »Čardaško knjeginjc. Nekaterim nastopom, posebno ženskega zbora, je manjkala ona serijoznost, ka<-kor jo zahteva opora.
Scenograf g. prof. Cotlč jo dostojno izkazal svojo zmožnost in ustvaril posebno v 2. in 3. dejanju izborno seenerijo.
Tn prireditev Je pokazala, dn ima naše gledallščo v sebi vse garancije zn nadaljnji obstoj Jn razvoj. G. Mitrovič je temeljit, podjeten in temperamenten dirigent in ravnatelj. Solisti so dobri In v vsakem oziru svojim nalogam dorasli. Zbor ie konsolidirnn. ee vživlia v deiauie
nn odru in razpolagn z dobrim pevskim malerijalom. Orkester parira. Režija je v dobrih rokah. Pri tej prognozi, ki jn za bodočnost vseskozi ugodna, se nismo mogli otresli postranske misli, da morebiti <Carmen» ni bila samo labudja pesem Bizeja, pač pn, da jo mordn bila tudi labudja pesem našega gledališča. Divja iu strastna bl nam znnln ostali lo kot spomin na obilo žrlvo in trud, s katerimi smo si Slovenci zgradili v Mariboru lastno gledališče. Lo spomin na žrtve in trud, lii nisla našla razumevanja onih, knteri so v prvi vrsti poklicani, da podprejo vsako kulturno stremljenje, So posebno, če jn nacijonalno tako pomembno, krt jo ono slovenskega gledališča v Mariboru.
_ Dr. C-c.
Mariborska drama v Zagrebu. Danes gostuje del članov mariborsko dramo v Zagrebu, in sicer s Scliiinherrjevo dramo <Ono>, jutri pa 7, Iinsencleverjevo dramo cOnsti-nn življenja*.
Znani tlamski slikar Krnil Olaus jo umrl na svojem posestvu blizu Genta. Bil je eden najvažnejših zastopnikov sodobno flamsko slikarsko šole; imenovali so ga tsliknrja solnčno Iuči>. Njegove sliko naj-deS po vseh boljSIh evropskih galerijah.
Letošnje WagncrjeTo slavnostne igre v Bnyrouthu se bodo obnovile dno 22. julija po desetletnem premoru. Vse vstopnico za cclo serijo predstav so že zdavnaj razprodane do ladniega proaluru.
Domače vesti
*	Odhod ministrov v Beograd. Včeraj popoldne sta se vrnila v Beograd minister prosvete Svetozar Priblčevič in minister zunanjih del dr. Momčilo Ninčlč.
*	Za profesorja na lagrebški teološki fakulteti je imenovan bivši poslance doktor I. Šimrak.
*	Občinske volitve v Mariboru in Celju. V Mariboru se vrše občinske volitvo 21. septembra, v mestu Celju pa 28. septembra. Za Ptuj se bodo razpisale volitve pozneje.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl včeraj g. Evstahij Kobal, uradnik zavarovalne družbe <Trlglav> v starosti 52 let. Pogreb se vrši danes ob petih popoldne iz hiše žalosti, Dalmatinova ulita 7, na pokopališče pri Sv. Križu. Blag mu spomini
*	V slovo. Ko zapuščam ljubljansko oper j, mi je mila dolžnost da se umetnost ljubečemu ljubljanskemu občinstvu nuj-iskrenejšo zahvalim za vse simpatije in za vso vzpodbudo, ki sem je bila deležna lokom svojega delovanja ua kr. Narodnem gledališču v Ljubljani. Ta doba mi ostane v najlepšem spominu in vedno bom pouosna na svojo umetniške uspehe na kulturnem središču bratskega slovenskega plemena. Vsem, ki sem jim smela s svojo umetnostjo pripraviti kaj čistega duševnega užitka in ki so neštetokrat tako ljubeznivo mi izkazovali svoje priznanje, kličem ob slovesu prisrčni <z Bogoin>.	Zdenka Zikova.
*	Nov slovenski list. Nedavno jc izšlu prva številka <Zadrugarja», glasila ua-bavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Liubljani. Izhaja vsakega prvega v mesecu. Naročnina za ucčiane 18 dinarjev letno.
*	Znižane vozne rene za dijake. Prometno ministrstvo je povodom velikih počitnic dovolilo dijakom, ki sc vračajo na počitnice k svojcem, znižano železniške vozne cene. Dijaki plačajo za vožnjo na počitnice in za povratek v šolo le četrtino normalne vozne cene. Ta olajšava velja za odhod od 15. juuija do 3. julija, za, povratek pa od 15. septembra do 15. oktobra.
*	Službena le!a poštnih selskih slug. —
Poštnim sels';im slugam se šteje službena doba šele od leta 1910. naprej, ko so bili 7. dekretom nastavljeni. Dollej so bili poštni sli v zasebnem razmerju s pošlar-jem in torej niso bili državni nameščenci.
*	fUrvat-ka Rijcč» zaVranjena. Po vesteh iz Splita so oblasti prepovedale nadaljnje izhajanje ?.cgvičevega lista <Hr-vatska RijeČ» zaradi hujskajočega iu pro-lidriavnega pisanja.
*	tTelcgral i telefoni. Pod tem naslovom začne izdajati ministrstvo pošte in brzojava 28. t. m. strokovni list z ilustracijami, v katerem bodo razložena vsa navodila za radio-nmsterje pri instalira-nju in postopanju z radio-aparalom. List -a bo tiskal v Ljubljani in bo izhajal najprej mesečno, potem pa ledensko.
*	Palafa generalnega štaba. Ministrski svet je na svoji zadnji seji dovolil ministrstvu vojne in mornarice za gradnjo nove moderne palače za glavni generalni štab v Beogradu kredit v znesku 11 milijonov dinarjev.
*	Izseljevanje v Ameriko. Kakor objavlja izseijeniSki komisarijat v Zagrebu, se je meseca aprila letos izselilo iz naše kraljevine 1499 oseb, in sicer 974 moških in 525 ženskih. Na Slovenijo odpade 31 oseb (27 moških in 4 ženske). Vrhovno sodišče v Washing!onu je ukinilo ugodnost, dn smejo povratniki jemati s seboj žene in otroke v času, ko je kvota izčrpana.
*	Zopetno preganjanje pa'rijarha Tihona
Pariški listi poročajo iz Rige, da bodo patrijarha Tihona, ki so ga sovjetska oblastva zopet začela preganjati, prepeljali iz Moskve v Petrograd skupno z nekaterimi drutrimi cerkvenimi dostojanstveniki pravoslavne cerkve ter jih bodo
tam zaprli v Alesandrovsko trdnjavo. Sovjetska oblaslva izjavljajo, da se izvrši ta premestitev na lastno željo patrijarha, kar pa seveda ne odgovarja resnici, temveč znpro sovjetske oblnsti patrijarha v samostan zalo, ker je njegov vpliv zopet začel rasti iu ker nameravajo na vse-ruskem cerkvenem kongresu ki ravno te dni zboruje, sploh odpraviti patrijarhat. Na leni kongresu ruske cerkve so, kakor smo že včeraj poročali, litdi sklenili, da se odpravi dosedanji staroslovenskl obredni jezik in uvede moderna ruščina.
•	Dijaški kongres v Varšavi. V Varšavi se vrši dno 2. septembra mednarodni dijaški kongres, katerega se udeleže tudi delegati jugoslovanskih vseučilišč. Ljubljanska univerza bo zastopana na kongresu po treh delegatih. Beograjska univerza odpošlje na kongres 7, zagrebška pa 5 delegatov.
•	Ciklon v Rusiji. Sredi preteklega tedna je divjala nad Moskvo huda nevihta, ki je polomila mnogo dreves. Po ulicah so tekli potoki vode in so ustavili ves promet. Ciklon je prišel s severovzhoda.
V	mestu Vltjebsku je vihar trgal strehe raz poslopij. Slrela ja ubila več ljudi. V jurjevskem okraju Vladimirske guberni-jo je poškodovanih osem vasi in opusto-šenega mnogo polja. Tudi v Tiflisu je divjal silen vihnr.
*	Smrt Pe'r.i Tripala. V Sinju je prošli lorek po dolgotrajni bolezni umrl znani dalmatinski rodoljub Petnr Tripalo. Pokojnik se je zlasti odlikoval v narodnih borbah za časa Avstrije, ko je bil deželni poslanec. Dolgo vrsto let je bil župan mesta Sinja. Bil je navdušen bojevnik za edinstvo našega naroda, oče znane demokratske rodbino v Sinju.
*	Smrtna železniška nosrifa v Zagrebu.
V	sredo dopoldne je v Zagrebu mešani vlak, ki je prišel iz Moravice, povozil 80 letnega nadgozdarja Ivana Stipetida iz Ogulina, ki jo stanoval pri svoji hčerki Ani Smode v nekem železniškem vagonu. Starček jo šel ravno preko proge ko je pridrvel vlak, ki ga je takoj podrl na Ila. Ponesrečeni j« imel težke poškodbe na glavi in obrazu, polomljena vsa rebrn in desno nogo zlomljeno na dveh krajih.
Pravi kranjski firnež, oljnato in suhe harve, prašno olje, kit, kloj, slikarsko in pleskarske fepiče itd.
Ravhek&r & Derganc
Pred Škoti i o št. 20.
*	Smrtni skok ii fetrtera naiblropja. Na grozen način si je končala v Trstu življenje mlada učiteljica Ines Lamberli. Prišla je na obisk k svoji sestri. Bila je nenavadno potrta in zamišljena. Ko je I bila trenutno sama \ sobi, je Ines skočila iz okna četrtega nadstropja na ulico, kjer je na kamnitem tlaku takoj obležala mrtva. Domneva se, da je storila obupen koral: zaradi neuspeha pri nekem izpitu.
*	Roparski napad na Dunaju. Dne 11. t. m. je bil na stopnicah neke hiše v Pratru na Dunaju napaden blagajnik ta-mošnjo tvrdke fBriider Neumann — Edvard LObeclo ter po dobljeni telesni poškodbi oropan 250 milijonov avstrijskih kron, ki jih je imel s seboj i zavite v časopis <Neuc Freie Presse*. Ropar je bil zasledovan, vendar pa se mu jo posrečilo pobegniti. Dognalo pa se jo sedaj, da vodi njegova sled v Jugoslavijo.
*	Aretacija nevarnega tihotapca. V Subotici je bil v sredo zvečer areliran tamkajšnji zlatar Edvard Wochani, ki je že več let tihotapil z valuto in dragocenostmi. Domneva se, da je država oškodovana za milijone.
*	Stekle marke v Zarrebu, V Zagrebu je bilo v zadnjih treh dneh ogrizeno 10 oseb od steklih mačk. Ogrizene osebe so bile izročene Pasteurjevemu zavodu v
zdravljenje, nn mačke pa je odrejen splo-
še lov. Mestni fizlkat je pri dveh mačkah ugotovil steklino, obstoja pa nevarnost, da sta te dve mački ogrizli tudi druge iu jo torej steklina najbrže že kollkortoliko razširjena med domačimi živalmi.
Opozarjamo na 10 letnico Sokolskega društva v Mostah pri Ljubljani, ki se vrši v nedeljo dne 22. junija 1924.
Honorarji cMatice Hrvatsko. Na svoji zadnji seji je odbor Hrvatske Matice sklenil, da honorira v bodoče vsa dela svoje izdaje .po sledečem merilu, originalnih pesnitev polo po 1200 Din, prevodov pesmi po 000 Din polo, originalne proze polo po 1000 Din in po 400 Din prevode v prozi. Za znanstvena dela pa se bo honorar določeval od slučaja do slu čaja ia bo znašal približno po 700 do 800 Din za polo.	I
Slavnostna seja Jugoslovcnske akademije znanosti in umetnosti. V soboto se je vršila v poslopju Jugoslovcnske akademije znanosti in umetnosti slavnostna seja pod predsedništvom nadškofu dr. Bauerja, ki je sejo tudi otvoril z nagovorom na mnogoštevilne prisotne znanstvenike, literate in umetnike. Poudarjal je potrebo ožjega kontakta in skupnega delovanja z beogradsko akademijo znanosti. Nadalje je razpravljal o slabem materijalnem položaju jugosl. akademije, ki dobiva le 320.000 Din letne subvencije, kar je v primeri z dotacijo analognih institutov v inozemstvu zelo nizka vsota. Podčrtaval je važnost javnih predavanj ln prireditev v svrho popularizacije Akademij" in v zvezi z njenim položajem omenil velikodušen dar dr. Grge Tuškana. Ekonomski tajnik dr. M. Kostrenčid je poročal o denar.iem stanju instituta, ki kaže prebitek 73.320 Din. V svojem rc-leralu je tudi navedel denarno podporo ag. VI. Arkota in dr. Sverljuge, ka sla darovala večje vsote za popravila poslopja. Literarni tajnik dr. Korbler jo poročni o zadniih izdaniih Akademijo iu je sled-
njič prečital del svoje najnovejše razprave o &lelanu Miirovu LJubiši. Nato je nadškof dr. Baucr zaključil slavnostno sejo.
Nove smeri v češkem prednašanju tekstov. Kdor jc zasledoval češka reci« tacijska sticmljenja v zadnjem času, zlasti v zadnjem pol letu, je lahko prišel do prepričanja, da iščejo Čehi pod vpli« vom moskovskih Hudožestvenikov no« ve^a izraza n«, polju deklamacije. Ta tendenca sc je posebno očitno pokazala letos ob jubileju dveh pesnikov, J. S. Ma« charja in Anlonina Sove. Ob obeli jubi« lejih so bile pesmi avtorjev insccnirane. Režiser ni uporabil pri tem nobenih ko« stumov, marveč jc oblekel rccitatorje v črnino ter sl pomagal s svetlobnimi efekti. Najdalje jc šlo na tem polju vino« hradsko gledališče, ki je priredilo med svojimi matinejami recitačno produkcijo pesmi J. \Volkerja. Igralec Tuma jc tu pokazal marsikaj novega in povzdignil pesniške proteste rano umrlega poeta do neme manifestacije navzoče mase. Pred kratkim je isto gledališče insceniralo M.ichov «Maj». Poslužilo sc je pri tem celo naturalističnih sredstev. Pred kopre« nastimi zavesami, na zeleno živo mejo oprt, jc stal utelešeni pesnik Miicha s kito majnic v roki. Čital je opisna mesta iz svoje pesnitve. Dramatični del pc^mi so izpolnili igralci. Macho je predstavljal sin znanega igralca Vydre, Vaclav Vy« dra. Uprizoritev jc prav dobro uspela. Vinohradsko gledališče bo nadaljevalo svoje reformatorsko delo na polju reci« tacijc v opisani smeri.
