Poštnina plačana v gotovini Luise Ullrich Z razvojem risanega filma, ko je Walt l>isney ustvaril svojo Micki-miško in so njegovo delo izpopolnili še drugi ustvar¬ jalci, se je pojavil risani barvni film Paula Terrvja. Sillv-simfonije so skoro redno na sporedu v predigrah glavnega igralnega filma in so za ljudi prijetna sprememba v enoličnem programu re¬ klamnih diapozitivov in filmov, s katerimi kini včasih kar preveč obdarjajo svoje obiskovalce. Še nedavno so mnogi kino- posetniki zahajali v kino zgolj radi zvoč¬ nih tednikov in jim dejanje glavnega fil¬ ma ni bilo važno. Zvočni tednik jih je z reportažo svetovnih dogodkov zadovolje¬ val v toliki meri, da so radi prizanašali hibam in vsebini filma, ki je bil z njim na sporedu. Z vojno so nastale druge razmere in zvočni tedniki so prestali biti zanimivi. Čas je terjal svoje; v tednikih so sc po¬ javljale vojaške parade, sprejemi tujih ministrov, armade na pohodu in malen¬ kostne, za tujce izven domačih dežel, kjer je bil tednik posnet, prav nepomemb¬ ne stvari. Tedaj so tednike v veliki meri nadomestili risani filmi. Njihovo prepro¬ sto, pravljično dejanje je osvajalo ljudi, ki so hoteli biti z mislimi daleč od vojnih grozot, vojaških parad in diplomatskih preklarij. Le od časa do časa je bil v predigrah na sporedu tudi kak kulturni film v ož¬ jem smislu. In vendar je medtem, ko se je pozornost obračala v glavnem k zvoč¬ nim tednikom in zdaj k Silly-simfonijam, narasla produkcija kulturnih filmov na zavidno stopnjo. Inozemsko časopisje je vedelo poročati o mojstrskih delili na polju kulturnega filma in izdelovalci so objavljali, da pred¬ vajajo njihove kulturne filme tudi: Bol¬ garija, Grčija, Romunija, Madžarska, Če- hoslovaška, a le ob enem filmu je bila pripomba: Na sporedu v Jugoslaviji... Nakupovalna politika zastopstev, ki so vsa izven Slovenije in jih vodi jo ljudje po vidikih drugačnih, neslovenskih razmer, je onemogočila predvajanje filmov, ki jih je naše občinstvo želeio. Kinematografi morajo pač sestavljati svoj spored po seznamih filmov, ki jim jih nudijo zastopstva filmskih družb. Pri tem jih večinoma vodi statistika obiskov posameznih filmov in ne načelo lastne presoje. Tako se nabavljajo filmi, ki so imeli uspeh v drugih delih države, negle- de na njihovo pravo vrednost, kajti pred¬ vajanje filmov je za kine prav tako le kupčija, kakor je izposojevanje filmov kupčija za filmska zastopstva. Vendar je občinstvo ono, ki plačuje, in ima radi tega polno pravico, da za svoj denar terja primeren spored. Po teh vidikih naj bi kinopodjetniki sestavljali svoj program. Toda dokler bo¬ do kinoobiskovalci sprejemali za dobro vse, kar se jim za drag denar kaže na platnu in bodo še nadalje trpeli nate¬ zanje z reklamnimi filmi in diapozitivi, lastniki kinov ne bodo občutili potrebe, dajati kaj vrednejšega. Kulturni filmi bodo pri nas vse dotlej ostali nekaj tujega in nepotrebnega, do¬ kler jih občinstvo ne bo energično zahte¬ valo. Dr. V. B. Potrebno pojasnilo V zvezi s sporom, ki je nastal med kini in lastništvi dnevnikov, po katerem v ča¬ sopisju ni več objav sporeda ljubljanskih kinematografov, so sc kini Matica, Sloga in Union odločili izdajati svoj program v obliki revije. V prvi, brezplačno razde!jevani števil¬ ki, ni objavljeno nobeno pojasnilo, zakaj izdajajo kini lastno revijo. Iz vrst naših čitateljev pa smo prejeli več vprašanj, če¬ mu ni več sporeda kinov v časopisih. Okrožnica, ki so jo prizadeta kinopod- jetja izdala v posjasnilo, torej ni dosegla svojega namena; časopisje pa se je do danes vzdržalo vsakršnega komentarja. Po prepričanju večine naših čitate¬ ljev, kini brez časopisne reklame ne bo¬ do mogli uspevati in časopisje ne bo moglo brez škode utrpeti izostanka ogla¬ sov, za katere so doslej kini žrtvovali skoro pol milijona dinarjev na leto. Obe sprti stranki bosta morali v kratkem pri¬ stopiti k zadovoljujočemu sporazumu. IZ UPRAVE Z naslednjo, 20. številko bomo ustavili pošiljanje revije vsem, ki niso plačali na¬ ročnine za drugo polletje. Naročnike torej prosimo, da nam nemudoma nakažejo vso¬ to svojih zaostankov; položnice so že pre¬ jeli. »FILM«, FEBRUAR 1941 ŠT. 19. MARIA KOPPENHOFER v vlogi angleške kraljice Elizabete v filmu »Kraljičino srce« Komponist Inving Berlin je dal času poslednjih let ■ svojsko obeležje, ko je ustvaril bogastvo modernih melodij in sinkopirani jazz. Njegova dela, ki so dala. ljudem toliko neskaljenega veselja, so imela tudi odločilen vpliv na oblikovanje ljudske sodobne mentalitete. Velik delež radosti in smeha je bil povzročen s to novo glasbo in zanjo so Invingu Berlinu hvaležni milijoni poslušalcev po vsem svetu. In zaslugo za razširjenje za nje¬ gove glasbe si je predvsem pridobil zvoč¬ ni fiilm. Veliko Foxovo podjetje, ki je do¬ slej izdelalo že mnogo filmov zgodovin¬ skega pomena za razvoj kinematografije, je na glasbi Invinga Berlina osnovalo se¬ rijo muzikalnih filmov, prepustivši diri¬ giranje samemu avtorju. Prvi film te vrste je bil »Iiitem stra¬ sti« (Aleksander’« Ra g ti me Band), v kate¬ rem je Inving Berlin na odličen način podal najlepše moderne melodije zadnjih dvajsetih let. Za uspeh tega filma je bilo odločilno tudi sodelovanje Tyrone Po- \vcrju, Aliče Faxe in Don Amecha. SJedil je lepi film »Roža velemesta« (Rose of VVashington Scpiare). To je bilo »KAJ HOČE BRIGITA?