Iz Ljubljane
u— Zopet dve žrtvi kopališke sezone.
Včeraj ob štirih popoldne jo na tako zvani «špiei», kjer se Gruberjev prekop odcepi od Ljubljanice, utonil vojak Bo« žo Bimovič, rodom iz Maccdonijc, ki jo bil pridcljen razmejitveni komisiji in jo bil nastanjen v Nušakovi vojašnici v Trnovem. Med kopanjem ga je zgrabil krč in jc takoj izginil pod vodo. Pomoč jc bila izključena. O nesreči sta bila ta« koj obveščena policija in poveljstvo Nu« šakovc vojašnice. Iskanje trupla utop« Ijenca je bilo zelo trudapolno in so je našli šele čez tri četrt ure. Na odredbo komisije jc bilo truplo zvečer prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Bimovič je bil aktivno služeč vojnik. — Druga nc« sreča sc je zgodila v bajerju v Kosezah pri Ljubljani. Tamkaj jc utonil neki, pri« bližno 251ctni dclavec opekarne Stavbne družbe, vendar njegovega imena do poz« no ure zvečer še nismo mogli zvedeli. Zagazil je v bajerju v blato in ni mogel več ven. Izvlekli so ga šele po dolgem času, ko je bilo žc prepozno. Na lice mesta je prispel zdravnik dr. Trauner, ki sc jc celi dve uri trudil, obuditi po« ncsrečcnca z umetnim dihanjem, a jc bil ves napor zaman. — Pozno v noč se nam poroča, da je utopljenec 241ctni Alojzij Grobelšck, doma iz Pilštajna pri Brc« žicah, delavec v opekarni Stavbne druž« bc, stanujoč v Kosezah št. 33. Grobelšck se je šel z več tovariši kopat v bajer, kjer pa jc kmalu zašel v blato in izginil pod vodo, nc da bi mu kdo mogel pri« skočiti na pomoč. Njegovo truplo so prepeljali zvečer v mrtvašnico v Dravljah u— Policijske prijave. Od srede na če« trtek so bili prijavljeni policiji sledeči prestopki: 2 tatvini, 2 kaljenji nočnega miru, 3 lahke telesne poškodbe, 1 poškod« ba tuje lastnine, 2 prestopka obrtnega reda, 6 prestopkov cestnega policijskega reda, 3 prestopki pasjega kontumaca in 1 prestopek nedostojnega vedenja.
u— Vlom v stanovanje. Dne 18. t. m. je neznan zlikovce, bržkone s pomočjo vitriha, vdrl v stanovanje trgovskega po« močnika Antona Kumška na Sv. Petra cesti št. 22. Storilce je razmetal po sobi nekatere stvari, končno pa jc odprl še predal umivalnika, kjer jc šele našel iz« dntnejši plen. Izmaknil jc namreč zlato zaklopno uro in verižico v vrednosti
okrog 7000 Din	I skregal z resnico, toda nam je prav,
u— Okraden krosnjEr. V vlaku na glav« I	_____„_.,__i-----
nem kolodvoru jc bilo dne 17. t. m. ukra« deno krošnjarju 1'ctru Jurčcviču. stanu« jočemu v Kolodvorski ulici št. 24, dva« najst aparatov za striženje las, dvanajst tucatov britev in večja množina žepnih požlčcv, v skupni vrednosti 2500 Din.
u— Tatinski obisk. V sredo popoldne se jc splazil doslej še neznan tat v pred« sobo stanovanja obratnega ravnatelja juž žel. v pokoju Viktorja Bračiča na Rcsljevi ccsti št. 7 in mu odnesel skoro nov suknjič in popolnoma ohranjen dež« ni plašč. Tatvino jc zagrešil bržkone eden izmed številnih beračev, ki posečajo tuja stanovanja.
u— Kokošji «rabelj» Josip Novak, bivši hlapec, doma iz Men-Jša, sc spccijalizira zadnji čas za tatvine kokoši po dvoriščih v mestu. Bil je zaradi enakih tatvin žc kaznovan. Dne 15. t. m. ob enajstih po« noči pa se je zopet o.jlasil v hlevu Tc« režije Zidon na Sclu, hoteč si nabaviti par komadov kuretinc. Vslcd kokodaj« sanja kokoš' pa se jc zbudil domači hlu« pcc, ki je zalotil «dihurja» ravno v tre« nutku, ko jc ta že zavil eni izmed šte« vilnih kokic vrat in jo spravil v vrečo. Novak mu je siccr ušel, vendar pa je bil žc naslednje jutro aretovan v Vodmato.
J z Ceš:a
e— »Cillier. Zeitung», glasilo nemške renegatske klike v mariborski oblasti po« staja zadnji čas vedno bolj objestna. Med drugim rabi izključno zopet samo nemška imena za naše kraje, ki jih pa kakor sama dobro vc, pod tem imenom v Jugoslaviji sploh ni. Opazujemo tudi, da sc poslužuje pri uličnih imenih samo nemških spakedrank, n. pr. «Cankar« gassc«, ki seveda ne obstoja. In v ta list, ki tako namenoma prezira in zaničuje naš jezik, inserirajo gotove slovenske tvrdke, kojih imen danes še ne priob« čimo, ker smo mnenja, da so napravili to iz nerodnosti, niso se pa zavedali, da si s tem več škodujejo nego koristijo. Dajmo nekaj na svoj narodni ponos in nc pozabimo na našo težko preteklosti e— Celjsko pevsko društvo priredi, kot žc javljcno, v soboto 21. t. m. v celjskem Narodnem domu svoj prvi koncert v le« tošnji sezoni. Nastopi moški, mešani in ženski zbor. Pretežna večina zborovskih skladb je Adamičevih, in sicer njegove novejše, to so: a) Kdor jc truden, naj gre spat, b) Zrelo žito in c) Če ti ne boš moj (mešani zbori), č) Scrcnada, d) Fan« tovska (moški zbori) in e) Kje si, dragi? (ženski zbori). Od sodobnih skladateljev se šc proizvajajo sledeči zbori: Premrl: V Korotan, Hatzc: Čergo moje, čergicc, in Sanijcvka (mešani zbori). Fr. Kimo« vcc: Oblaček, Dobronič: Jadnik. Iz cikla Dvofakovih moravskih dvospevov se po« jc št. 10: Rasti, travica. Zbor, ki šteje ČCZ 70 članov mcšiinpoa zbora, si io na«
del nalogo, seznanjati občinstvo s so«
dobno zborovsko literaturo naših jugo« slovanskih skladateljev. Upamo, da bo občinstvo z ozirom na dejstvo, da se Celjsko pevsko društvo rado udejstvuje pri raznih lokalnih prilikah, počastilo ta koncert z najštevilnejšim obiskom. Vstopnice v predprodaji v trafiki gospe Kovač v Aleksandrovi ulici.
c— Za povzdigo tujskega prometa v Celju. Mestni magistrat celjski razglaša: Leto za letom se pojavlja vedno večje število gostov po naših letoviščih, kopa« liščih in turistovskih postojankah, kl ne morejo dobiti vsi stanovanja v hotelih in v gostilnah ter vslcd tega povprašujejo tudi po zasebnih stanovanjih. Da se olaj« š.i delo raznim tujsko«prometnim uradom in pisarnam in se za letošnjo letoviško sezono ukrene vse potrebno, bo mestna občina prejemala prijave stanovanj v ča» su od 17. do 27. junija v sobi št. 2 mest« nega magistrata (referent A. Zupančič) izključno lc v času od 9 do 10. ure do« poldne, Od strank se pričakuje, da pri« javijo samo snažna in za tujce primerna, četudi majhna stanovanja.
e— Trgovsko društvo v Celju vabi k 15. rednemu letnemu občnemu zboru, ki se vrši dne 26. junija ob 8. uri zvečer v rdeči sobi «Narodncga doma». Dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika o zadnjem obč« nem zboru. 2.) Poročilo predsednika, taj« nika, blagajnika in revizorjev. 3.) Volitev funkcijonarjcv. 4.) Ureditev razmere z gremijem zaradi društvenega tajnika. 5.) Slučajnosti. Ako ob napovedani uri občni zbor nc bi bil sklepčen zaradi nc« zadostnega števila članov, se vrši eno uro kesneje drugi občni zbor, ki je sklep« čen ob vsakem številu navzočih članov. — Odbor.
Iz Maribora
a— Prememba posesti. Konfekcijska tvornica »Jugoslovanski Lloyd» na Ruški cesti v Mariboru je prešla v last Slaven« sko banke.
a— Tajna seja mariborskega občin« skega sveta jc trajala v sredo do polnoči. Določili so se predvsem podrobnejši po« goji glede nakupa Kiffinanovc hiše za urade oblasti, ki se bodo lahko deloma takoj preselili v tc prostore. — Dr. Le« skovarju sc dovoli izplačilo na stroških zastopanja občine 20.000 Din. — Pol« drugo uro pa jc trajala debata o zadevi mestnega živlnozdravnika Hinterlechncr« ja, ki jc v zadnji instanci zmagal v tožbi proti občini zaradi suspenzije iz službe. Bil je sprejet predlog, da se upokoji.
a— Izzivajoči obrtnik. V včerajšnjem «Slovcncu» sc mariborski slikar Fran Horvat iz Slovenske ulice v posebnem dopisu javno norčuje iz «Žerjavovcev» in obžaluje, da je pri znanem burnem občnem zboru Obrtnega društva proti svoji volji zašel v listo odbornikov «2cr« javovccvo. G. Horvat sc jc sicer v tej — sanj zelo nepremišljeni izjavi — malo
da
jc končno odločno konstatiral svojo za« i grizeno pripadnost k SLS. Zdi sc nam pa, da mu dajo «2erjavovci» v Mariboru več zaslužiti kot njegov inspirator 2ebot ct consortes. Tako, g. Horvati
a— V umor nad Tremi ribniki pri Mariboru še ni prišla nobena jasnost. Ugotovilo sc je lc toliko, da je bila Stcl« zer umorjena z lastnim žepoim nožem, katerega so po umoru našli še krvavega pri njej. Značilno za sledove po moril« cih je tudi to, da je bila Stclzcr pokrita čez glavo s tujim ženskim krilom, nc z lastnim, in s tujo ruto. Na mariborskem trgu jo jc baje videl neki Fras šc ob 11. dopoldne. Ker so okrog umorjene šc popoldne skakljale njene piške, jc bila očividno zvablicna proti Trem ribnikom, kjer se nahajajo vile, in siccr pod pre« tvezo, da bo tam prodala piške.
Ji z Pri morja
*	Umrl je v Veprincu v Istri župnik g. Kazimir Mandič odličen narodni duhovnih stare častitljive šole, kakor Jih le danes že malo.
*	O spremembi na vodstvu tržaške pre-lekture, povzročeni vslcd imenovanja dosedanjega prefekta Crispo-Moncade za glavnega poiicijskcga direktorja v Rimu, piše obširno včerajšnja »Edinost«. O Mon-cadi pravi da nI bil baš naklonjen stremljenjem Jugoslovanov v Julijski Krajini — saj ie bil fašist — da pa je bil vsekakor boljši, vsaj v zadnjem času, kakor njegov kolega v Ooricl ali Vidmu. Bil Je tudi v občevanju korekten In prijazen, da slovenskih predstavk ni že kar a priori zavračal, kakor mnogi drugI visoki funk-cijonarjl. Zato «Edinost» obžaluje njegov odhod. — Za novega prefekta Je imeno-
van Amadro Moronl, dosedaj v Trstu doJ
cela neznan, tako da nihče ne ve, kaj prinese.
Vpisovanje na srednjiU šolah
* Državna realna gimnazija v Kočevju, Za sprejemni Izpit v I. razred se je treba prijaviti dne 29. junija od 9. do U. ure. Vnanjt učenci se lahko zglase tudi pis, meno, tako da pošljejo do tega dne p0 pošti rojstni list in obiskovalno spričevalo, odnosno zadnje šolsko spričevalo j opombo, da je izdano v svrho vstopa v' srednjo šdlo. Sprejemni izpit bo 30. juni. ja. Oddaljeni učenci se morejo vpisali tudi še ta dan od 8. do 10. ure. Točno ob 10. uri bo pismeni izpit, potni pa po. poldne po potrebi. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev aH njih namestnikov, Ponavljalni izpit na tem zavodu ali nu kakem drugem za šolsko leto 1924.-1925; ni dovoljen. Omejitve glede sprejema deklic več ne veljajo. S prihodnjim šob skim lelom se bo otvoril na zavodu na novo VI. razred.
' Trgovska šola v Novem mestu. Vpisovanje za šolsko leto 1924.-1925. se vrši 28., 29. in 80. junija med 11. in 12. uro V I. letuik se sprejemajo 1.) učenci in učenke, ki so dovršili 4. razred srednje oziroma 4. ali 3. razred meščanske šole; 2.) učenci iu učenke, ki so dovršili 3. razred srednje, oziroma 2. razred me. šfanske ali 8. razred osnovne šole in napravijo sprejemni izpit za I. letnik trgov, ske šole. Vpisnina znaša 5 Din, prispevek za učila 10 Din, šolnina pa 75 Din na mesec.
► Meščanska šola ▼ Vojniku. Vplso. vanje v 1. razred se vrši v dneh 28., 20., 80. juuija vsakokrat od 8. do 12. ure. Sprejmejo se učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili 5. šolsko leto. Javijo naj se v spremstvu staršev, oziroma njihovih namestnikov z zadnjim izpričevalom in krstnim listom ali izpiskom iz krstu« knjige. Ravnateljstvo.
Poslano.*
Kot odgovor na notico »Grožnja z bombami«, ki je bila priobčena v »Slo-vencu« z dne 17. junija izjavljam:
Z imenovano no,tieo je vzel »Slovencc« prav čednostno žensko v svoje varstvo. Tudi tu se je pokazalo, da oni, ki laže, tudi krade in obratno. Imenovana A. S, je ukradla pred kratkimi 14 dnevi nekemu 12-lctnemu dečku čevlje, ki sem jili dobil v petek dne 13. junija na nogah njenega sina.
Vsled tega zelo užaljena in kompromitirana A. S. je v pondeljek 16. junija zopet iskala priliko, da bi se kregala. Ker na njene besedno napade nisem reagiral, me je dejansko napadla s sekiro in ubranil sem se jo s tem, da sem jo odrinil.
Cela notica, da bi jo jaz pretepa val jo zlagana. Logično, da oseba, ki kradi — tudi laže.
S tem je zadeva zame rešena.
Josip Tlšler.
* Za vsebino uredništvo ni odgovorno.
Ali hočete spoznati krvoločnost klerikalcev?
Čitajte! Kaj so ti hinavci in zločinci delali v dobi »Svete inkvizicije«, ko so
34.656 ljudi živih na grmadi zažgali 28.496 ljudi na galerah In v ječah pomorili.
Citajte!
Veliki inkvizitor
ljubezenski roman iz najsramotnejše
dobe človeške zgodovine. Naročajte ga pri upravi »Jutra« v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Vele-zanimiva knjiga stane 30 Din, s poštnino vred 32 Din. Organizacije iu poedinci, ki plačajo najmanj 10 izvodov, dobe knjige po 20 Din. Širite knjigo med nezavedno ljudstvo, da se mu bodo odprte zaslepljeno oči!	'
slei se
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi ; FRANCKOV t kavni prldatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno Izti-fiejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: itn- »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi ; FRANCK? z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti.
lObaa
Spomin na katastrofo „Titanica"
Heroizein telegrafista Phlillpsa.
Te dni se bo vršil v Parizu prvi mednarodni radio-kongres, kl se bo bavil z vprašanjem ureditve mednarodnega brezžičnega prometa. Na programu se nalia-je tudi zanimiv predlog francoske radio-zveze. Francozi predlagajo, da se v spomin In v Čast slavnega telegrafista «T1-tanlca«, kl je postal žrtev svojega poklica, ustavi vsako leto ua določeni dan in uro delovanje za pet minut vseli brezžičnih aparatov na svetu.
Ore za tem, da se ovekoveči junaštvo telegrafista Phillppsa, ki jc neustrašeno vršil svojo dolžnost, da reši potnike takrat (pred 12 leti) največjega parobroda na svetu «Titanlca».
Ta parnik, sc je, kakor znano, nahajal dne 18. aprila 1912. na svoji prvi vožnji ud Southamptona v New York na Atlantskem oceanu. V tem času so plavale po morju številne ledene gore, ki so bile za ladje silno opasne. Nihče pa ul slutil, da nl te ledene gore mogle bili nevarne za največjo ladjo sveta. Bilo je pozno zvečer Parnik je vozil s hitrostjo 20 morskih milj (36 km) ua uro. Vsi prostori so bili sijajno razsvetljeni. Svlrala jc godba, potniki so plesali In se zabavali. Iznenada, bilo jc to okoli 11. ure ponoči, je strašna detonacija pretresla parobrod. »Tlta-tiic» je zadel ob ogromno ledeno goro. Med potniki je nastala strašna panika. Tudi mornarji so bili vsi preplašeni. Vse kabine so bile v kratkem času pod vodo.
Potniki so začeli v temni noči skakati v rešilne čolne, mnogo jih je padlo v va-,ove lu kapetan Smltli sl jc na krovu Iz sbupa pognal kroglo v glavo. Le cn sam Movek je ostal hladnokrven na svojem mestu. Sklenil je žrtvovati svoje življenje, da reši ostale. Ta junak je bil telegrafist Phillips. Ni se oziral ua blazno vpitje okoli sebe; sedel jc mirno pred svojlin brezžičnim aparatom In klical na pomoč. Voda mu je segla do kolen, kmalu nato do prsi, a on je stal mirno pred aparatom In neprestano klical na pomoč. Valovi, kl so prihrumeli nad parnik so končno pokopali tudi tega morda nalhra-brejšega junaka na »Titanlcu«. Phlllipso-ve pozive na pomoč pa je sprejel neki parobrod, kl sc je nahajal v gotovi daljavi od potopljenega »Tltanlca«. Phlllip-sova zasluga je bila, da je ta parobrod rešil 745 ljudi gotove smrti.
Na krovu »Ttanlca« se je nahajal tudi ameriški milijarder Astor, ki jc ponujal mornarjem in častnikom ogromne vsote, da bi ga pustili v rešilni čoln. Na poziv častnika, da imajo prednost žene in otroci, |e stopil Astor na stran In čakal kakor drugI, da bi prišel na vrsto. Toda bilo je premalo čolnov, in tako jc našel smrt v ledenih valovih tudi milijarder Astor.
Biseri
V pondeljek se je vršila v Louvru v Parizu dražba biserne ovratnice, ki jc bila svojčas last madame Thiersove. Ta svratnlca lina tri vrste biserov, vsega skupaj 145. Biseri so najčistejše barve in nekateri izmed njih izredno veliki. Največji biser je bil svojčas kupljen za 14 lisoč frankov. Pred kakimi 30 leti so ga :enill na 25 tisoč, danes pa na en mili-lon frankov. Cela ovratnica je bila pro-lana tvrdki z dragulji Hemsy & Lopet :a 11,280.000 frankov. Tudi ostali dragulji, ki so prišli na dražbo, so dosegli visoke cene.
Bisere so že nekdaj visoko cenili ln so Imeli In imajo še dandanes večjo vrednost kot diamanti ali briljanti. Znano je, Ja jih jc imela staroegiptska kraljica Kleopatra zelo rada In da so bili najlepši komadi, ki so se dali takrat dobiti, v njeni posesti. V novejšem času je imel vojvoda Buckinghamskl ovratnico, kl je bila takrat, za časa Ane Avstrijske, vredna 300.000 frankov. Danes bi ta cena znašala več kot proračun precej velike dr-
žave v Evropi.
Sultan Sulcjman je podaril svojčas beneški republiki biser, ki le bil vreden 200 tisoč cekinov. Lep komad ie imel tudi eden španskih kraljev. Perzijski šah je 1. 1623. kupil biser za nad 300.000 dinarjev predvojne veljave. Mati bivšega nemškega cesarja Viljema jc dobila kot poročni dar biserno ovratnico, vredno nad pol milijona predvojnih frankov. Malo pred vojno je imela angleška grofica Dudicy biser hruškaste oblike, vreden tnalo inanj kot pol milijona zlatih dinarjev. Neki pariški draguljar ie pred nekaj leti kupil od arabskega trgovca biser podolgovate oblike, dolg okoli pol centimetra, za 2,750.000 zlatih frankov.
Cene biserov se ravnajo večinoma po barvi in po čistosti in seveda tudi velikosti, kar pa ui merodaino za vrednost. Cejlonskl biseri so mlečne barve,v Perzijskem zalivu pa rmenkaste. So pa tudi zelenkasti, plavkasti, rdečkasti in celo črni. Rdečkasti so najlepši in najredkej-šl In zato tudi najdražji.
Z biseri nl mnogo dela, kakor n. pr. z diamanti, rubini, safirji in drugimi žlahtnimi kanml, ki jih je treba brusiti, vdclavatl v prstane, uhane, ovratnice itd. Razen snaženja, ki pa mora biti seveda zelo previdno, je treba bisere samo zvrtati in nanizati na vrvico iu te opremiti za zaklopnico: ovratnica je gotova. Ni pa lahko izbrati prave komade, ki se nanizajo na vrvico. Ako naj bo ovratnica dragocena, se morajo zbrati oni biseri, kl harmonlzlrajo po barvi, čistoti, velikosti in tudi izvoru. To pa je izredno težko, ker ie treba potrebnega strokovnega znanja in mnogo vaje.
Zadnje čase so delali poskuse, da hI ustvarila umetne bisere. Poskusi so se deloma posrečili; toda taki biseri se nikakor ne morejo primerjati s pravimi, ne po velikosti, ne po barvi In ne po čistosti. Biseri postajajo vedno redkejši, ln ne bo dolgo, ko se bo dobil le še kak redek komad iz morja. Potem bodo dosegle cene biserov naravnost fantastične cene.
Presaditev oči
2e parkrat smo čitali v našem časopisju o poizkusih, ki so jih delali razni prirodopisci in očesni zdravniki s tem, da so poizkušali nadomestiti pokvarjeno ali manjkajoče oko z zdravim, potom presaditve. Vršili so so taki poizkusi že pred več leti v Evropi in Ameriki. Zato ni to nikaka senzacionalna novost, ki naj bi morda izšla v najnovejšem času iz naših domačih krogov, kakor to hočejo nekateri. Spominjam tu le na šaljivo pripovedko »Kozje oko», ki jo je spisal že davno umrli France Levstik.
V	njej pripoveduje, da sta se v nekem mestu prepirala dva zdravnika, kateri izmed njiju jo izurjenojši. Prepir no pomaga, izkusiti so je treba. Kdor podleže, bodi drugemu sluga. Stavila sta, da iz-takneta oči drug drugemu brez bolečin, nato pa zopet vstavita. Dočim je izvršil operacijo prvi brez vsakršno neprilike, prileti med operacijo drugega skozi odprto okno v sobo vran. Ko vidi na mizi svetle oči, pobero hitro eno in odleti z njim. V hudi zadregi iztakne zdravnik pod oknom so paseči kozi mahoma oko in ga vsadi tovarišu namesto ukradenega. Stava so jo sicer obema posrečila, a slednjemu jo uhajalo eno oko vedno kvišku v listnate veje na drevje in v zeleno grmovje, mož pa sam ni vedel zakaj. Komentarja k temu ni treba.
Da bodo čitatclji natančno poučeni navajam o presaditvi oči nekoliko podatkov.
V	društvu za širjenje prirodopisne vedo je poročal koncem leta 1922. profe por Przibram o poizkusih svojega učenca Kopanyja, Iti so obstojali v tem, da je zdrave, živalim iztaknjenc oči, vsajal drugim živalim, hotoč s tem doseči zr.v ščenje vidnih živcev in zopetno funkcijo vida. Poizkusi so vzbudili po svetu veliko pozornost. Mnogi slepci in drugi
bolniki z očesnimi boleznimi so vprašali dunajsko očesno zdravnike, ali bi jim ics mogli nadomestiti izgubljene oči z novimi. Okulisti pa so odgovorili le negativno.
V skupni seji biološke in oflalmološko (vuloslovne) družbe na Dunaju jo pokazal fiziolog dr. Kolmcr preparate, ki nedvomno kažejo, da so zrasli vidni živci liri podganah, ki so jim odstranili ono oko in ga nadomestili \ novim, vzetim drugi podgani. Prof. K Minerju so jc posrečilo zasledovati regeneracijo vidnega živca do možganov, na drugi strani pa dokazati na mrežnici vsajenega očesa, da *i je popolnoma, opomogla.
Tako poizkuse ju delal žo prod 13 lcli dunajski biolog dr. Uhlcnhut, ki jo sedaj na ltockefellerjevom zavodu v Novvvor-ku. Poizkusi so dokazali, d.t to ju posrečilo presajanjo oči zlasti pii mrzlo-krvnih živalih, posebno pri dvoživkah in ribali. Kopanyjeva zasluga pa je, da poizkušal s presajanjem oči tudi pri tu plokrvnih živalih.
Proti tem v teoriji sicer utemeljenim uspehom biologov in fiziologov so nastopili najoitrejše v gori navedeni seji praktični očesni zdravniki dr. l^uist, prof. Meller in prof. Fiebiger in sicer ni temelju svojih poizkusov, izvršenih na nekaterih živalih. Izjavili so, da se siccr tuintam iztaknjene iu presajeno oči za-zdravijo, vidne funkcije pa ne dosežejo več.
l'o živahni debati jo povzel profesor Dimmer, predstojnik II. očesne klinike na Dunaju, sklepno besedo in izjavil, da smatrajo dunajski okulisti Kopanvjcve poizkuse kljub trditvam biologov in fiziologov za brezuspešne, vendar pa jo smoter dosegljiv.
Na svojem študijskem potovanju sem govoril tozadevno z odličnimi slopčev-skimi pedagogi, ki so so vsi izjavili več ali manj negativno. Isto jo storil tudi znameniti očesni zdravnik profesor dr.
Biilckmami, ko smo stavili koncem svojega predavanja v Berlinu tozadevno vprašanje.
Kakor dvomim nad uspehi presajanja oči, tako nasprotno želim i/, srca, da bi se poizkusi morebiti lo kdaj posrečili ler podelili stotisočom slepcev najdražjo ua svetu — vid.
Joc. Koiiai, učitelj za slepe.
X Zoboztiravnlšlvo v starem veku. Zdravljenje bolnih zob in nadomeščanje izpadlih jc bilo žc davno znano, lierodot nam prvi poroča o zobozdravni-štvu v Egiptu iu zakon na dvanajsterih deskah (v 5. stoletju pred Kr.) dovoljuje, da smejo, ako najdejo pri mrliču »zobe spojene z zlatom«, lo zlatu pokopati s truplom vred. Leta 1885. so Izkopali v F.trurijl okostje z umetno čeljustjo Iz živalskih zob.
X Od vajenca do lastnika velela-dlecMnlce. Te dni Jo umrl na potovanju Iz Južuc Amerike v Nc\v Vork grof Pir-iic, star 77 let, šef ene največjih ladjc-dclnic Harland & NVolfl na Irskem. Pir-ric jc bil rojen v Kanadi in se ie preselil po smrti svojega očeta v Anglijo, Leta 1862., ko jc bil star 15 let, je vstopil v ladjedelnico, čije šef jc postal kasneje. Po 12 letih jc bil žc solastnik tvrdkc. S svojo trgovsko dalekovidnostlo, delavnostjo in vztrajnostjo jc spravil ladjedelnico do izredne višine, ki jo danes zavzema. Med vojno Jc Pirrie organiziral angleško trgovinsko mornarico, kasneje pa, ko jc bila podmorska vojna Nemčije najbolj razvita, jc bil Imenovan za generalnega nadzornika gradbe trgovinskih ladij. Leta 1906. jc postal angleški palr, pred tremi leti pa ga ic povzdignil kralj Jurij v gro-fovskl stan. Pirrie jc umrl brez otrok.
Krojači pozor!
Vae podlogo ziv moike obleke v bogati Izberi doblate najusodnejše v blagovnem oddelku 1078a
DRaeOSGHM, Ljubljano
Po slovanskem svetu
Dinamika sanacije n^ Poljskem
Krakov, v juniju.
Jugoslovan potuje z odprtimi očmi, posebno Slovcnci radi opazujemo in so< dimo; zato hočem kratko popisati, kako sc mi zdi na zemlji poljski.
•Rzcczpospolita Polska» jc resnično na poti sanacije in vodi jo minister Grab, ski z novim novcem «zlot polskia. Marke izginjajo, a njih tovaršica draginja še vlada. To sc takoj opazi, in v Krakovu povedo, da so tej nadlegi vzrok Zidjc, ki so tu našii obljubljeno deželo, kjer jc kaftan znak aristokracije, vsak sin Izra« cla pa gotovo študent, če ga lc sprejmejo na kako šolo. Zidje nočejo razumeti poljskih težav, ampak lc jadikujejo za Nemci. Zato jc boj Poljakov šc težji, fronta pa široka in dolga.