« je naslov novega filma z Marenbachovo (Second Fidle) T1R0NE POKER SONJA HEtllE EDNAI OLIVER ROD! VALEE MARY HEALY \J/ 'Joth Centurv Fox 2 mogočno delo, ki sta ga razkošna insce¬ nacija in odlična glasba izredno skladno uokvirjali v potek dejanja. V tem filmu je Inving Berlin komponiral sedem in dvajset novih Singerjev, ki so dandanes že davno znani po vsem svetu. Odličen uspeh je bil v nemuli meri zasluga Aliče Kave. Ta priljubrjena umetnica je po predvajanju tega filma, prav na proslavi svojega velikega uspeha, doživela nepri¬ jetnost. Njena nova vila, v katero se je dan poprej vselila z vso svojo opravo in garderobo, se je med proslavo vnela in pogorela do tal. Nastalo zmedo je prepre¬ čil Tyro.ne Pouer in srečno spravil vseh pet in osemdeset gostov srečno iz hiše. Nihče ni bil poškodovan, a Aliče Fave je morala prositi v študiju za dopust, da si je lahko nabavila obleko; kajti iz vile je rešila le to, kar je imela na sebi. Čez noč je postala s svojini možem, radijskim pevcem Tonny Martinom brez doma. Re¬ šil ju je Al Jol.son, pevec iz nepozabnega filma bonny Boy, Ivi ju je povabil k sebi. Al Jolson se po svojih sijajnih uspe¬ hih v filmu »Sonnv Boy« in »Mammy« ni več pojavljal na filmskem platnu in go¬ vorilo se je, da hoče na ta način obdržati v teh filmih pridobljeno slavo neokrnje¬ no in nezmanjšano. Ko se je pojavil v fil¬ mu »Roža. velemesta«, je prodrla v jav¬ nost tudi vest o njegovi ločitvi z Ruby Kecler. Tako je potemtakem njegova Havariu MADY RAHL Havana VVINN1E MARKUŠ in VIKTORIA v. BALLASKO filmska neaktivnost utemeljena v zaseb¬ nih’ in rodbinskih razmerah. Iznenada sc je zatem pojavila na plat¬ nu »Tuja pesem« (Second Fidle). Ljudje so se čudili investiciji enega in pol mili¬ jona dolarjev za ta glasbeni film, ko so drugi stali dosti manj. Tudi temu filmu je dal Inving Berlin glasbeno osnovo. Njegov delež pa je do¬ kaj manjši kot pri filmu »Roža veleme¬ sta«. Vzrok je v tem, ker se v tem filmu v dosti večji meri uveljavlja dejanje in je glasba le ozadje celotnega dogajanja. »Tuja pesem« je peti film Sonje Ile- nie in najbrž njen najboljši. Drsalne scene so postale okras in vsa osnova dela je usmerjena v dramatičnost posameznih prizorov. V tem filmu se je predstavila tudi Mary Ileahv ki je začela svojo filmsko kariero hkrati z Lindo Danieli in prijet¬ no je. presenetila Edne May Oliver, ta karakterna kemičarka ameriškega filma, ki jo, če ne po imenu pa po obrazu gotovo pozna vsak kinpobiskovalec po vsem svetu. Posebna atrakcija tega dela je novi ples »mi\jneumnejši ples stoletja« — Back—to—Back. ki je po premijeri v naskoku zavzel Ameriko in po evropskih premijerah prodrl tudi do nas. Pri nas vseh teh filmov še nismo vi-, deli in predstavljajo za kinematografsko publiko izredno zanimivo novost! 3 Bnje so ga spoznali ob predvajanju filma »Ciganče« Ondan so imeli v Tetovu,, na skrajni periferiji iiaše države nemalo senzacijo, ki je to malo mesto zmajala v temeljih, uničila paitrijarhalični malomeščanski mir in dala snovi za dolge, neprekinjene po¬ govore. V edinem kinu tega mesta so predva¬ jali film »Ciganče« z Jano Withers in Bo- ro Minjevičem. Nekateri Tetovčani so v glavnem moškem, igralcu na vsak način hoteli videti svojega rojaka, ki se je pred davnim časom odselil od njih in se izgu¬ bil v svetu. Novica se je širila po mestu, ljudje so drli v kino, med njimi tudi taki, ki bi sicer za ves svet ne prestopili praga, kakega bioskopa. Lastnik kinematografa je spretno iz¬ koristil to zmedo in pomoto, ter je obesil zunaj velik napis, ki je oznanjal, da je v tem filmu videti tetovskegu rojaka Bo- ro Minjeviča.. Posel je šel dobro od rok in novico so prinesli na uho tudi materi domnevnega rojaka. Ta še nikdar ni bila v nobenem kinu in ko se je po prvih prizorih na platnu pokazala postava Bor? Minjeviča, je jela na ves glas klicati svojega sina in je hitela k platnu, da ga objame... Potem ko je bruni ne Tetovčane v nji¬ hovi domnevi potrdila tudi mati njihor Bavaria »VI NISTE MOJ TIP!« Hilde v. Stolz in Gustav Frohlieh vega rojaka, ni bilo v Tetovu nikogar več. ki bi si tega filma ne ogledal. Lastnik kina je. pisal filmski izposo¬ jevalnici in jo zaprosil, naj posreduje stike z Boro Minjevičem. Zdaj vse Tetovo nestrpno čaka odgovora iz Amerike in nekateri si morda mislijo, da jih bo tu slavni rojak počastil tudi s posetom ko mine vojna, za ta čas pa jim bo vsaj po¬ slal kak pozdrav v obliki velikega do¬ larskega bankovca. ; Torej velja počakati na odgovor. Bo¬ ra Minjevič je res morda iz Tetova, a če se mu to doslej ni zdelo vredno omenjati in priznati, bo tudi zdaj poslal v odgovor kak primeren, lepo prikrojen življenje¬ pis. Med vojno na francoskih bojiščih so razen svetovno znanih osebnosti, kakor so bili Freud, Selma Lagerlof, kardinal Verdier in še nekateri drugi —- umrli tudi mnogi manj znani, a zato morda nič manj pomembni ljudje. O nekaterih je poro¬ čalo časopisje, drugi so ostali v dogod¬ kih vojnega metežu pozabljeni in še da¬ nes ne vedo vsi, da so se poslovili s svetu. Tako je umrl Dorville, ki jc po¬ kazal Parizu Bernarda Shavva in rusko dramo. Z njim je sodelovala njegova so- f roga L u d mi 1 1 a, zdaj živeča v Genfu. udi otroci tega umetniškega para. so medtem že dozoreli v igralce. V zučetku preteklega leta je preminul leta 1870. rojeni Lugu e Poe, borec za moderno gledališče, ki je ob koncu pre¬ teklega stoletja seznanil tedanje občinst¬ vo s tačas aktualnimi simbolisti (Verlai- ne, Mallarme, Baudelaire) in je napravil tudi nordijska dramatika. Ibsna in Strind¬ berga upoštevana med Francozi. Tudi znanega igralca Do r i v a l a ni več pri Comedie Francise. Ta je imel sijajen glasovni organ in so njegov glas posneli na gramofonske plošče in ta še danes napoveduje po radiu »govorečo uro« pariškega observatorija. Končno se je poslovil s svetu Jean JJastia, z meščanskim imenom Michel .Simoni. Umrl je julija meseca 1940 v Bordeauxu. Bil je najpriljubljenejši fran¬ coski pevec, čeprav je dolga leta nosil vzdevek »Le chansionnier sans voix« (Pe¬ vec brez glasu). Ob tem smo tudi dognali, da M u u - rice Chovalier še živi in nastopu zdaj jx> kabaretih v Švici, ker v Fran¬ ciji nimu uobeue možnosti filmskega de¬ lovanja. 