Dežela se trudi. Polje, tovarna, rov in pisarna so živa, a nepopisna slika. Iz fi« nančnega ministrstva pa jc izšlo povelje: splošna redukcija. Študentje so zgubili vse državne službe. Poslcdica jc pomno« ženje duševnega proletarijata; ravnokar pobirajo darove za pomoč inteligenci. Zivljcnske prilike so težavne in plače nestalne. Ž denarjem, ki je študentu pred dvema letoma popolnoma zadosto« val, si danes komaj preskrbiš eno gorko jed dnevno in kruh za večerjo.
Stik z inozemstvom sc po obisku tuj« cev ne zdi velik (tudi legitimacijo so šc draga zapreka). Carina je visoka in va« ruje domačo industrijo. Izvoz skuša rasti, a trgovina zelo trpi vsled nestabilnosti denarja, ker kovanje «zlota» ne zadošča, in blago ostaja. Kljub alarmom pa sc «ziot» trdno drži in jc upanje, da vlada uspe. Uradniška redukcija je bila nc« varna. Tudi delavstvo se je borilo s silo za svoja prava in jc n. pr. v Lodzu pre« teplo direktorja, ki ni plačal dnin. Gor«
nješleski premogovniki so v krizi, ker jc nemški premog cenejši vsled lOurncga delavnika. Država ima pač innogo pro« blemov in se le čudimo, da tako hitro stvorjena iz treh delov šo toliko na« preduje.
Poseben križ so narodne manjšine: intervencij od vseh strani ccla ploha in končno šc ona francoskih učenjakov. Ukrajinci žc dobe svojo univerzo in druga šolska vprašanja rešuje posebna komisija v Sejmu. Izjave o simpatijah novih politikov iz Francijo beleži časo« pisje zelo marljivo, a veruje jim nihče. Politika vlade trpi veliko kritiko družili strank, lc katoliški krogi jo hvalijo. Očit-. ki vojnih grehov sc šo pojavljajo po« sebno proti Narodni Demokraciji, ki jc bila rusofilska.
Drugo jc vprašanje obmejnih neredov in prodiranje boljševizma. Zal, tudi s Cehi na Poljskem niso prijazni in Sc dol« go nc bodo. Italija ima po najemu polj« skega monopola razmeroma dobro po> zicijo.
Znano jc, da ima Rim trdno postojun« ko v tej državi. Narod, ki jc trpel od protestantske Nemčije in pravoslavne Rusije ter sc še bori 7. Židi, vidi v rim«
Kino »Ljubljanski dvor"
Telefon 730.
SO. in 21. junija
Eteganlno! Ljubka Oasl Oawalda Pikantno!
v filmu
„DAIA S KRINKO"
ali
„Kral]ica Alhambre".
Briijsntna burka v 5 dojaniih v glavui vlogi Oial Oawalda.
Predstavo ob delavnikih ob '/,8. in 9., ob praznikih ob '/tU-dopoldne, 3., '/,5., 6.
'/, 8. i u 9. uri.	3224a
kem katolicizmu sehe samega. Z dru^i
(posebno socijalistične) strani sc boj pro. ti rimskemu vplivu nadaljuje, a ima š« malo uspeha. A /ačetek jc storjen.
Narodne manjšine v Nemčiji
Pri zadnjih državnozborskih volitvah f. Nemčiji blok narodnih manjšin ni dobil/ nojjeuega mandata. Kljub velikemu terorju nemških oblasti pa je blok vendar dobil 183.0(10 glasov in dosegel s tem velils moralni uspeh. l'o nemškem volilnem zakonu morii vsaka kandidatna lista vsaj v enem volilnem okrožju dobili najmanj (>0.000 glasov, kolikor je potrebno za l mandat, da prido pri razdelitvi mandatov sploh v pošlev. Tega manjšinsko lisi« niso zmoglo lu zato ostalo brez mandatov.
Lista narodnih manjšin je imela edino v volilnem okrožju Opoljn izgleda, du do-sežo zahtevanih (iO.OOO glasov. Tu pn sla bila terorizem nemških oblasti na eni iu komunistična agitacija na drugi strani tako silni, da jo blok narodnih manjšin dobil le 48.204 glasov. Drugačo pa so Slovani v mnogih okrožjih dosegli naravno t sijajne rezultate. Iznenadenje za Nemca jo bilo veliko, ker so n. pr. Srbi v Lužicah dobili 19.831 glasov. Celo v Dolnjih Lužicah pod Berlinom jo dobila srbsk i lista 2233 glasov. V Draždanili jo bilo od-lanlh za srbsko listo 177 glasov, v Frank-furtu ob Odri 73 glasov. Lep uspeli io dosegla listu narodnih manjšin v okrožiu OlSli v vzhodni Prusijl. Samo olšllnski srez jo dal nad 6000 poljskih glasov.
Proračun Velike Praee. V ponc-.leljel? je sprejela osrednja upravna komisija Veliko Prago proračun, k! izkazuje skoraj pet inllijnrd češkoslovaških kron. Ore y.i velik Investicijski program, ki predvideva moderniziranje mesta v vsakem pogledu. Ti izdatki se delijo lakoto: komunikacij i in tlakovanje 015,100.000 Kč, mostovi iu vodne napravo 270,125.000, kanalizaciji 690,100,000, vodovod 420,000.000, polarna bramba iu javne ure 38.950.0000, parki i.i drugi javni nasadi 9,200.000, zdravsk-162,000.000, socijalno iu huinanilurii' svrho 204,800.000. prosvota i54,000.01 M, gradbo Ui7,o00.'i0t>. manjša podjetja ;!■> i milijonov 200.000, clektrifikaciju 010.7». > lisoč, plinarna 20 milijonov, javna razsvetljava 30,000.000, regulacija mc.-ta H saniranje 190,000.000, zasilne gradbe IM milijonov, razuo 13S,300.000, skupaj I lu.-lijarde 692,700.000 češkoslovaških kro.i. Od tega zneska je krilili z angleškim posojilom za vodovod 100,000.000, clcktričn • železnico 21,100,000 in elektrarne 118 ml-lijonov kron, skupaj 243,100.000 kron, lako da je treba krili Se 1.017,700.000 K . Zupan dr. Bu.\a jo naglašal, da jc proračun zato tako velik, da sc ustvari podlaga za res veliko Prago, ki naj bi bil i kot Vclepragu popolnoma moderno srednjeevropsko mesto. Posebna važnost -jo polagala na proniolnu sredstvu in tla kovanje, posebno v Starem meslu.
Brezposelnost v Kusiji. Izmed vs i držav vlada največja brezposelnost v sovjetski Rusiji, kjer jo okoli en milijon ljudi brez dela. I. j. okoli 17 odst. vscii ročnih iu duševnih delavcev. Glavni vzrok za lo liči večinoma v dejstvu, da ji sovjetska vlada začela vsevprek reducirali uradnišlvo. Iz statistike je razvidno, rlu je od brezposelnih 27 odst. bivših sovjetskih uradnikov. Zaradi slabega gospodarskega stanja nazaduje industrija in brezposelnost jo vsak dan večja. Važno je tudi, da se jo mnogo delavcev, Im po pc vojni ostali na kmetih zaradi živil, začelo vračati v mesta in s leni odjedati kruli drugim, ki so manj kvalificirani za do-tlčno široko. DrŽava dajo sicer podporo brezposelnim, toda v tako malenkostni izmeri, da zneski nili ne prihajajo v pošlev, ker dobivajo Ic po dva do tri zlati rublje na mesec ln šc lo le kakih 12 odst. brezposelnih. Delavsko posredovalnice so popolnoma odpovedale, ker niso bile kos svoji nalogi. Vso kaže, da bo brezposelnost šo večja.
Darujte za spomenik padlim Orjunašem!
reffi;
Five o' clock
Za pripravo fajfokloka je vzeti sledeče:
1 kilogram mandeljnovega peciva;
za 60 dinarjev keksov;
za 120 dinarjev neporabnih stvari;
1 kilogram sladkorčkov;
1 cit.rouo.
Vse to se narože in položi na krožnik v obliki zvezd ali kakih geometričnih podob: rombov, četverokotnikov. koncentričnih krogov.
To so napravi zato, da bi bili gosti ^ar v prvem trenutku presenečeni: da M postali ponižni in razumeli, da niso prišli bogvo kam, temveč v spodobno '»šo, kjer ljubijo lepoto iu umetnost. Lepota je, kakor so v6, grozna stvar. Lopo narezana pogača napravi boljši vtis kakor krivo rezani kosi. Lahko so t«di kupijo orehi. Toda te jo treba smatrati le za dekoracijo, inklešče za orehe ne spadajo na mizo. Čo dovolite jesti orehe, se bo le tolklo in delalo 5met,i. Co pa vzame kdo oreh brez klešč, ne pride daleč: vrtel ga bo med prsti, polizal in vtaknil na tihem pod pepelnik.
Ce imate na obisku nezadovoljnega in zbadljivca, dajte mu občutiti, da "to razumeli njegova namlgavanja in '"h ne odobravata češ: naložila. .s'an
ti krožnik, ti pa no ješ in sitnariš. Na ta način postane obisk bolj skromen in včasih prične gost celo delati komplimente.
Čo sto rešili pereče stanovanjsko vprašanje ia stanujete v eni sobi, morate za pravi praznični fajfoklok oskrbeti vašemu prostoru lepo zunanjost: iz pepelnika morate vreči posušene koščice cd f,reženj, ki so ga držijo. Staro copate je troba vtakniti kolikor mogoče daleč pod posteljo, novo pa nasprotno nastaviti polog okna: naj opozarjajo nase. Posodo za umivanje pa lahko skrijete pod umetniško odprto japonsko pahljačo.
Sploh se d.-i z malim tmd-om doseči presenetljiv učinek.
Mimogrede bodi povedano: če imate stol s šepasto nogo — ne sramujte sc in ga no skrivajte. Lahko vam dobro služi.' Če pride namreč zelo ugleden paost, bo vprašal, ali imate poleg vaše sobe še kopalnico. Posadite ga kar na ta stol. Izgubil bo ravnotežje, brcnil z nogo in bo hotel obrniti vso v šalo.
Vi pa se hladno nasmehnite in recite:
»Ah, to so malenkosti in se no splača o tem govoriti. To jo sicer dragoceno pohištvo, toda ni posebno močno!»
Takrat bo gost mislil, da je sam zlomil nogo in prido hudo v zadrego. 7.ila5 na i« v vniii oblasti.
Pogovor pri fajfokloku se mora sukati okoli najbolj modernih stvari, ne pa okoli tega, kar najbolj zanima v tem trenutku vašo osebo.
Naj bo, recimo, vaša duša polna ogorčenja nad tem, da jo vzel danes zgodaj čevljar sto dinarjev za novo podplate. Naj vas te misli še tako težijo, vendar nc sinete o njih govoriti, ker se bo vsak pritvarjal, da ga nikdar ni zanimala slična malenkost. Niti razumeti no bodo hoteli od kraja, kaj je podplat.
Govorite rajšo o operi in obleki. Toda vendar no smete ziniti resnico. N. pr.:
»Sploh ne grem v opero, ker nimam denarja.*
Ali pa:
»Pogledala sem danes zgodaj — ali! v novi nogavici je luknja.»
To ni pravilno. Treba se je držati visokega tona.
«Na?i glasbeniki nc razumejo niti Cajkovskega, kako pa hočete, da bi so uživeli (reči morate uživeli, ne pa razumeli) v Skrajbina.»
Ali pa:
»Naši krojači si ne, znajo Izmisliti nič novega. Naj se gredo solit!«
Čo jo pogovor premalo živahen, si lahko pomagate s tem, da mimogrede omenite:
»Včerai. sem videla, iroann N- N.
Kako je lepa!«
Zdaj pa so bo pričelo:
«Gospa N. N. jo lepotica? No, da kaj takega rečete . . .«
♦ Oospa N. N. je vendar grda.«
«Oblaiiti se zna, toda ona jo grozna!«
«0blečena jc vedno strašno! Ne vem niti kje si naroča vse to grozote. Reši jo samo lep obrazok.«
»Obrazek?! Saj ima nos kakor mravlja. Samo postava jo izmaže.«
»Saj je vendar grba sta . . . Kriva v boke tudi.»
»Tri nogo ima . . .*
»Prej jo žo postava lepa nogo obraz.*
»Njen značaj jo lep, nc pa postava . . .»
»Ženska je blizu šestdesetih lel. in vedno jo spremlja trojo mladičev.«
»Gotovo, da jo pametna ženska. Čc jo 60 let stara pa šc zraven pokveka in so tudi slabo obleče, zakaj pa so ji vse to izplača.«
»Da jc gospa N. N. pametna? No, hvala lepa! Nora, popolnoma nora je.»
»Saj ji ni treba dosti. Samo, da jo lep obrazek.«
»Da bi bila lopo oblečena?«
»Torej jo vendar lepa?«
»Ah. prava č&plja je, toda malo postave. Krivogleda.«
»Na videz ua nima več ko 30 let.«
»Moj Bog, kako sto čudna! Na videz pač ima žo osemdeset let!«
To jo pogovor izključno za dame.
Čc pa hočete vzbuditi moško strasti, jim lahko vržc-te mimogrede besede:
»Zanimivo je, kaj bo sklenila večina. Ali so sploh bomo zediuili, ali pa sc ločimo ali pa ostane vsak zase.«
Pa so prične . . .
Ti pogovori, čo jih ne bosto prekinili. lahko trajajo tri do šliri ure.
Toda, če postanete lačni, lahko la-koj ohladite navdušenje množice in je zienost govornikov z naslednjim pre prostim stavkom, ki ga izgovorile napol glasno.
»Ali, kaj sem šo pozabil(a)! Naprosili so me prodati 30 vstopnic za dobrodelno tombolo. Kam sem jih neki vtcknila? Moram pogledati!«
Poldrugo minuto nato bo vaš salon čisto prazen.
Ostanki cigaret, papirčki od sladkorčkov. siv dim, ogrizki peciva — vso to so žalostni ostanki končanega fajfokloka.
In potem zadnji kriki na stopnjicah:
»Lo pridite šo kaj k nam!«
»N? pozabite telefonirati.« Sšš . . .
In potem nastane tišina .
Fajfokloka ni voč. . i
IV. Ljiiblianski velesejem
Sojmski urad javlja:
IV. ljubljanski vzorčni vclosejem obeta biti po dosedanjih izgledih ena največjih narodno - gospodarskih manifestacij, kar jih je bilo Se v Jugoslaviji prirejenih. Krog razstavljalcev so bo izpopolnil poleg lanskoletnih z colo vrsto novih, ki bodo prinesli svojo prvovrstne novosti. Pa tudi dotok kupcev bo močan, zlasti vslsd tega, ker jo Ljubljanski velesejem sploSno priljubljen Sirom države. Zasiguranl so žo večji po-soti kupcev iz Srbijo, Hrvatske, Bana-ta, Bosne in seveda tudi iz Slovenije. Provedena je obširna akcija, da so lotos tudi kmetovalce močno pritegne na obisk sejma in nakup njim potrebnih predmetov. Letošnji velesejem se vrši žo poprej kot prejšnja leta, namreč dno 15. avgusta s čemur jo zlasti kupcem izven Siovcnije zelo ustreženo, kor zamorejo svojo trgovsko potovanio zvezati z izleti v našo divno Gorenjsko. II dobri izvedbi akcije za pridobitev največ mogočo kupcev, sc imamo zelo zahvaliti trgovskim korporaeijnm po celi državi, kor vsaka organizira v svojem okolišu poset svojih članov. Značilno je, da se bodo letos legitimacije za poset sejma in polovično vožnjo na železnici (tudi na brzovhikih) prodajalo v preko štiristo krajih našo države. Podani so vsi predpogoji za najuspešnejši zaključek razstavljalccv in upamo, da so bo izvedla letos naša največja narodno - gospodarska prireditev v splošno zadovoljstvo vseh. Ljubljanski velesejem bo zopet tisto mesto, ki zbira v vzajemno-tti brez političnih strasti brate Srba, Hrvata in Slovenca.
Da se zmnore pravočasno vse urediti in zadovoljiti vso razstavljalco z razstav nimi prostori, so naproša vsa one, ki še niso poslali prijavnic, naj to nemudoma store. S tem koristijo sebi in pa tudi drugim podjetjem, katerim ni potreba čakati z ureditvijo razstavnih prostorov.
Tržna poročila
Zagrebški tedenski sejem (18. t. m.).
Doijoii srednji. Povpraševanje neobičajno \ciiko. Občutil\sc jc zelo nepovoljno znižani tečaj dinarja, zaradi česar so tujci navalili nn naše blago, kar jc imelo za posledico močno povišanje cen tele* tom, a porasic so nekoliko cene tudi vo« luni in mladi živini. Za kg žive teže so bile nastopne ccnc: voli I. 13.5—15.5, II. 9.5-13, 111. 8.5—9.5, junice 14—15.5, teleta I. 15—16.5. II. 13—14.5, svinje, do« mače, pitane 16.5—20, nepitane 16.5—18, prasci do 1 leta 16.5—18, preko 1 leta 16.5—1°, sremske svinje 21.5—22 Din. Krma: detelja 75—125, Iuccrna 80—130, seno I. 75—100, II. 60—75, otava 80 do 130, slama 60—95 Din za 100 kg.
= Letošnji Ljubljanski velesejem, ki
se vrši od 15. do -o. avgusta, jo zopet deležen najvišjega odlikovanja pokroviteljstva Njegovega Veličanstva kralja. y.o ob priliki lanskoletnega velesejma sc jo Njegovo Velieaivvo kralj živo zanimal za priliko naše industrije, obrti in trgovine, se pohvalno izrazil in zagolo vil, da nas letos zopet počasti s svojim obiskom. Apeliramo na vse razstavljalco da svoje izložbe čim najlepše urede, da se pokaže najvišjemu pokrovitelju rn/.-voj privrede. Letošnji velesejem obeU hiti sijajna narodno - gospodarska manifestacija: zastopana mora biti vsa slovenska indusrija, obrt in veielrgovi.ia. Prijavite se vsi takoj, da vsi polnoste-vilno manifestiramo za razvoj r.ašiga narodnega gospodarstva.
...j Letina, sladkor in tobak. Pred odhodom v inozemstvo jo finančni minister dr. Stojadinovič dal uredniku »Politike« nekoliko izjav, med drugimi tudi to, da «e letos povsod v državi pričakuje obilna žetov. Sladkorno pese je letos posejane toliko, da je nastalo vprašanje, dali bodo mogle domače tvornice sladkorja predelati vso količino. Po ministrovi izjavi ss pričakuje, da bo v kampanji 1924.
—25. domača proizvodnja ne lo krila vso domačo potrebo, temveč da bo na razpolago šo okrog 1000 vagonov sladkorja za izvoz. Zelo važen izvozni jircdmct jo postal v zadnjem času tudi tobak. Od letino 1022. so jo moglo izvoziti lo 500 tisoč kilogramov, žetov 1923. pa obeta dosetkrat večji izvoz, to jo 5 milijonov kilogramov, od česar finančni minister pričnkujo 400 do 500 milijonov Din. Zanimanje inozemstva v.a naš tobak jo vedno večje. Od vprašanja plasiranja tobaka jo odvisno, da-li bomo mogli še povečati proizvodnjo duhana.
—i Povišanje glavnice. »Ziatarka«, ze-din.iene jugoslovanske tvornieo zlatnine, d. d. v Zagrebu povišujo glavnico od 3 na 5 milijonov Din. Noininala 50 Din. Opcija: 2 novi delnici na 3 staro nl pari v gotovini. Rok vpisa od 21. do 39. ju nija 1924.
— Razširjenje Uompetence velikih županov v gospodarskih vprašanjih. Na
željo gospodarskih krogov v posameznih pokrajinah, v katerih se jo pristopilo k likvidaciji pokrajinsko uprava, odnosno pokrajinske ekspoziture ministrstva trgovino in industrije, je minister d-. Kriz-man predložil ministrskemu svotu izmeno in dopolnila za njegovo rušenje od 15. februarja t. !., s čemer jo željam gospodarskih krogov ude voljeno do fckraj uo mejo možnosti. Kompolenca velikih županov jo razširjena v interesu dekon-contracije državne uprave. Ministrski svet jo ta predlog usvojil ter so izmene stopile v veljavo to dni.
= Dogovor o izvozu vina v Češkoslovaško jo slopil v veljavo 17. junija.
= Za znižanje vozarliie na pivo. Zc-mnljski savez industrijalca v Zagrebu jo zahteval, da sc za vagonsko pošiljke piva uvede predvojna klasifikacija, to je da se pivo uvrsti v izjemno tarifo I A, ker so danes nahaja v razredu III b. Vo-zarina jo namreč danes (v primeri z vrednostjo piva) mnogo večja nego pred vojno.
= Industrijski razvoj Hrvatske In Slavonije. Iz statistike Zomaljskog saveza industrijalaca za 1. 1923. povzemamo: Za delniško glavnico jo dalo save-7.ii podatko skupno 191 podjetij, izka-zavši 580,353.100 Din; rezervo jo izkazalo 118 podjetij S 145,960.171 Din. V 211 podjetjih jo bilo zaposleno skupno :!0.:!7I moških in 7019 ženskih delavccv poleg 4070 činovnikov in drugih namcščcnccv. Za mezde ,io izplačalo v letu 1923. 113 podjetij 17.242.466 Din, v imo trošarino in moriopolskili taks jo plačalo 21 podjetij 100.031.239 Din, za voza-rino 107 podjetij skupno (»,792.936 Din, 195 podjetij je obratovalo s pogonom cd 01.32! KS in 191 podjetij jo potrošilo 8,585.742 mtc premoga. Narodna banka jo podelila v prošlem lotu 25 podjetjem direktnih kreditov v znesku 38,517.000 Din. Izvoz je razdeljen na 137 podjetij v skupni množini 5,983.508 kubičnih metrov ter 580.100 mte. ' Vrednost izvoza je izkazalo 49 podjetij s 321,117.459 Din.
= Prodajne cene čilskega soiilra za 1524.-1923. leto. Združeni proizvajalci čilskega selitra sporočajo iz Valparaisa, (la jo njihova zveza obnovljena za novo dobo šestih let. Obenem so določili ceno čilskega solitra za čas od 1. julija 192-1. do 81. maja 192"., in siccr postavljenega v pristanišča republiko Cilc, za 100 kg, v dvojnatih vrečali, bruto za notto, kakor sledi: Vzemši kot podlago 350 Din za angleški funt stane: za julij 1924. 19 šilingov in 3 penso (336.88 Din), za prvo polovico avgusta 19 šil. in 5 pensov (339.80 Din), za drago polovico avgusta 19 šil. in 7 pen. (312.72 Din), za prvo polovico septembra 19 šil. 9 pen. (345.64 Din) za drugo polovico septembra 19 šil. ir. V: pen. (348.56 Dir.), 7.a prvo polovico oktobra 20 šil. in 1 pens (351.46 Din), za drugo polovico oktobra 20 šil. in 3 pen. (354.38 Din), za prvo polovico novembra 20 šil. in 4 in pol pen. (356.57 Din), za drugo polovico novembra 20 šil. in 6 pen. (358.70 Din), za prvo polovico decembra 20 šil. in 7 pen. (360.22 Din), za drugo polovico dccembra 20 šil.
in 8 pen. (361.68 Din), od 1. januarja 1925 do 31. marca 20 šil. in 9 pen. (868.14). Prodaja po teh conah se začne 14. maja 1924. 1 funt šterling ima 20 šilingov; 1 šiling ima 12 pensov.
—	Gojenje sladkorne pese v Evropi. Po zbranih podatkih iz evropskih držav bo lotos v Evropi zasejano 1,993.000 ha s sladkorno peso (v 1. 1923. 1,634.000 ha) Napredek napram lani znaša torej 3c9 tisoč hektariev.
= Obtok bankovccv v zlatih v Poljski so jo po izkazu 31. maja povočal v.a 109 na 245 milijonov zlatov (zloty). Obtok bankovcov v markah pa je paael za 50 milijonov zlatov. Celokupna vrednost obtoka znaša 347 miliimov zlatov (zlo-ty). Zlata podloga 'n za'oga tujih valut ter deviz so jo zn.iino povečala.
—	Madžarske devizne prilike. Iz Budimpešte poročajo: V pondeljek prične poslovati nova madžarska Narodna banka. S tem se konča »hranilna krona« in monopolsko trgovanje z devizami. Do-vizni promet bo urejen po avstrijskem vzoru in so bosta povpraševanje in ponudba Izravnali v kliringu pri Narodni banki.
= Proizvodnja rožnega olja v Bolgarski. Gojenje rož in proizvodnja rožnega olja v Bolgarski nazaduje. V 1. 1903. so so froiilo rožo na prostoru 5969 ha, a v 1. 1923. lo lia 4731 ha. Tekom 20 let jc torej padla produkcija zn 20 odst. Vzroki nazadovanja to gospodarsko panoge v Bolgarski so nastopni: vedno večji pojav raznega škodljivega mrčesa, slabo prodajne priliko kmetov, ki morajo včasih pod ceno prodajati rože, končno draginja goriva za izdelavo esencijc. Zato kmetje opuščajo produkcijo rož in jo nadomeščajo s tobakom, katerega kultura ie pri takih prilikah donosnejša.
gumi pete in potplate. Dajo elastično
hojo, so cencjše in obdržijo Vaše M	Čevlje trajne.
Strojno mizarstvo in pogrebno podjetja
Matevž Gogala
■HOHMBMBBBEBKIBMUSVflMBHB
rsa Bledu naznanja, da je dobilo pravkar večje število
Sokol
MANJŠINSKA SOKOLSKA DRUŠTVA
Na Češkem imajo organizacijo manj« šinskih društev podrobno izvedeno, kar rodi pri manjših društvih, ki so v krajih, kjer je večina prebivalstva šc nemške narodnosti, jako lepe uspehe. Tudi v našem savezu sc jc uvedla inštitucija manjšinskih društev, vendar uspeh šc ni tak, kakor si ga želimo, ker ona društva in župe, ki imajo manjšinska društva v oskrbi, še nc pojmujejo pravilno svoje naloge in večkrat nc vedo, kaj jc njihova dolžnost in kako naj pomagajo svojim varovanccm. Za primer naj navedemo par slučajev, ki kažejo, kako delujejo češka sokolska društva kot varuhi.
Sokolsko društvo Vršovice pri Pragi, ki jc varuh sokoiskega društva Probo« štev, jc za časa vscsokolskega zleta v Pragi vzdrževalo 28 članov, 8 naraščajnic in 4 nnraščajnikc. Kmnlu nato je pri< redilo izlet v Proboštev, ki sc ga jc ude« Icžilo 56 članov v kroju, obenem so po« darili 800 Kč. Se istega leta so Vršovice priredile velik izlet v Proboštev, ude« ležba 268 članov in godba. Od tu so pri« redili izlet na Krušne gore, ki se ga jc udeležilo 1260 oseb. Na vrhu hriba jc godba igrala češke narodne pesmi in Smetanove skladbe. Izletniki iz Draždan, ki so bili slučajno tudi navzoči, so v nemških listih poročali o sokolskem de« Iu. Takrat je društvo Vršovicc zopet darovalo 1250 Kč, dalje Tyršev in Fiig« nerjev relief, soho grškega bojevnika in mnogo knjig. V počitnicah jc bilo v Vr« šovicah 33 sokolske dcce, da so si ogle« dali Prago. Leta 1922. so priredili iz Vršo« vic tretji izlet, ki sc ga jc udeležilo 94 članov in so priredili izlete v bližnjo okolico. Leta 1923. je bil izlet sokolske deco iz Vršovic v Proboštev, da se mla« dina lia licu mesta prepriča o potrebni pomoči, ki jo mora nuditi svojim bra« tom. V času brezposelnosti na Češkem so poslali iz Vršovie 1000 Kč podpore brezposelnim. O božičnih praznikih po« šiljajo vselej darila in denar, preko 100 lepo vezanih knjig in 60 knjig za mla« dino je bilo odposlanih v Proboštev.
To so zgledi, kako naj razumevamo pomoč manjšinskim sokolskim dru« štvom.
V zalogi ima vsakovrstno rakvo od preprostih do najfinejših kakor tudi vse zraven spadajoče predmete.
Oh potrebi se podjetje vsakomur priporoča,
RIBNIŠKEGA SOKOLSKEGA OKROŽJA ZLET V KOČEVJE
dne 15. t. in. se jo nad vse častno vršil v lepem vremenu, številni udeležbi So« kolstva, narodnega občinstva od blizu in daleč. Posetiio jo pa prireditev tudi mno« go meščanov.