4 «Desperado« . Ta film je veličastna epopeja junaškega maščevalca V. zgodovini in povestnici vsakega ljudstva žive ljudje,' ki so se radi nad nji¬ mi zagrešenih krivic, osvetožclja ali zlo¬ činov umaknili od drugih ljudi in živeli pustolovsko življenje po svoje in brez po¬ stav. Toko ve tudi ameriška zgodovina povedati o človeku, ki je bil v svojem času strah in trepet vseh bogatih in oho¬ lih, najdrznejši maščevalec krivic in zla, simbol ere junaštva brez primere in kon¬ čno najpopularnejši bandit Amerike. To je bil Jesse James. Ni ga Američa¬ na, ki bi ne čul ali čital o njem in o nje¬ govih številnih podvigih. Njegova osebnost je prešla v legendo, o njem pojo pesmi, pišejo se romani in 6 njem se razpravlja vse do danes. Jesse Janies je postal in ostal najromantiČnejša in najpriljublje¬ nejša junaška osebnost v novejši zgodo¬ vini Združenih držav. Nekdaj, je bil Jesse James samo mal farmer in neobičajno pošten. To je bilo v času, ko je civilizacija krenila z velikimi koraki od vzhoda proti zahodu ameriške¬ ga kontinenta.■ Pod krinko te civilizacije se je skrival močan, brezsramen trust ka¬ pitalistov, ki je hotel-vzeti zase vse, na kar bi naletela njegova železna cesta; ta¬ ko gmotne dobrine kakor tudi kmete. Neuki farmerji se niso znali otresti agentov Železniških družb, ki so čez nji¬ hova polja in gozdove izsekavali progo za železnico. Ljudje so čez noč izgubljali svoje premoženje, prodajali so farme v nepoznan ju zakona za slepo ceno, ker so se bali, da jim bo država pobrala vse, če bi sc upirali prodati. Veliki kapital je izrabljal malega člo¬ veka povsod, kjer ga je mogel in kjer ga je dosegel. Nobene prevare se kapitalisti niso sramovali, če se je z njo le moglo priti do cilja: V tem času, ko je bil zakon igračka v rokah kapitala in korumpiranih politikan¬ tov tretje vrste, je nastal punt malih ljudi, poosebljen v Jesse Jamesu, ki je svojo željo za pravičnostjo plačal z družinsko srečo in s smrtjo svoje matere. V njem je žarel plamen maščevanja. Pobegnil je v gore in se preganjan skrival pred za¬ konom, za katerega se je sam boril. Za- mrzel je vse, kar je bil v zvezi z želez¬ nico in mislil je le na to, kako bi se ma¬ ščeval onim, ki so. mu storili toliko zla. V času njegovega trpljenja je le ena svetla točka. To je njegova zaročenka Lee; ta je popustila vse in se podala za njim. V samotni cerkvici sredi gozda je bila potem potrjena njuna ljubezen zn vse čase. Vecjar Lee ni mogla prenesti, da so dolžili jesse Jamesa tudi dejanj, ki jih Joth Ccnlurs Fox TYRONK POWER ni storil: želela je njegovo opravičenje pred ljudmi in pred zakonom, iskala jc pravice za človeka, katerega je želel moč¬ ni železniški trust uničiti, drugim v opo¬ min. — Po njenem nasvetu se je Jesse James predal zakonu, ali še tedaj je opa¬ zil največje zlorabljanje te najsvetlejšc sile človeštva. V njem sc spet oglasi stara mržnja, spet se poda v gore in kakor divja zver pada v strašna maščevanja, ki pretresajo vso zemljo. Toda Lee, (livna in požrtvovalna stre¬ mi le za tem. kako bi ga odvrnila s poti brezzakonja, na katero jc že daleč zaga¬ zil in udušila zver, ki se je začela pora¬ jati v njem. Znova poskuša Jesse začeti novo živ¬ ljenje; utrujen in onemogel od dolgega tavanja, ranjen na duši in telesu, toda usoda mu ni naklonjena. Mar je res pregloboko zagazil v blato, iz katerega ni povratka? Na. kupe knjig, člankov in brošur jc bilo napisanih o psihološkili vzrokih in posledicah njegovih stranpotij. Premnoge razprave so se vnele po ameriškem časo¬ pisju. če je Jesse James res zaslužil ime bandita, ki so mu ga \ zdela poznejša po- kolenja. 'Vprašanje je bilo, če bi se Jesse James vendar ne odločil za drugo pot, če bi mu dali možnost opravičenja prvega prestopka, zagrešenega, ko je branil svoj dom pred Vsiljenci. Problem Jesse Jamesa 5 je problem vseli •onih, ki jim ni dano opravičevanje svojih prvih, nesrečnih de¬ janj. '— Po dveh letili temeljitega študija osebnosti Jesse Jamesa in njegove oko¬ lice, po enem letu snemanja, je bila kon¬ čana veličastna udejsjvitev njegovega živ¬ ljenja. Mojstrski trio zvezdnikov, kakor so Tvrone Po\ver, Nancy Kelly in Henry Fonda, je dal v tein filmu svojo igro pre¬ tresljivo obeležje. »DESPERADO« je. resnično umetniško delo. Sijajno je izdelano in občuteno tudi v najmanjših podrobnostih ih ni potvor¬ jeno z lažnimi tehničnimi efekti. V.okvir¬ ju prezanimivega dejanja prodira ta film v dna 1'anjenih ljudskih duš in nam za¬ stavlja novo, veliko in nerešeno, vpra¬ šanje. Ufa je izdelala nov film p QanglioIerju »bera se piliti« Pri nekaterih filmih sta priroda in po¬ krajina tako tesno in vidno, ter v vsem poteku zgodbe združeni z dejanjem, ka¬ kor v filmih po Ganghoferjevih romanih. Ganghofer je umrl že pred dvajsetimi leti, toda njegove knjige so še danes med »GORA SE PREMIKA« Kate Merk in Fritz Kampers v prizoru novega filma po Ganghoferjevem romanu HANSI KNOTECK in GUSTL STARK v filmu »Gora se premika« najbolj eitanimi, najbolj iskanimi in za žcljenimi. Film je našel med njimi pre nekatero delo, ki je dalo na platnu živi dejanje njegove zgodbe. Pokrajina je gotovo odločilna za ve liki uspeh ganghoferskih filmov. Nilič se more ogniti globokega in močnegi občutja ob daljnem gorskem svetu zašile ženili vrhov, šumenju temnih gozdov soncu in gorskih viharjih. Vsakdo občni vpliv te prirode na značaje in dejanj, ljudi ,občuti da obstaja tesna, nerazdruž ljiva vez med ljudmi in pokrajino, kje žive. V ospredju so sicer ljudje, ob njih s oblikuje usoda, toda vseokrog jih obdaj pričujoči elementarni svet in zmerom j pred njihovimi očmi, naj hočejo ali ne. Na ta način mora biti tudi filmska ka mera usmerjena na tu živeče in boreč se ljudi. In v vseh dosedanjih filmih p Ganghoferjevih romanih to pravilo ni bil * zanemarjeno. Nedavno je spet odšla velika Oste.rma vrjeva filmska družina' k pravljično le penili Ilintersee v Berchtesgadnu, v kate reiii se zrcalita Reiteralpe in Hochkalte in ki se obdano s temnimi gozdovi zdi ka kor v vseh barvah neba in zemlje leske tajoč dragulj. Tu v bližini se odigrava de janje Ganghoferjevega romana »Der lan fende