Z jutranjim vlakom so prispela dru« štva: Velike Lašče, Sodražica in Ribnica s članstvom, članicami, naraščajem in dcco; iz Ljubljane pa železničarska godba.
Prihod gostov jc pričakoval kočevski Sokol z vsemi oddelki, na čelu mu sta« rosta dr. Rcich, nakar so se prišleci po« dali skozi mesto na prostor, kjer so se vršile skušnje za javno telovadbo.
Ob 11. uri jc obšel lepo urejen sprevod Kočevje.
Na čelu 5 jezdcccv«Sokolov, okrožni prapor, predsedstvo okrožja, moški na« raščaj (23), bos, brez srajc; ženska deca (42); moška (41); ženski naraščaj (21); članice (24) in člani (36) v kroju; skupaj 187 oseb.
Sprevod jc bil živahno aklamiran. Iz mnogih hiš sn pozdravljale Sokolstvo zastave. Iz oken se je vsipnlo cvetje. Čete so sc znicnjavalc z godbo v petju koračnic in zdravo«klici.
Br. Drenik, zastopnik župnega pred« sedstva, pozdravi okrožni zlet, omeni dobo, ko kočevski Sokoli niti krojev niso smeli nositi ob priliki izletov v Ribnico, kamor je prvotno prihajal ljubljanski Sokol, pozneje pa župa Ljubljana I'.
Ustanovitev okrožja jc strnila društva v enoto, v ribniško okrožje, na katerem je danes, da pokaže brez tuje opore last« no delo.
Nato se je Sokolstvo razkropilo na obed po raznih gostilnah; predsedništvo pa se je odzvalo vabilu odličnega rodo« ljuba br. Kajfcža in posetiio njegov pri« jazni, gostoljubni dom.
Popoldanska javna telovadba se jc vr« šila na njegovem svetu.
Nastopila jo moška in ženska deca, oboji naraščaj z župnimi, članice in člani pa z zagrebškimi prostimi vajami. Deca, naraščaj in članice so prav pohvalno iz« vedle svojo nalogo; žal, brez godbe, sa« mo na štetje. Moški naraščaj kočevskega Sokola jc predstavljal prav lepo skupine. Tudi članska telovadba na orodju jc po« kazala znaten napredek.
Po javni telovadbi se je razvila v pro« strani dvorani, katero jc dal na rnzpoiago Sokolu požrtvovalni br. Kajfež, velika ljudska veselica, ob ncutrudljivcm so« delovanju naših vrlih sester.
Marljivi kočevski Sokol in ribniško okrožje sta dovršila lepo narodno delo. Zdravo!	B. D.
Sokolsko slavje v Žalcu. V nedeljo dne 22. junija t. 1. sc zbere Sokolstvo zopet v Žalcu. V razveseljivem številu prihajajo prijave iz vsega okrožja in iz« ven njega ter obeta biti žalska sokolska nedelja zopet impozantna manifestacija državotvornega elementa in nojzveste;« Sili bratov in sester ponosne Jugoslavije. V Žalcu je veselo vrvenje na veselične.r prostoru. Z mrzlično naglostjo sc pri« pravijo telovadni prostor in šatori na krasnem vrtu br. Frana Robleka za ob« sežno narodno zabavo.
Sokole hočemo iskreno pozdravljati pri jutranjih vlakih. V povorki, ki jo spremlja Trboveljska godba, hočemo po« kazati silo in moč lastne organizacije. Javna telovadba bo pokazala naše vztraj« no delo.
Proslavo 20!etnega obstoja sokoiskega društva v Žalcu bo otvoril s slavnostnim govorom br. dr. Rihard Bcrgman. Prigla« šenih pa jc še več drugih govornikov. Povabili smo tudi starosto Jugosloven« skega sokoiskega saveza br. Engelberta Gangla iz Ljubljane, ki ga pričakujemo in srčno želimo videti v naši sredi v Sa« vinjski dolini. Za okrepčila, zabavo in ples itd. skrbe naše rodoljubne gospe in gospodične, ki sc skrbno pripravljajo na gostoljuben sprejem svojih poset« nikov.
V nedeljo dne 22. junija vas kličemo v Žalcc. V Žalec in na domove so pri«
pravne železniške zveze.
*
Sokolski dan v Murski Soboti. So«
kolsko društvo v Murski Soboti priredi v nedeljo dne 22. junija v parku grofa Szapary Sokolski dan. Dopoldne sc vršijo skušnje za popoldanski nastop. Popoldne ob 15. javna telovadba v parku grofa Szapary«ja, kjer nastopijo deca, naraščaj, gojenke, člani in članice s skup« nimi vajami in na orodju. Sodelujejo sokolska društva iz Ljutomera, Križev« ccv in Gor. Radgone. Po telovadbi sc vrši velika ljudska vcsclica s plesom s sodelovanjem vojaške godbe. V raznih paviljonih bo pa preskrbljeno za prvo« vrstno pijačo in jedila. Torej, v nedeljo vsi v grajski park na sokolski dan in naj no bo narodnjaka, ki bi se te naše narodne vcsclicc nc udeležil.
Šport
Včerajšnji nogomet v Ljubliani. -, Včerajšnje nogometne tekme so imele značaj Internih klubskih prireditev, katerim publika ne posveča skoro nlkakc pa. žnje, ker običajno žal ne nudijo dobrega športa. Tudi včerajšnje tekme niso prinesle spremembe na boljše. Ilermes jo nastopil proti Iliriji po veliki zamudi z nekoinpletuhn moštvom lil podal seveda temu primerno igro. Rezervi Ilirije se ni bilo treba innogo truditi, da je dosegla rezultat 7 : 1. V predigri so zmagali Juulorji Ilirije nad kombiniranim moštvom Slovana s 5 : 1.
Maribor : Ljubljana 3 : 3 (3 : 2). Včeraj se je vršila v Mariboru medmestna tekma med reprezentancama Ljubljane in Maribora. Tekma je potekala sicer ostro, ;i dostojno ob stalui premoči Mariborčanov, ki so v prvem polčasu vodili, Barlovlč je zabit enajstmetrovko proti Ljubljančanom. V drugem polčasu so bili Ljubljančauje boljši in so izenačili, vendar pa bi še v zadnjem hipu skoro izgubili, ker jim je tik pred koncem sodnik vnovič diktiral enajstmetrovko. Streljal jo jc zopet Barlovič, ljubljanski gohnau pa jo jc bravurozuo ubranil. Od Ljubljančanov so bili dobri desni hranilec in srednji trije napadalci, od Mariborčanov pa golinan ln desno krilo. Sodnik Wasscr-lauf iz Zagreba (Hašk) jc bil skoz in skoz dober. Obisk publike za Maribor nenavadno mnogoštevilen.
S. K. Primorje v Ljubljani. Danes (petek) točno ob pol 21. v kavarni »Emona« seja upravnega odbora. — Tajnik.
S. K. Olimpija (Karlovac) igra v ne-delo v Ljubljani nogometno tekmo z 111-rijo. Olimpija jc lani v Karlovcu dosegla zmagovite rezultate tako proti S. K. Pri-morju kakor proti S. K. Iliriji, zato utegne njeno gostovanje v Ljubljani vzbuditi znatno zanimanje.
Rokometna tekma Atena : Ilirija. — Ženski rokomet, ki se jc tudi pri nas udomačil pod izvirno češko besedo »bazena, jc letos zelo nazadoval. Dočim je Ljubljana šc pred dvema letoma prednjačila v tem idealnem ženskem športu, so nekateri klubi to panogo nenadoma docela opusti-II, ostali pa so zelo zaostali za Beogradom, Zagrebom itd. Letošnjo sezono nismo imeli v tej panogi niti ene Javne prireditve, lc Ilirija ie enkrat uspešno nastopila v Cakovcu. — V nedeljo, 22. t. m. se vendarle sestaneta v prijateljski tekmi družini Atene in Ilirije. Tekma sc vrši na prostoru Atene ob glavnem Tivolskem drevoredu ob 17.30. Hazcna Atene jc porabila pomladno sezono za intenziven trening ter ima upanje, da bo Iliriji enakovreden protlvnik. — Nadejamo sc, da bo tekma podžgala tudi ostale ljubljanske klube k večji agllnosti.
Olimpijski dan v Zagrebu, kl jc bil že parkrat odložen, je določen sedaj definitivno na nedeljo, 22. t. m.
Prvenstvo zagrebških akademikov v lahki atletiki, kl jc bilo te dni zaključeno, jc prineslo med drugimi sledeče rezultate: 100 m: Kojič 11.8, 200 m Plehati 24, štafeta 4 X 100 m 1.) moštvo univerze, 2.) eksportna akademija, 3.) tehnika, skok v višino: Zgaga 176 (rekord), skok s palico: Kovačič 315, krogla: Oašpar 10.8S.
Ameriški iahkoatleli na Olimpijadi. Parnik »Amerika« je odplul s 252 ameriškimi lahkoatleti v Evropo. Število vseli tekmovalcev se bo zvišalo na približno 500. Ker so stroški za posameznika preračunani na 100 dolarjev, stane ta reprezentanca pol milijona dolarjev ali okroglo 45 milijonov dinarjev.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij <Jutra>. Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani
Kolesarska dirka Zagreb-Celje-Ljjubljana
Poročali smo v torek o nedeljski Izbirni kolesarski dirki za olimpijado In o rezultatih, ki so jih dosegli posamezni dirkači. Danes objavljamo sliko zmagovalcev. Od leve na desno so: Prošck (Danica, Ježica), ki jc dospel na cilj kot četrti; Šoštarko (Gradjanskl, Zagreb), ki je dospel tretji; Sovič (Gradjanskl, Zagreb) jc dospel prvi, Kosmatin (Primorje, Ljubljana) drugi in Truban (Sokol, Zagreb) peti.
Ko se jc vršila 1. 1893 kolesarska dirka n a isti progi, je zmagal g. Viktor Bohince, čigar sliko tudi prinašamo danes. Veljal je takrat za enega najboljših avstrijskih kolesarjev, a je vozil 185 km dolgo progo okrog 11 ur. Sovič jo je v nedeljo prevozil v 6 urah 26 min. In ta čas niti ne velja za kaj Izrednega, ker ie bila ccsta zelo slaba. Ta diferenca
najlepše kaže, kako zelo se je dvignil splošni nivo našega kolesarskega športa v zadnjih 20 letih.
Dr. Ljudevit Pivko:
Dobrovoljci v Italiji in Jugoslovenski odbor
(Konec.)
In minilo je zopet nekaj tednov, prc< den sem utegnil priti osebno v Rim. Dr. Ravniku je znano, da so stali moji oddelki tedaj na široki fronti več stotin Kilometrov, popolnoma raztepeni na iz« vidnice in neprenehoma zaposleni. Šele po dovršeni poletni avstrijski ofenzivi in naši kontraofenzivi mi je bilo možno pohiteti k odboru v Rim.
In kaj pravi šo? Potom oficirjev in delegatov na fronti so je Jug. Oiboru nosreCilo dobiti zvezo s Pivkovimi oficirji. To oficirje so prepričali o pravilnosti stališča Jug. Odbora in v bataljon eo zanesli upornost proti komandantu, ki ignorira Jug. Odbor.
Dr. Ravnik je zločest človek, ako je delal tako, kakor tukaj izjavlja. Kako «e pravi tomu? Suntati oiiePjo in moštvo, naj odrečejo poslušnost," kaj ne? Kdor tako doluje v težki dobi iu v tuji, nam neprijazni državi zoper lastne Iju-ii in hoče po zahrbtni poti l i b v'niti delovanje odinega našoga dobiovoljske-odreda, ne zasluži v oS m dobrovoljcev dobrega imena. Tu je. g. tajnik Ju-;oslov. Odbora, nujno potrebno, da ločimo poodine osebe Jug. Odbora od celote. Nikoli bi ne prisoja! sposobnosti za tako podlost dr. Trumhiču ali dr. Tri-najstiču. No, tega Jugesl. Odbor ni počenjal. Takih činov se bili sposobni manj vredni elementi, ki po svojih moralnih kvalitetah niso spada.i v lia-o suvereno instanco. Dr. Kavtiik govoii prostodušno o tem, kakor bi bilo samo ob sebi umevno, da se o loko delikatni stvari lahko tudi javnosti kaj povo. Dr. Itavnlk torej ve, kateri delegati in oficirji so dobivali nalog, da poiščejo '.-c-te z mojimi oficirji in ljudmi, da brez mojega znanja spletkarijo v imenu Jug. Odbora med dobrimi dobrovoljci ln rnz-liijejo z izmišljeno intrigo krasno piz-morje, kojo je vladalo dotlej med komandantom in oficirji in četami. Dr. Ilavnik imenuje Staneta Vidmarja, s ko-jim so baje tudi inešetarili proti meni. Stane pa protostira proti tej izjavi in '■ -•fl:,i vemo, da mu dr. Ravnik dela krivico, ker bi ga nihče, niti njegov »prijatelj« dr. Ravnik, ne mogel pridobiti za intrigiranje.
Neizmerno bo zanimalo mojo oficirje h moštvo dragoceno priznanje bivšega ijnika Jug. Odbora, ker smo Istinito utili vplive tajnih zvez nekaterih svo-
jih dobrovoljecv z neznanimi jugoslovanskimi elementi. Kljub vsem naporom nam često ni bilo možno konstatirati, kdo nam krha solidnost odreda.
Dr. liavnik priznava sedaj, da so bili ti vplivi umetno organizirani, oil Jug. Odbora, ka-li? Ali naj revolto in začasno katastrofo, ki 6e jo dogodila v 2 četah kot poslodica tajno agitacije proti meni, zarežem na rovaš Jug. Odbora, naše suverene instance?
Javnost naj sodi po izvajanjih bivšega tajnika Jug. Odbora o njegovi moralni vrednosti in o dolu nekaterih no-imonovanih in meni šo neznanih delegatov. Člankar v «Nar. Dnovniku« ni slutil, da ne obtožujo mene, temveč da ponižuje bivšo našo suvorono instanco, Jugosl. Odbor, ki ga dolžl nečednih metod. Canek dr. Ravnika je odsev žalostno slike, da Jug. Odbor ui bil niti po mišljenju niti po taktiki enotna Skupina, temveč je obsegal na žalost tudi poedino ljudi, ki so moli Alčne sposobnosti za brozdeijo in vigiranje. H a ki ljudjo poskušajo fo sedaj po vojni kvariti ugled mojega bataljona in širijo napačne informacije po Ljubljani in celo po Beogradu. Kako naj si drugače razlagamo težave, ki jih nahajamo pri ministrstvu vojno in mornarico, ki še do danes ni priznalo dobrovoljskega svoj-stva mojih dobrovoljcev in ki dolgo ni prevzelo oficirjev v našo vojsko — nekateri šo do danes niso sprejeti... In tako mi ne preostaja nič drugega nego ponovno pisanje raportov in predstnvk, poleg tega pa šo neplodno otepanjo v javnosti.)