Berg«, kar pomeni po naše »Pre 6 mikajoča sc gora« ali »Gora sc p r e mi k a«. V vznožju skalnih rogljev Muhlsturz- horner, pol ure hoda od Hintersee, na pla¬ nini Bindalm, ki jc tisočim izletnikov znana po prelepem razgledu, so filmski arhitekti postavili poslopja kmetije. Ta domačija je bila neobhodno potrebna za v grozeči naravni katastrofi stopnjujoči sc dramatični potek. Peter Ostermavr je s svojim zvestim sodelavcem, režiserjem Deppejem, ki se odlikuje z velikim smislom za slikovne učinke in podrobnim poznanjem ljudske folklore, oskrbel filmu mogočne motive. Ostermavrjev filmski štab tokrat ni prvič snemal v okolici Hintersee, toda ti prizori dajejo tako svojske, in nove vtise, da nihče ne more reči, da jih je kdaj že doživel. Pri filmu sodelujejo: Hansi Knoteck. Maria Andergast. Paul Richter in še šte¬ vilni drugi, iz ganghoferskih filmo\ znani igralci. Delo vzbuja gotovo tudi pri nas veliko zanimanje in ga želimo skoro videti. * ALIČE FAYE* 2otli Ccnlurv l'ox Aliče Faye je med najpopularnejšimi filmskimi zvezdnicami v Ameriki. Njena izrazita lepota, nežnost in očarljivost, pre¬ vzemajo vse ljubitelje filma, ki jo štejejo v pno deseterico najpriljubljenejših filmskih umetnikov. Aliče Faye je rojena v Ne\v Vorku, *I5. junija — pred pet in dvajsetimi leti. Njen oče je bil policijski uradnik in njegovo službeno krožje je obsegalo tudi velik del ogromnega ncuvorškega pristanišča. Tu se je Aliče kol otrok igrala in najrajša mudila, pričakujoča velike čezmorske orjake, ki so prihajali in odhajali in jih spremljala z mislimi v daljne, tuje kraje. Ob tem je vzljubila dolga potovanja, zu • 2otli Ccnlurv Kox Mr. MOTO - PETER LORRE katera je kasneje žrtvovala ves ovoj pro¬ sti čas. Aliče Fuye poznajo v Hollvvvoodu tudi po tem, ker je največ izmed vseli film¬ skih igralcev potovala po svetu in ima go¬ tovo rekord v številu prepotovanih mor¬ skih milj in kopninskih kilometrov. Po končani srednji šoli se je Aliče kljub očetovemu odporu sklenila posve¬ titi gledališču. Tri leta se jc marljivo učila plesa in se začela učiti tudi petja. Toda neznaten zaslužek v IIollywood- Rcstaurantu na Broadvvavu, ji temeljite¬ ga učenja ni dovoljeval in je ščle potem, ko si je našla bolje plačano mesto v no¬ vem lokalu Palais d’()r, mogla povsem zadovoljiti svojo pevsko ukaželjnost. Rudv Valee. znameniti ameriški diri¬ gent in lastnik največjih in najboljših modernih orkestrov Amerike, jo je videl plesati v Palais d’()r in ji ponudii nastop v svoji novi reviji »Scandals«. Odbila je njegovo zapeljivo ponudbo, ker je bila uverjena, da njen glas še ni popoln. Na prigovarjanje neke tovarišice se nekoč odloči dati posneti svoj glas na gramofonsko ploščo. To malo, neznatno ploščo jc njena tovarišica odnesla Vale.e- ju in ta je Aliči takoj znova ponudil angažman. Zlobni jeziki so takrat trdili, da glas Aliče Fave ni bil toliko odločilen za ait- gažman. temveč osebna simpatija, ki sta jo oba občutila že ob prvem snidenju. 7 Ufa »NEDOLŽNA LJUBICA« Nekoč je bila — n zdaj je žena bogatega bankirja. Camilla Horn in Willy Fritsch najlepšo vse Ameriko, katere glas je bil vreden milijone in okrog katere so se drenjali največji bogataši onega ča,sa in ji ponujali bajna bogatstvn za en sam po¬ gled in nasmeh. , % ■ ; Eden teli, ki sam ni vedel, koliko ,z ljudsko krvjo pridobljenih milijonov žo ima, ji je nekoč ponudil dva milijona dolarjev, če se poroči z njim. Tako je Lilian Russell mogla razpola¬ gati z nakitom, ki jo bil vreden pet mi¬ lijonov dolarjev. Nosila je steznik z zla¬ timi šibikami, v katere so bili še vdelani dragi kamni. Vozila se je na biciklu i-z zlata in srebra z vdelanimi safirji in smaragdi. Dragocen plašč iz činčile za 35.000 dolarjev je ogrinjal njena vitka ramena in spala je v postelji za en mili¬ jon dolarjev... Film o Lilian Russel in njenem burnem življenju, je prava slika lfore dobe, kjer je ob na j večjih bogatstvih poginjalo na tisočo lačnih in brezpravnih ljudi. Ob novem Tobis-Cinema filmu »Predsed¬ nik Kriiger« Mala, nizka hišica v Prctoriji, v glav-: nem mestu burske republike, je bila nek¬ daj vladno poslopje, v katerem je stano¬ val predsednik Paul Kriiger. V ti hišici Naj bo tako ali tako; revijo so po enem mesecu predvajanja vzeli s sporeda in Aliče Faye je ostala brez dela. Osem dni je vsa divja begala po Broadwayu in iskala novo nameščenje. Spet se je poja¬ vil Rudy Valee in ji ponudil naj se poda z njim in njegovim orkestrom na turnejo po Ameriki. Aliče Fave je pristala. Prav tačas se je Foxovo podjetje odločilo po¬ sneti Valacejevo revijo »Scandals« za film in je poklicalo celoten zbor v 1 lolly\vood. Tu so zahtevali od Aliče, naj odpoje ne¬ ko kratko pesem in ko je končala, je do¬ bila glavno vlogo v novem filmu in stalen angužman. Veliki filmski obzornik »Pho- toplay« jo je kmalu proglasil za najpi- kantnejšo žensko v Ameriki in po tragič¬ ni smrti Jean Harlo\v so jo hoteli plasi¬ rati na njeno mesto, kar pa je Aliče od¬ ločno odklonila. Njena najnovejša filma sta IIOLLY- WOOD CAVALCADE in LILIAN RUS¬ SELL; v teh filmih nastopijo tudi Henrv Fonda, Don Amecho in Echvard Arnold. V prvem filmu je njena vloga čisto dra- malska, brez petja, druga vloga pa daje vso možnost razmaha njenega talenta. LILIAN RUSSELL predstavlja noro dobo fantastičnih bogatstev in na j večjih yan- keejskih norosti. Aliče Faye igra vlogo ameriške pevke Lilian Russell, ki je nekdaj slovela za PAUL KROGER utelešen po Emilu Janningsu v filmu »Predsednik Kriiger« 8 RALF ARTHUR ROBERTS nedavno umrli film. komik v svojem po¬ slednjem filmu »Kako moreš, Veronika?