Omenjam še, da sem septembra 1818. zasledil v 2 četah navodilo, kojo je dal dr. H. Kujundžie dobrovoljcem zaradi prisege. Dotično stvar sem uredil odkrito z dr. Kujnndžičem, nakar sem sestavil izjavo, kojo sem dal čitati tudi njemu. Dr. Kujnndžič jo potrdil, da jo izjava točna in da ustreza popolnoma resnici, nakar je prejel 1 izvod Jugosl. Odbor, t izvod pa italijanska komanda, ki se jc zanimala, kni pravi Jug. Odbor o našem delu. Moja izjava se jo glasila:
DICUIARAZIONE.
II sottoscritto Capitano Pivko, Dot-tor Luigi in un eollotpiio avuto a Roma il giorno 2!) agosto 1018 con il Dott. An-te Trumbič, presidento del Comitato Jugoslavo, ebbo dal medesiino lo segu-enti dichiarazioni:
1.) II Dott. Trumbič approvb piena-mente 1'opera avolta dal sottoscritto per l'organizzaziono dei reparti Jugoslavi presso gli Uffici informazioni delle Ar-
mato nonehi per il loro impiego alla fronte a scopo informativo e di propaganda.
•2.) Autorizzb il sottoscritto, oho gii spiegb d! avoro funzloni ispottivo su tutti i reparti Jugoslavi a continuare in detta opera, collo stesse direttivo rlcono-scendola altamente utilo tanto al fini della lotta contro 1'Austria Ungheria i)uanto alla causa nazionaio Jugo-Slava stessa, ma lo invitb perč a non orgnniz-zaro nuovi ropartl Jugo-Slavi, oltro quelll gla asistenti presso lo Armato prima clie fosse risolta politlcamonte la questiono Jugo-Siava.
II giorno 17 settembic 1918 il sottoscritto ha potuto eonstatare clie il ro-parto Jugo-Slavo dell'Ufficio Informazioni della IVa. Armata aveva ricevuto dal Dott. Bogoljub K. Kujungltch, delegato del Comitato Jugo-Slavo presso la Com-missiono Centralo interallenta n Padova, prima a voco e quindi aneho por iserit-to, istrnzioni secondo lo quali non dove va prestaro servizio nlla fronto priina del gluramento a Re Piotro I., eol at*o i soldatl sarebbero dlvouutl regolaii soldati.
11 giorno 2-1 settembre Io scrivt.r.te ha poti;'o eonstatare clo lo mrdesimo istiu-z'nri t-ri.no state dato dalu «tc".>» priso-na al reparto Jugo-Slavo dolI'Uffieio Informazioni deH'VIIIa. Armata.
II giorno 25 settembre 1<V.!' i! predetto Dott. Kujungltch conforinava nI sottoscritto di avere dato le suidHle istru zioni ai reparti di cui trattasi dicendo di avoro tali istruzioni da P.jma
I.o fitesfo dichiarft pero al Rottoscritto clio il Comitato Jugo-Slavo non ha l'in-tonziono di limitaro 1'opera svelta dalio sorlvente e cib in oonsiderazloiii *ia del fatto ehe il sottoscritto ave-a or^nnlz-zato alcuni reparti Czeclll o Jugoslavi gia prima della venuta in 1-aI'a dol Comitato Jugo-Slavo sia pel fatto chc il Comitato o pienamonte convinto della correttczza doIl'opera svelta dal sottoscritto.
Conciuse iufatti eol illro che pel reparti gl:\ poitati dal sottoscritto in li-nea o dalio stesso organi/.zilti — frle-glicndo gli lndivldui — il Comitato non aveva data aleuna istru/ione. — 27 snt-teinbro 1918. — Longa dl Schiavon.
Cap. Pivko Dott. Lulgl.
Jugoslov. Odbor jo vzel izjavo moičo na znanje. Ali dr. Ravnik no vc nP.eanr o tem?
Toliko v obrambo ea»ti oficirjev bivšega dobrovoljskega bataljona v Italiji.
Maribor, 31. mala I9J4.
Dosiojei^ski kot i.jubo-snmen zakonec
Med sodobniki jih menda ui mnogo, ki bi jim bilo neznano ime velikega ruskega pisatelja Dostojevskega, ki so je s svojim ogromnim življenskini delom uvrstil med prve duševne velikane trpečega človeštva, Vsem ju znan Dostojevski tudi po svoji veliki človekoljubnosti, usmiljenju ter so-čuvstvovanju z najbednejšimi. Svojemu delu primerno je Dostojevski obdelan dovolj vsestransko od aunliza-torjev njegovih duševnih proizvodov. Po eni strani pa je gotovo tudi svojim gorečim občudovalcem precej nepoznan. Ta stran je njegova ljubosumnost.
V moskovskem listu «Iskustvo> objavlja Dostojevskega žena zanimive spomine, iz katerih odseva tudi la poteza značaja Dostojevskega. Mesto, ki dokazuje to svojstvo Dostojevskega, se glasi:
ctFjodor Dostojevski jo sklenil prijateljstvo s pisateljico Smirnovo. Živo se je zanimal za njena dela, posebno za roman <MoS značaja>. Tega je večkrat prečita!. Nekoč, ko je bil Dostojevski z doma, sem vzela knjigo v roke ter našla v njem anonimno pismo sledečo vsebine: (Spoštovani gospod! Dasi me ne poznate, vas moram na nekaj opozoriti. Neka dama, ki vam je zelo blizu, vas vara na nedostojen način. Ona živi z drugim moškim. Pozabila je eelo na svoje oiroke. Ako ste radovedni, kdo je In mož, uverlte se o njem sami, oglejte si niedaljon, katerega nosi vaša žena na vratni verižici! Tam boslo lekmeca laliko spoznali. Vaš prijatelj.*
To ovadbo sem našla v času, ko so bili naši dolgovi poplačani (znano je, da jo živel Dostojevski neprestano v denarnih zadregah) in ko se je Dnevnik pisatelja* zelo dobro prodajal... Prišlo mi jo ua um, da so s svojim možem nekoliko pošalim. In sem prepisala pismo, v katerem sem izpremenila pur stavkov, prepričana, da bo Dostojevski, kadar prečita pismo, šalo razumel. Zanimalo pa me je tudi vedeti, kakšen vtis bo unouimno pismo napravilo na mojega moža. Radovedna sem bila, če ml bo Fjodor
Mihajluvič p mo p. kazni in če ga !>< zavrgel. Oddala sem pismo na pusto Naslednjega dne ga jc pisnionoSa prinesel v hišo. Ko sem stopila v kabinet, kjer jo Dostojevski delal, sem videla, dn se moj mož nor\ozuo sprehaja po sobi. Mračno mo je pogledal, približni se mi je in rekel: < Nosiš I i kakšen mednljou?* Odgovorila sem mu, da gu nosim. Zahteval je, da um pa pokažem. Jaz sem se začela izgovarjati, češ, dn ga je že neštetokral videl. A Dostojevski se je razkačil in zahteval, da mu pokažem mednljor za vsako ceuo.
Odpela sem bluzo, dn bi mu mogla pokazati medaljou, ki ga jo želel videti. Toda Fjodor Mihajlovič ni ime! toliko potrpežljivosti, da bi čakal nu to, da mu podam niednijon lastnoročno. Planil jo nume, zgrabil za niednijon iu pretrgal verižico, ki sem ji nosila okoli vratu. Nato je sedel za svojo pisalno mizo in poskušal odpret niedaljon. Roke so mu drhtele. Ko jc medaljou odprl, je ugledal na eni strani sliko naših otrok, na drugi p;i izrezano fotografijo samega sebe. Bi jo tako prepaden, da ni mogel nit ziniti...
<Budalo,> sem dejala, di si verjel anonimnemu pismu! - Fjodor Mihajlovič se jo takoj zganil: •rOdkod pn veš za to anonimno p!smo?> Pojasnila sem 11111, da sem ga napisala sama. Prepisala sem ga iz romanu Smirnove — zaradi nedolžne šale. -"S takimi stvarmi se ne šali!> jo resno in ostro odgovoril Dostojevski. Ko sem mu pripomnila, da nisem vedela za Olhcl-ia, ki živi v njem, mi je dejal: <V takih slučajih so stvar ne premišlja dolgo. Vidim, da tebe šo nikoli ni mučila ljubosumnost. Pomisli samo. kakšna nesreča bi so bila lahko zgodila! Mogel bi te bil v svoji besnosli zadaviti! Ce bi ne bil našel svoje slike v mednljouu. bi me bila mučila sum-nja. Preklinjam te iu ti svetujem, da so nikdar več. ne šališ nn tak način.*
Ali ste že poslali naročnino za „Jutro"
1	Vsaka
	beseda
1	60 par
Stan* vaaka beseda M par. r.a.noplaovao)«* la .»enllve" m rafuna vsaka beseda 1 Din. — Prlotčujelo ■< la mali oglasi, kl m plaOul t naprej Plato a* laliko tudi v znamkah. Na vpra&aoja odgovarja uprava la, 4e Ja vpraianju priložena znamka •a odgovor Ur manlpulaclj.ka pristojbina 0 Din).
m.
Posestvo
I lepa enonadstr. hlfia, skoro j | nov mlin na fillrl paro kam- j i nov, oSenarjeni, atopom. — i Avto	I rrostor In vodna moč na:
, „ 2sede?.nl ..PucU", 12/14 HP, 1 razpolago fo za kako drugo IUW„	n .. nrinorof,, Za Strojnega mehanika pripravljen za polovanjo - , •>"«- . Vu;cu stanovanjo lu
1« Mrf 1 i.Tnnn PTK? so žoll IzuSIll lBletnl dd'ko v8lcd pomanjkanja proaiora mlin takoj na razpolago. _ 1,1050 "Z0U0-	1087 '0v.4oeMoskrUb"v hlSKPoimdb?	- 20.000 Din napro- N»tanč n,J9. poj„ni1.4 alo:
daj. — Ponudbo na upravo Piane uariner, ocBniica,.
Ivan Magdič,
krojač, LJubljana, Gloda-
(iščejo)
Dober dani AH ie veste nainovejšel Tvrdka
II
nasl. je ravnokar dobila novo pošl-ijatev potrebščin za dame In gospode po Izredne nizkih cenah. <osr> n
Trboveljski oramog In drva
•lobavljt
Družba ILIRIJA, Ljubljana, Knl|i Petri trg 8,
Telefon SiiO.	PlaOllo tndi aa obroke.
■f f fffffffTf
(dobe)
Krepkega vajenca
»prejme za kovafiko obrt Jože Oaenk, Zgornje Domžale 109.	12661
2 periektni servirki
lH-e za eezljo botel Triglav na Bledu. Naatop 35. Junija lo 1. Julija 1024. 12637
Prodajalko
mučeno v papirni atl-okl — "prejme takoj tvrdka M. Tl-tar v Ljubljani.	12488
Dobra šivilja
ba dom, ae sprejme. Naslov pove uprava „Jutra". 12487
Mizarskega pomočnika
mlajšega, kl lina veBelje priučili bo polaganja parketov, ■prejme Ferdo Primožič, nil-tar ln parketur v Ljubljani, Trnovski pristan 4. 124(59
Skladiščnik
fzvežban v lesni trgovini, eq ISče. Eventuelno ltompa-njon po dogovoru. Plačilo Po dogovoru. Ponudbe uaj »o pošljejo v Varaždin, Me-Jjlmurslta utlea br. 8, Ellla Predovlč, veletržec. 12170
Krojači!
Odda ee dolo nn dom prt P.
Capuder, Ljubljana, Dalma-Itiova ulica (palača Vza-lernne zavarovalnico). 12419
Krojaškega pomočnika
Jubrega, sprejme Franjo sienčlt, otok Krk, Dalmacija 12B7S
Za kovaško obrt
'prejme takoj dva krepka,
»as 14 let »Inra učenca Anion PetkovSek, Logatec.
12000
pod Slfro „Učcneo" ua upr. daj. „Jutra",
Ponudbo na upravo J*1 12633 ..Jutra" pod „Puc-h 12/tl". j '■cleznlkl. .	12402
SbujpiiHMjd
Zasebni uradnik	,„„„,
etareJSa moč - mnogo let ! Damski taSal slamniki UBlužbcu v velikih lesnlb tr- po 60 dinarjev, dekliški po govlnab ln elektrarnah, želi -10—50, otroSki Blatnnlkl po i Lepa Oprem. SOba mcmenltl službo. — Cenjene 30 l)in pil Mlnki Horvat. z dvema posteljama, so odda ponudbe pod ..Zanesljiv" na modistka, Stari trg it. 21. Naslov pove uprava ..Jutra" upravo „Jutra". 12447 |	12370	12680
Tovarna cementa Zidani most dobavlja poleg prvovrstnega Portland-cementa tudi Rožmanit-cement s tlačno trdnostjo 200 kg po zelo nizki ceni.
Zastopniki za Portland- in Rozmanit-cement se iščejo, posebno za Celje. Žalec, Ljubljana, Novo mesto, Kočevje in sploh za vse kraje naše kraljevine.
Potniki, ki bi sprejeli prodajo cementa, se tudi sprejmejo. Ravnateljstv0
3221 a Tovarne cementa Zidani most.
Otroška vrtnarlca
Mariborčanka lz dobro blfie, pridna, poStena, z »naujom sloveimkega, nemškega ln nr-br,hrvatskega jezika, 13č<» mesto vzgojiteljico pri dobri pošteni oblteljl. Gre tudl v Inozemstvo. Naslov v upravi „Jutra", Maribor. 11900
Kasirka
Soli spremeniti mesto kavarniške kaslrke ali plačilne natakarice. Vstopi lahko 16. Julija. Naslov pove uprava ,,Jutra".	12585
Stavbeni tehnik
7. večletno prakso na stavbi ln v pisarni, vešč v Žele-zobotonu, bl prcmenll mesto. Naslov v upravi „Jutra".	12596
Kot pomočnica
želi vstopiti gospodična lz trgovske hiše v trgovino z mešanim blagom v svrho nadaljne trgovske Izobrazbe. Cenjene ponudbo pod „Poštena 36" na upravo „Jutra".	12606

LJUBLJANA, Mestni trg 15
[zdelovatelj dežnikov.