« združenim z vero, je nadvse ljubil. Ko se je Kriiger, tedaj še mlad fanfter po kratki zakonski sreči s prvo ženo, moral znova poročiti, mu je kasnejša odgovorila na njegovo vprašanje, da zna kuhati, šivati in držati stanovanje v redu. Nikdar ni ho¬ tela biti več kot gospodinja njegovega doma in se nikdar, čeprav ga je gledala z velikim občudovanjem, — ni vmešavala v njegove politične odločitve. Skrbela je za kuhinjo, sedela v svoji mali sobici, oblečena v obleko iz črne svile — in krpa¬ la njegove nogavice. Vobče je predsedni¬ kova žena nosila zgolj črne obleke in jih nikdar ni posedovala več kot tri in vsako leto je. predelovala' svoja dva klobuka. Vsa Pretorija in vsa burska država je po¬ znala ta njena klobuka, kakor tudi dokaj obnošeni predsednikov cilinder. Iz tega cilindra še danes pijejo ptice v Transvaalu vodo. Do tega je prišlo, ko je hotela republika postaviti pokojnemu predsedniku spomenik. Po dolgem raz¬ pravljanju je bilo sklenjeno, da naj spo¬ menik predstavlja predsednika v njegovi vsakdanji obleki in s cilindrom na glavi. Kipar se je oglasil tudi pri predsednikovi vdovi z načrtom spomenika. Bila je zado¬ voljim z njim, le prosila je, naj ,vrh cilin¬ dra malo izdolbejo, do se bo v clolbini na¬ birala voda za ptice... Njeni želji so ugo¬ dili in še danes ptice veselo prhutajo v staromodnem predsednikovem cilindru. ni bilo zvonca in tudi prijavljanje ni bilo v navadi. Kdorkoli je bil straži pred hišico znan, — in Buri so se skoro vsi po¬ znali med seboj, je imel prost pristop do predsednika. Predsednik je sprejel vsako¬ gar, četudi jo bil v delovni obleki, s pipo v’ustih ali z dežnikom v roki... Vendar je bilo treba predsednika poiskati zelo zgodaj med 5. in 6. jutranjo uro. Takrat je smel vsakdo prisesti k njegovi mizi in so razgovarjati z njim. Predsednikova so¬ proga. je postregla s skodelico lastnoroč¬ no kuhano kave. Mirno in prodirljivo je gledal Kriiger svoje obiskovalce, če je bil z njimi istega mnenja in je znal utemeljiti svoje stališče, kadar so se mnenja razha¬ jala. Ob sedmih je bila javna avdijenca končana. Tedaj so se za predsednika za¬ čenjali vladni posli, ki jih je Kriiger opravljal večinoma na daljših in krajših potovanjih. Ustava je namreč predpiso¬ vala, da mora predsednik vsaj enkrat na leto obiskati vsako vas in vsako naselje širom države. Kadar se jo mudil v Preto- riji, se je vsako jutro ob 8. vozil v svoji staromodni kočiji do vladnega poslopja, v spremstvu straže konjenikov. Zvečer se je vračal na svoj dom, kjer je prebil v kro¬ gu svoje družine kako uro in se točno ob 8. podal k počitku. Le od tega časa, pa do jutra ni mogel nihče več govoriti z njim. - Svojo zakonsko družico, ki ni v niče¬ mer ostajala za njim v samozaupanju, Tobis PAUL KROGER IN NJEGOVA SOPROGA origihalna slika burskega predsednika 9 01) predvajanju filma »Dunja, poštarjeva hči« Robat kavelj je ta poštar: kmet, pija¬ nec. joda srce mu je polno ljubezni za njegovo lepo hčerko Dunjo. Dostikrat pri¬ hajajo razni ljudje na samotno poštno po¬ stajo in med njimi so mogočni gospodje. Eden teli vzame Dunjo seboj. Čez leta si zaželi stari poštar videti svojo hčer in se odpravi v Peterburg. Oglasi se pri gospo¬ du, s katerim je odšla Dunja v mesto in skozi špranjo v vratih vidi svojo hčer. Iz¬ gubila je svojo čast, staremu se vse za¬ gnusi: tiho sc .obrne in spet odide na svo¬ jo poštno postajo. Spet mine nekaj let in nekoč stoji jokajoča ženska ob poštarje¬ vem grobu: Dunja. To je vsebina Puški¬ nove novele, ki obsega kakih 12 strani. ‘Gerhard Menzel je predelal dramatič¬ no vsebino Puškinove novele za film. Pri¬ siljen je bil izpolniti velike praznine s svojo domišljijo in tudi konec je napravil drugačen. Tako nastanejo v osnovi: samotna pošt¬ na postaja, kmetiško robati poštar in nje¬ gova mlada hčerka Dunja, ki se iz rado¬ vednosti in želje, da bi se dopadla, rada ozira za gospodi iz mesta. Ko prijezdi sel iUifu \Vlon 1'iliu Ufa |23. Schcri-Ma »DUNJA, POŠTARJEVA HČI« Neizkušenost mladenke je kakor igra z ognjem Tobis 1IERMA RELLIN z važnim sporočilom in se mu mydi na¬ prej ter zahteva zase in za spremstvo dru¬ ge konje pa mu poštar ne more ustreči, takrat pokliče Dunjo in gospodje vedno radi počakajo. Nekoč kliči visok oficir nad oskrbni¬ kom poštne postaje in zahteva konje. Spet pokliče stari svojo Dunjo in ob tem se iz¬ polni njena usoda; Dunja odide z oficir¬ jem v mesto in postane njegova ljubica. Potem je ljubica še mnogih drugih, ki ho¬ čejo plačevati. V tem je napravljena psi¬ hološko utemeljena sprememba Puškino¬ vega originala. Poštar zve za hčerino počenjanje in sc odpelje v mesto. Dunja pa mu pripravi komedijo z lažnim svatovanjem, po kate¬ rem je oče sicer pomirjen toda hči /.dvo¬ mi nad seboj in si konča življenje... Gerhard Menzel je pripovedoval v zve¬ zi s tem filmom tudi o sebi. Želel je, da bi bilo to njegovo delo čimbolj uspešno in je za smotrno izbiro učinkov porabil svoje skušnje, .ki si jih je pridobil kot lastnik kina v VValdenburgu v Šleziji. Takrat je ob vsakem predvajanju sedel v nekak¬ šnem zaboju pred platnom in izmenoma igral klavir ali harmonij ,po tem pač, kar se je dogajalo na platnu — če je jezdil Tom Mix ali se je napravljalo k nevihti. V tem času je moral videti vsak film po šestnajstkrat in je zlahka opazil, kaj je v dejanju publiki ugajalo in kaj ne. 10 »Nekoč, ko sem spet sedel za harmoni¬ jem in sem pravkar z vsem občutjem spremljal »Kirchfeldskega župnika« na platnu, pride moja žena in mi položi br¬ zojavko na notni podstavek. V vznemir¬ jenosti sem izgubil takt, zgrabim papir in preberem, da me je sreča izbrala za dobitnika Kleistove nagrade. Moje gleda¬ liško delo »Tobogan« je bilo še tisto leto, bilo je' 1927., igrano v dresdenskem gle¬ dališču.« »In potem?«- se je glasilo radovedno vprašanje. »Potem... Plačal sem zaostale obroke za klavir in harmonij in zamenjal last¬ ništvo kina z ustvarjanjem dramatike.« Režija tega filma, razkošne inscenacije, je bila . poverjena Gustavu Ucickvju. V glavnih vlogah sodelujejo: lleinrich Ge¬ orge, Hilde KrahI, Siegfried Brcuer; Hans Holt in dr. Shirley Temple bomo skoro videli v njenem novem filmu »Modra ptica« Ko se je pred nekaj časa izvedelo o Shirley Temple, da namerava zapustiti filmsko pozornico, je vsa svetovna kine¬ matografska publika močno obžalovala njeno odločitev. V petih letih udejstvovanja je mala Shirley nastopila v 19. velikih filmih in postala najpriljubljenejša filmska zvezd¬ nica. Njeno ime je bilo širom sveta bolj znano, kakor imena važnih političnih osebnosti, v sedanjosti in preteklosti. Ma¬ la filmska igralka je s svojimi filmi ob¬ šla vso zemeljsko oblo in si osvojila pre¬ bivalce vseh kontinentov, kjerkoli je bil le kakšen, tudi najmanjši kinematograf. Po lanskoletnem uspehu v filmu Da¬ či)'« sledi sedaj ponoven velik lliumf v filmski realizaciji Maeterlinekove »Modre ptice«. Film je seveda izdelan v Ameriki in radi tega so porabili zanj 2 in pol milijo¬ na dolarjev. Strokovni tisk ga označuje za izredno uspelega, to pa je treba sprejeti z nekoliko rezerve. Ni dvoma, da je insce¬ nacija prvovrstna, a v dojemanju so med Evropo in Ameriko opazne razlike. Film¬ ska realizacija dela kakor je »Modra pti¬ ca«, nalaga producentu veliko odgovor¬ nost. Ameriška publika je uprizoritev sprejela z velikim oduševljenjem. Premi- jeram v IIollywoodu in v Ne\v Yorku je , prisostvovala Shirley Temple s svojimi roditelji. V dvorani so se začele velike manifestacije in občinstvo je glasno ter¬ jalo, naj se Shirlev Temple še ne umakne s filmskega platna. Shirley Temple bo poslej še nastopala, vendar smatrajo resni glasovi, da je »Mo¬ dra ptica« njen poslednji veliki triumf. kot skladatelj opere »Vesele žene Wind- sorske« v Tobis-Cinema filmu »Falstaff na Dunaju« ŽENA RAZUME IN ODPUŠČA Viktoria v. Ballasko in Richard Hiiussler v vlogi zakoncev Zumtobel v filmu »V senci gore« 11 17. nadaljevanje. A tudi na ameriški agenturi v Plymoiitliu se ni oglasil nihče zaradi zavojčka. Ko je brzojavil Dodd Še na Angleško banko v London, je li ondi kak sumljiv človek te dni naložil dva milijona dolarjev, je dobil negativen odgovor. Jack Bell-Belič je izginil, kakor bi ga resnično požrlo morje. XII. Lohengrin, Jack Bell-Belič je bil res — mojstrski plavač. Komaj pol ure potem, ko je odšel Michel Mohr, se je po vrvi s kljuko vzpel na okroglo okence, ter počakal še par hipov, da se je skril mesec za oblake, nato pa se je vrgel v morje. Hrup stroja in šumenje morskih valov sta njegov padec v vodo skoraj popolnoma preglasila. Ker je stražnik vrhu tega še dremal, ni mogel slišati Jackovega skoka v morje. Srečno se je izmotal iz vrtincev, ki jih je povzročal parnikov tek, ter je s krepkimi sunki skušal doseči kopno. Toda vodna struja je bila močna ter ga je odnašala v zaliv. Nad uro se je boril proti struji, a ni mogel nikamor. Daleč tamkaj je zagledal luč svetilnika na Eddvstone. Krenil je torej tja, struja ga je izdatno podpirala in hitro je brez posebnega napora napredoval, pla¬ vajoč nekaj časa na prsih, potem zopet vznak in včasih tudi počivajoč, mirno leže na morski gladini. ^ ... Toda svetilnik je bil vendarle predaleč, in moči so mu že pojemale. Legel je zopet vznak in pustil, da ga nese voda kamorkoli. Tedaj je zagledal nenadoma nedaleč pred sabo temno barko z dvema jambor- jerna. Vozila je brez luči. le spredaj je brlela rdeča leščerba. Jack je plaval od strani k barki ter zakričal na vso moč: »Halo! Na pomoč!« Človek ob krmilu je iztegnil vrat preko relinga, ga zagledal, a — molčal. »Halo!« je zakričal Jack vnovif. »Kaj hočete, da vpričo vaše burke utonem, —- vrag vas zajahal!« Tedaj je že pri letel tik do njega rešilen obroč, od nekod on mu je vrgel nekdo v klopčič navito vrv. Par trenutkov nato je bil Jack že na barki. Bila je barka »Queen« iz Falmoutha, s tremi možmi posadke na krovu: kapitan, krmar in močan deček. Očividno kapitan gosta ni bil vesel, toda Jack se ni brigal za to. nego je zahteval jesti in piti. Dobil je oboje. »Zakaj vozite brez luči?« je vprašal nato kapitana. Toda odgovora ni dobil. Kapitan, je le temno zagodrnjal in odšel na ladjin prednji konec. Tu ni vse v redu!« si je mislil Jack. se slekel, ožel obleko ter jo razobesil na veter, da se čim preje posuši. Medtem se je zavil v koce ter utrujen zaspal. Ko se je zbudil, je bil Eddvstone že daleč zadaj, in začelo sc je polagoma daniti. Toda jutro je bilo še daleč. Jack se je oblekel \ napol suho obleko ter se zavil \ debel koc. Stopil je h krmarju: »Imaš žganja? Mraz mi je!« Molče je segel krmar v žep ter mu ponudil steklenico. Jack je parkrat krepko potegnil in vprašal: »Kam vozite? Kdaj dospete? Toda krmar je le iztegnil desnico po svoji steklenici, jo spravil v žep in — molčal. » »Čudni ljudje ste! — Zakaj, vraga, ne odgfovirrjate na poštena vprašanja? Kaj pa vozite?« Molk. »Pa mi vsaj odgovorite, če se utegnem še lepo naspati? Krmar je energično pokimal. »Pa grem torej spat!« je dejal Jack. »Hvala lepa za žganje! Prav dobro greje. In poiskal je zatišje, vrgel na tla nekaj kocev, se dobro zavil in legel. »Gotovo so tihotapci!« je razmišljal. »Pa kaj me briga! Dobri ljudje so pa le!« Jn zaspal je. Naslednje jutro je poskušal vnovič zlepa s kapitanom. Začel mu je pripove¬ dovati, da je že služil na raznih parnikih in da je bil že mnogo po svetu, toda po nesreči je padel s poslednjega parnika kot potnik ter da mu je za rešitev nepo¬ pisno hvaležen. Rud bi mu to največjo uslugo s čimerkoli poplačal. »Osthnite torej na barki in ~ če bo treba —t pomagajte nam pri delu!« je od¬ govoril kapitan. »Pojdiva zajtrkovat!