Na drobno I Na debelo! ZalO£A sprehajalnih palle.
Stari tfeZnlkl se nanovo oreobleCcJo
Tovorni avto
„Prnga", prodam po ugodni coni. Zadnjo gumo nove. Naslov pove uprava „Jutra'' 12421
Sokolski kroj
popolnoma nov, prodam za zelo nizko ceno. Naslov v upravi „Jutra"* 12692
Le «Posest»
Realltetna pisarna, d. b o. b., Ljubljana, Sv. Petra cesta 24
Vam nudi pri nakupu najugodnejšo
ln najraznovrstnejfto Izbero vsakovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih In obrtnih hiš, kmetsklh posestev, graščin, žag, mlinov, stavbnih parcel itd.	1022-a III
2 opremljeni sobi
event. s kuhinjo, so oddajo čez počitnice (julij, avgust). Naslov pove uprava ,.Jutra" 12588
Trgovski lokal
so odda radi družinskih razmer na prometnem kraju v najem. Zraven lokala soba za »tanovanjo, kuhinja ln skladišče z drugimi prostori ln velik vrt. Za lokal so plačuje mesečno naprej. Reflektant prevzame lahko takoj ter dobi takoj obrtni list za trgovino mešanega blaca ln tudl trafiko. Prevzeti mora stola že, k l jih dobi Izpod ceno. Naslov povo upr. „Jutra" 12008
Kot družabnica
Zeli vstopiti gospodična li? trgovsko h I Se z nekaj gotovino k trgovini z mešanim blagom. Vzaino tudl trgovino z mešanim blagom na račun. Ponudbo pod „Inte-llgentna" ua upravo „Ju-tra".	12604

Enonadstropna hiša
v večjem trgu blizu Hrvatsko z dobro vpeljano trgovino ln gost lino. primerna tudl za trgovino z vinom ali jajci, skoraj nova, parkotl-rane Bobe, se proda. Prevzame ae lahko ves Inventar. Cena 420.000 Dm. — Plačljivo po dogovoru — Naslov nova unr. ..Jutra". 32r,Stf
Kdo posodi planino
zn par mescev gospodu? Ponudbe na .Jutro' pod ,,Pianist".	12693
Osebni avto Puch
tip VIII OsodeSen, skoraj nov, Be zamenja za tovorni avto od 1—2 tonski, ki bl eo a« nekoliko doplačalo na OBebnl avto. Ponudbo Je po-slntt na upravo ..Jutra" pod „Avlo Liubliunu".
t2fi!U
Knptm	Rcgiatrir National 4 prmlaluo, Vinsko
. ■ . botclko 7/10 I, Veliko idotbono okno D onamn ^'^"ie, »troj za Strežno cementno MIMIjU|(EU opeko, Kloktrični Pianino, Mali tovorni avto (Oraniiiua) Pouudbe na upravo ,Jutra' pod ,Triglav'
Prodam za 700 Din, Foto aparat 13: 18 z pri-padki, kopirno proSo, decimalno telit-
Izšel jo v knjigi
Taksni in pristojbinska pravilnik
Kdor plačujo takso /n pristojbino potrebujo poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga in pojas-nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43-&0 in se naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ul. 54.

I. I.ch
Angelin Hidar
Vez. 82 Din, polt. r&0Din
Naročito pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Potrtim nrcem naznanjamo, da jo naš srčno ljubljeni soprog odnosno oče, gospod
Evstahii Kobal
uradnik zavarovalnice ,,Triglav"
dne 19. junija t. I. ob 3. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, v starosti 52 let preminul.
Pogreb drugega pokojnika bo v potek 20. juuija t. 1. ob 6. uri popoldne iz biSo žalosti, Dalmatinova ul. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 19. junija 1924.
Berta, vdova Plntar, soproga — Podporočnik Anton Fintar iu Slavko Plutar, sinovi.
Priporočamo knjigo Dr. Jos.Tičar
Nalezljive bolezni.
Opisi važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikov,
S slikami.
Ccna a poStnino vred 20 Din 60 p.
Naroča se pri Tlakovnl zadrugi
v Ljubljani, Frolernova nI. 64.
i Jjp '<p ^ $
V tej kretnji je bilo toliko' vdanosti, toliko priznanja nemoči in poraza, toliko obupa in prošnje, da je samo ta iskrena kretnja razpršila vse dvome. Don Luis jc naenkrat verjel z glo-bokim prepričanjem kakor prvi kristjani. Njegovi dvomi, njegove rezerve, neverjetnost, logika, pomisleki, vse to je utonilo
v	sigurnosti, v iskrenem prepričanju, tako da sedaj vzklikne glasno:
«Nc, ne, nc, to se ne sme zgoditi! Gospod prefekt, ni vse ilepustno . . .»
Potem se skloni nad dekletom, katero jc držal v svojih rokah. Njuna pogleda se srečata. Njegovo lice je tik nad njenim. On je kar presenečen, kn zapazi pri njej toliko strahu, vdanosti, krotkosti, toliko neme prošnjo, slabostnostl... in jej zašepeta na uho z vsem žarom, katerega je mogel položiti iz srca v te svojo slabotne in običajne besede: «Ljubim vas . . . ljubim vas . . . oj, Florenca, čc bi vi vedeli, kaj sc v meni godi.. . koliko trpini in kako sem obenem srečen ... Florenca, ljubim vas!»
Na prefektov migljaj jc Wcber odstopil. Desmaiions jc hotel prisostvovati sestanku teh dveh tako čudnih bitij.
Don Luis posadi dekleta v naslanjač, kakor so stali tam okrog, sam pa obstoji pred njo, roko jej položi na ramo in jej pravi, ne da bi se oziral na prefekta in ves ostali svet, ki je zanj ta hip propadel:
<.Če vi ne razumete, Florenca, pričenjam polagoma razumevati jaz. Poslušajte me, Florenca . . . niste vi, ki vodite vse to . . . vi ste orodje ... za vami jc še neko drugo bitje, nad vami, močnejše, katero vas vodi ... je li tako? In vi do sedaj niste vedeli, kam vas vodi? . . .«
»Nikdo me ne vodi! Kaj govorite? Pojasnite!«
«Da, vi niste sami v življenju! Mnogo je činov, katere ste izvedli, ker so vam bili naloženi in ker mislite, da so pravični, plemeniti, dobri, potrebni, vi pa ne veste in nc poznate njih posledic.. . . Odgovorite mi . . . Ste li popolnoma svobodni? Ne stojite pod nikakršnim vplivom?
Zdi se, da si jc dekle že zopet opomoglo, kajti njeno obličje ima zopet dokaj njenega običajnega miru. Vkljub temu pa bi se moglo misliti, da jo je vprašanje Perenne spravilo iz ravnotežja.
»Pa ne, ne . . .» odgovarja. »Kakšnim vplivom? Pod nikakršnim vplivom ne stojim!«
On vztraja pri svojem izpraševanju vedno bolj goreče. «Ne,
vi	niste gotovi svoje izpovedbe! Ne govorite tega! Nekdo vas
vodi, morda da niti sami tega ne veste. Razmislite . . . Evo, vi ste dedinja Kozme Morningtona . . . dedinja bogastva, na katero niste nikdar mislili ln ki vam ni nič mar, to vem, o tem sem prepričan. No, vidite, če vi odklonite to bogastvo, v čigave roke pade? Odgovorite! . . . Nekdo je, ki ima ta interes, ali ki vsaj misli, da ga ima, in kl hoče, da postanete bogatašinja. To je bistvena točka. Vaša eksistenca, je li zvezana na njegovo? Ali ste njegova ... prijateljica? Ali njegova zaročenka? . ..
Ona se očividno upira tej misli. Skoraj jezno odgovori:
«Ne! On, o katerem govorite, ni sposoben . . .»
«Hcj!» vzklikne don Luis in ljubosumnost se mu oglasi, «Vi torej priznavate? Torej evo, nekdo je za vami, o katerem govorim? Da, da! Sicer pa, tega bom še dobil v roke, to prisegam!«
Potem se obrne k Dcsmalionsu s svojim licem, spačenim od sovraštva proti neznancu, in sc sedaj nič več ne trudi, da bi sc krotil.
cGospod prefekt, h koncu prihajamo! Sedaj vidim, po kateri poti moramo hoditi. Zver bomo prijeli še nocoj ali najkasneje jutri. Gospod prefekt, imamo pismo, katero je prinesla gospodična, in katero pismo tvori nekakšen uvod k njenim dokumentom. Imamo dalje nepodpisano pismo, katero je gospodična izročila preko matere prednice, ki jc ravnateljica klinike ua Avenus des Tcrmes. V tej kliniki bomo poizvedovali brez odloga, izprašali prednico, jo spravili v zagato, jo konfrontirali z gospodično, tako pridemo do osebe krivčeve. Toda niti minute ne sinemo izgubiti, siccr bo prekasno... zver bo pobegnila ...»
Njegovo prepričanje je bilo toliko in tako globoko, da tudi drugi niso mogli dvomiti. Desmaiions samo opomni:
«Gospodična bi nam mogla dati še kakšna pojasnila...«
«Ona no bo govorila ali bolje, govorila bo kasneje, ko bomo tega moža razkrinkali v njeni prisotnosti. Oj, gospod prefekt, sedaj vas prosim in rotim, imejte do mene ono zaupanje, katero ste ml popreje dolgo časa izkazovali. Ali nisem držal doslej vseh svojih obečanj? Ne dvomite, gospod prefekt! Spomnite se, kako težke obdolžitve so bremenile na Ani Mariji in na Gastonu Sauverandu in kako sem končno dokazal njuno nedolžnost! Ali hoče Pravica morda, da žrtvuje tudi Florenco, kakor ostale žrtve? In pa, jaz niti nc prosim za njeno svobodo, marveč samo za sredstva, da jo morem braniti. Torej kvečjemu za uro odloga. Podnačelnik Wcber naj bo odgovoren zanjo in vaši agenti naj jo spremljajo. Pritegnite tudi šc druge, kajti nikdar jih ni dovolj, kadar se pripravlja odločilni napad na takšno bestijo, kakor mora biti ona, katero iščemo, in kateri smo sedaj vendar žc enkrat na sledu!«
Desmaiions ne odgovori. Webra pokliče vstran in se stiha nekaj minut razgovarja ž njim. Zares, izgleda, da Desmaiions ni zelo naklonjen Perennovemu predlogu. Toda čujejo se Wc-brove končne besede: «Nič strahu, gospod prefekt! Ničesar ne riskiramo.«
In Desmaiions se uda. Nekaj trenutkov na to odhaja don Luis Perenna z Webrom in s Florenco v spremstvu še dveh agentov v avtomobilu. Neposredno za njimi drvi drug avto, poln agentov.
Kliniko so policijske čete naravnost obdale. Prefekt, ki je v svojem avtu sledil vsej koloni, je bil slovesno sprejet, vratar ga ie spremil v predsobo, od tam v sprejemnlco in ravnateljica se mu že tam javi. Prefekt jo izpraša takoj na mestu, v prisotnosti Florence, don Luisa in Webra, brez uvoda:
«Cestita mati,« pravi, «evo, tukaj je pismo, katero mi j@ bilo prinešeno na prefekturo, in ki govori o nekih dokumentih, ki se nanašajo na dedščino. To pismo ni podpisano, njegov« kaligrafija je ponarejena, pravijo, da ste to pismo pisali vi sami Je li res?«
Redovnica takoj odgovori brez vsake zmedenosti, čeprav očitno nekoliko začudena nad vprašanjem:
«Scvcda je točno tako, kakor vprašujete, gospod prefekt če sc mi jc že izkazala čast, da sem smela napisati to pismo, moram zanj tudi odgovarjati, dasi je lahko razumljivo, da bi videla raje, da se moje ime ni imenovalo. Brigala sem se samo, da bodo dokumenti zares prišli na svoje mesto. Ker vam je pa bilo mogoče, da ste prodrli do mene, sem priprav« Ijcna dati vam vsa pojasnila.«
Desmaiions vpraša in pokaže na Florenco:
«Pred vsem vas vprašam, če poznate to gospodično?«
Poznam, gospod prefekt. Florenca je živela pri nas šest mesecev kot bolničarka že pred leti. Bila sem ž njo tako zadovoljna, da sem jo pred kratkim uprav z radostjo sprejela iznova. Njeno povest sem izvedela iz novin. Sedaj sem jo samo prosila, da spremeni svoje ime. Domači perzonal je nov, zato naj bi bila Florenca pri nas našla varno in tiho zavetišče.«
«Pa vi niste vedeli za obtožbe, ko že čitate novine...»
«Tc obtožbe zame ne štejejo, gospod prefekt! In ne štejejo za nikogar druzega, ki je Florenco spoznal. Ona je med najbolj velikimi dušami, kar jih je bilo mogoče kedaj najti...»
Prefekt preseka: «Mati, govoriva raje sedaj o dokumentih, Odkod prihajajo?«
«Včeraj, gospod prefekt, sem našla v svoji sobi na mizi pismo, v katerem me nekdo nepodpisani vprašuje, če bi jaz bila pripravljena sprejeti neke dokumente, ki so zelo važni in ki se tičejo Florence Levasseurove.«
Kako je pa neznanec mogel vedeti, da je ona tukaj?« prekine Desmaiions.
«Nc vem. Pismo mi je enostavno naznanjalo, da se bode dokumenti našli nekega določenega dne, namreč danes zjutraj, v Versaillesu, poštno ležeče, na moje ime! Pismo me jc dalje naprošalo, naj o tem ne govorim z nikomur, naj dokumente izročim Florenci Levasseurovi danes popoldne, ob treh, iu naj jej naročim, naj ona te dokumente nepreklicno tako! nese na policijo v lastne roke policijskemu prefektu. In obenem sem dobila nalogo, da izročim drugo pismo brigadirju Ma-zeroux-ju.»
MODNI ATELJE M. SARC
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 4
(V NADSTROPJU OBRTNE BANKE)
ANGLEŠKE IN FRANCOSKE TOILETE
HITRA IN OKUSNA IZVRŠITEV NAJFINEJŠE DELO
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
TA št. 4 (v lastni stavbi)
m REZERVE Din 18,300.000
posle Mjtočneje in najkulamtneje.
ekspozitureT)
Konjice
Meža - Dravograd
Brzojavk Trgovska
Telefoni: 138, 146, 458
TM
■Mnrva.:: Kcrrfffnan