« In šla sta. Pri zajtrku je govoril skoraj le Jack, kapitan — ki se je zval Penfold — je večinoma poslušal, prikimaval, se smehljal ter jedel in pil. Tudi krmar je ostal molčeč ter je končno izdal le toliko, da gre smer proti Franciji. Normanski ribiči v Pleherelu jih že pričakujejo. Jack pa je dognal kmalu sam, da je barki polna \vhiskyja, vžigalic in tobaku. Tretjo noč se je imela barka približati obali ter oddati svoje blago. Toda vreme jim je načrt prekrižalo. Iz oceana je hrumelo vodovje v zaliv ter onemogočilo barki, da bi se približala kopnemu. Šele petega večera, ko se je morje pomirilo, so zagledali obalo. Jack je stal ob krmilu. Veselo je opravljal na ladji najrazličnejše mornarske posle, in kapitan je bil ž njim prav posebno zadovoljen. Saj je bil Jack izvežban mornar ter spreten v vsakem delu na ladji. Delal pa je rad tudi zato, da si je v družbi molčečih mož preganjal dolgčas. Naenkrat je ukazal kapitan barko ustaviti: vrgli so mačka in jadra speli. Tako so stali do polnoči, jedva dve morski milji pred obrežjem. Točno o polnoči pa je vžgal kapitan raketo, in takoj nato je švignila na kopnem enaka raketa pod nebo. Nato so dvignili sidro in barka se je začela z napol razpetimi jadri bližati obali. Bila je gvista, tiha tema. Trije veliki čolni so se pojavili iz noči ter se urno prislonili k stoječi barki. Nato se je vzpelo na krov okoli petdeset mož, ki so hitro in brez besed odnašali blago v'čolne. Vse se je vršilo tiho, brez povelja in brez luči. Vsak se je izlahka orientiral ter si je sam poiskal svojo nalogo. »Pa so res spretni in pridni!« si je mislil Jack ter krepko pomagal. Že sta odrinila dva polna čolna, ko se je nenadoma peklensko posvetilo. Silna luč sc je vsipala nanje z morske strani, a razločiti ni bilo mogoče ničesar kot jarke bliske, ki so oslepijali. Bila je francoska carinska križarka z najostrejšim reflektorjem. Ribiči so poskakali v čoln, pometali večino tovora v morje ter skušali čim preje izginiti iz reflektorjevega okrožja zopet v gluho temo. Hipoma je plavalo okoli barke po morju polno zabojev z whiskyjem, škatlje vžigalic in veliki zavoji s tobakom, samo angleško blago, tihotapljeno na francoska tla. Eskadrila letal na bojnem poletu Tobis 13 Z ostro kretnjo sc je ustavila carinska križarka tik barke, in hipoma je poska¬ kalo nanjo ducat oboroženih mitninar jev. Kapitan Penfold in krmar sta se ruvala ž. njimi, ko so ju hoteli prijeti, a njun odpor je bil hitro zlomljen. Deček, ki je bil na barki kuhar, se je-skril na dnu barke, da ga dolgo niso mogli najti. Le Jack ni storil ničesar. Z rokami v žepih sc je dal mirno prijeti ter je mitninarje celo uljudno. pozdravljal. »Prava sreča zame!« si je mislil, ko so ga gnali z Darke na križarko, kjer so ga natančno preiskali ter mu njegov izborni žepni nož s sedmerimi rezili, žagico, vija¬ kom in kljuko za šampanjko zaplenili. . Že naslednje opoldne so sedeli vsi štirje v francoski ječi v luki St. Malo. Jack je dobil prijazno, prostorno celico z razgledom na morje. S svojo usodo je bil zelo zadovoljen. Celo pravo železno postelj je imel. Ko so težka vrata za¬ klenili za njim, se je od veselja sredi celice postavil na glavo ter je brcal z nogami. »Bog daj. da bi me pustili tukaj tako dolgo, da priplezajo Heganovi nesrečni bakreni papirji zopet na višek!« je razmišljal ter tiščal svoj nos skozi železno omrežje na oknu, da bi videl čim več morja, luke in zelene okolice. »Če me najde Dodd tukajle, potem zna mož res več, kakor delati le reklamo zase po časopisih!« In poln zadovoljstva je legel na postelj ter začel žvižgati. Le ženka Polly mu je manjkala do popolne sreče. Oh, Poliv! Gotovo je revica žalostna in hrepeni po njem. Toda striček Megan jo je že poučil ter ji razložil, zakaj je moral njen mo- žiček zopet nekoliko po svetu. No, kakor hitro bo mogoče, ji piše razglednico z dvema milijonoma poljubov! Za zdaj pa velja — kolikor mogoče mnogo spati, zdraviti svoje živce, nabirati sile za bodoče delo... Še nikdar niso imeli v St. Malo tako veselega jetnika, kakor je bil ta na št. 19. Strežnik se je moral vselej na glas krohotati, kadar mu je prinesel jesti, ko mu je Jack po rokah pritekel naproti ali pa je preko vse celice iz kota v kot pre¬ vračal kozolce. Cele ure je prepeval angleške in laške pesmi, včasih pa tudi slo¬ venske in hrvaške, ki so bile najbolj tužne, ki pa jih nihče ni razumel. Včasih je govoril dialoge, izpreminjal glas, glumil kar troje ulog hkratu, sc smejal, jokal in tiri v najbolj komičnih glasovih ter si končno tudi sam ploskal. Nikdar mu ni bilo dolgčas in navadno je molčal le takrat, kadar je jedel ali spal. Včasih je govoril skozi okno s stražo pred ječo v tako komičnem žargonu, da mu je stražnik sicer zažugal s pestjo, hkratu pa se je lomil od smeha ter hitro izginil za voglom. Kadar je ležal na postelji, je mislil na Polly, Uegana ter na banko: »Kaj bi rekla Pol 1 y, če bi me videla tukajle ležati?« In glas se je zasmejal. — ■ Kakšne skrbi bi imel Megan, če bi vedel, da tičim pod ključem!« Čisto jasno si je predstavljal njegovo brižno lice. Potem je široko zazehal in zaspal. Živce je obvladoval že tako popolnoma, da je lehko zaspal, kadar je. hotel. Spal je lahko stoje, sede ali leže. Ničesar ni slišal, ničesar videl, ničesar mislil in kar hitro je zasanjal. Njegova krepka volja je bila čudovita, zato pa je bil vedno zdrav in vesel. (Dalje) Uršula Deinert Hans Stiiwe Lotte Koch 14 STATISTI Oh snemanju velikega afriškega filma »Stanley in Livingstone« jc Foxova film¬ ska ska eksepedicija doživela v ekvato¬ rialni Afriki nekaj nevarnih pustolov¬ ščin. Ob snemanju prizora napada črnih divjakov na odpravo Henrvja Stanleya, ki je iskala izginulega dr. Livingstoneja — je bilo angažiranih 10.000 divjakov, ki so z divjim tuljenjem poleteli v zahte¬ vani smeri, a se pri tem tako vživeli v svoje u loge, da'so podrli filmske kamere, režiserja in njegove, pomočnike. Ko je režiser zahteval od njih, naj prizor po- nove, so odrekli; dvakrat početi isto. bi bilo zanje preveč za en dan. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je vsak divjak prejel za nagrado le tri metre bakrene žice in prgišče pisanih steklenih drobcev. TYRONE POWER j£ ČLAN KLUBA NEPRIZNANIH Simpatični Tyrone Powcr ,mož najlcp- šo žene Evrope, francoske filmske igralke Annabelle, je član čudnega hollywoodskc- ga kluba, ki ima angleški naslov »Nekoč so mi obrnili hrbet v HollyWoodu«. Že ime klubu pove, da tudi Tvrona Powerja ni¬ so kar narnali sprejeli v filmski studio... IIENRY FONDA IN ZAČETEK NJEGOVE K ARIJ ERE Preden je Menry Fonda prišel k fil¬ mu, je nastopal po drugo in tretjevrstnih gledaliških odrih širom vse Amerike. V času dveh let je odigral okrog 150 najraz¬ ličnejših vlog, ki so mu nemalo pripo¬ mogle k sedanji igralski rutini. Njegova najnovejša filma »Bobni vzdolž \lohaw- ka« in »Plodovi mržnje« bosta -potrdila njegovo veliko umetniško sposobnost. KRONA SABSKE KRALJICE V tem filmu nastopa Peter Lorre v vlogi japonskega detektiva Mr. Mota in ta film je najbrž njegov poslednji iz »Se¬ rije Mr. Moto«; producenti namreč najav¬ ljajo skorajšen nastop I.orreja in Ericlia v. Stroheima v velikem špijonažnem fil¬ mu. Peter Lorre je eden redkih evrop¬ skih igralcev, ki se je uspešno uveljavil v ameriškem' filmu. OSE SO ZAVZELE LETOVALISČE CM ARU E CI1ANA Popularni interpret kitajskega detekti¬ va Charlio Chana, Sidnev Toler, je ne¬ davno doživel nenavadno in precej nepri¬ jetno presenečenje. Ko je po končanem snemanju za film »Sabotaža v Panam¬ skem kanalu« odšel na odmor v svoj dvo¬ rec v dolini San Fernando, je opazil, du so sc ob vhodnih vratih naselile ose v dveh velikih gnezdih. Te ose so pomenile za vsakogar, kdor bi hotel vstopiti, veliko nevarnost, da bo opikan. Toler si je spo¬ sodil od bližnjega farmerja čebelarsko obleko in s pomočjo dolge palice mu je uspelo prenesti obe gnezdi daleč v gozd. I’oda zjutraj so se ose lepo vrnile in za¬ čele graditi nova gnezda; tako Tolerju ni preostalo drugo, kakor s pomočjo far¬ merja in svojega sluge O-Linga. ose zno¬ va ugnati. Toler je pozneje pripovedoval, da je imel farmer izborno sredstvo za uganjanje os, vendar ni hotel izdati, ka¬ kšno je to sredstvo bilo. PRIZNANJE LINDI DARNELL Sedemnajstlctna Foxova zvezdnica, ki velja za najlepšo v Ameriki, jc prejela na Columbia-univerzi največje število gla¬ sov kot prva ljubljenka dijakov. Drugo nagrado je dosegla Jane Withers. Diplo¬ ma za Lindo Danieli je bila napisana z zlatimi črkami na težki rdeči svili in predstavlja pravo mojstrovino ročnega dela. Izdelale so jo dijakinje te univerze same. Vesli iz lilinshega sveta 1IRVATSKA PLESALKA V AMERIŠKEM FILMU Znamenita hrvatska baletna umetnica Mia Čorakova-SIavenska, ki se je prosla¬ vila daleč po Evropi in Ameriki, prebiva še vedno onkraj velike, luže, kjer žanje vedno nove uspehe. Kakor beležijo za¬ grebške »Novosti«, je Foxovo podjetje ponudilo tej umetnici, da bi nastopila v filmu. Igrala naj bi dvojno vlogo kot va¬ rietejska plesalka in kot sloveča balerina. V prvi vlogi je skromna, v drugi pa pu¬ stolovska. LAURA SOL ARI PRI »UFI« Laura Solari. znana italijanska filmska igralka je sprejela angažman pri Ufi, ki ji bo poverila več glavnih vlog v svojih novih filmih. »SCHUBERTOVA SERENADA« Ta francoski film, ki ga je nedavno predvajal premierski« kino Union v Ljub¬ ljani, je bil na sporedu že meseca mar¬ ca 1940 v pokrajinskem kinu »Smnrtinski clarn« v Stražišču pri Kranju. 15 Odgovori na vprašanja S. Č. L. Vaši želji bi prav radi ustre¬ gli, toda onemogočeno nam je. Oglasite sa ob priliki v uredništvu, pa Vam po¬ jasnimo zakaj. A. C., L. / zaželjenimi podatki Vam žal ne moremo ustreči. Obrnite se na »Emonu-Film« v Ljubljani. Am.-Reš., K. Odgovarjamo, čeprav ni¬ ste priložili kupona. Malo hudo ste nas zdelali, pa nič ne zamerimo. Nesporazum so povzročila netočna gesla križanke (manjkajo namreč na dveh mestih naved¬ be, v katerem sklonu je beseda); Finžgarja pa dobro poznamo, a bržkone še niste čitali njegovega romana »Pod svobodnim solncem«, tam berete tisto be¬ sedo, ki nima nobene zveze z besednimi tvorbami za »mladce in mladenke«. Se kaj se oglasite! R. T., G. O Joan Cra\vford. ni v stro¬ kovnem časopisju nobene nove vesti. Ni rčakovuti, da bi jo kaj kmalu videli v akem filmu. R. D., L. Poslana karikatura je prav dobra, toda kakor vidite, jih ne objav¬ ljamo — je zvezano s posebnimi stroški. D. S., M. Sonja Henie je poročena. Pre¬ berite objavo v zadnji številki, kaj je prejela od svojega moža zn poročno da¬ rilo! Njen naslov: Foxova družba. Kate¬ ra drsa bolje, Fritzi, ki je nedavno nusto- pila v Ljubljani, ali Sonja je težko reči. Drsanje na ledu se približuje izrazu umetniškega plesa. Vsak umetnik ima ne¬ kaj lastnega in neposnemljivega, po tem se njegovo delo tudi vrednoti. R. S. L »Aljaska« je že nekaj let star film. Dejanje ni nič posebnega. Vsa pred¬ nost dela je v nekaterih uspelih narav¬ nih posnetkih ribjega lovu. žal je film že v skrajno slabem stanju. Manjkajo celi prizori. W. E., L. Nemški filmski igralci, ki so bili sicer mobilizirani, dobe za snemanje svojih filmov potrebne dopuste. Starejši: Hans Albers, Heinrich Ceorge, Georg Alexander in drugi, so itak ostali doma. R. G., M. Večina Ufinih filmov je ko¬ pirana tu di za 16 mm projektorje. Za manjše dvorane zadostujejo, slike in zvok so v ničemer ne ločijo od normalnega filma. C. V., J. Film »Stanley in Livingstone« je bil v Zagrebu že predvajan. Kdaj ga bomo videli pri nas, ni znano. Najbrž šele tukrat, ko bo cenejši. T. Z., O. Vseh kinov je v državi okrog 390 in je večina zvočnih. Manjša podjetja delajo z zastarelimi aparaturami. Š. L., L. Razmere nam ne dopuščajo pisati o tem. Smo istega mnenja z Vami in večino kinoobiskovalcev. Počasi sc bo že obrnilo! BILjlilljE Kotiček ameriškega humorja Oh, ko bi že tudi pri nas v Ameriki ti vedli kilogramsko utežno enoto! Pet in devetdeset kilogramov, se ne sliši niti pol tako grozno kakor sto devetdeset funtov ... ! G. U., K. Ljubljanski kini so sklenili objavljati svoj spored le v dveh časo¬ pisih, pa sta jim odrekla možnost objave tudi ta dva, dokler ne bodo kini objav¬ ljali sporeda v vseh listih kot doslej. Ru¬ di tega ni v nobenem časopisu sporeda. Res, nepoučenemu se zdi, kakor bi bili vsi kini zaprti. A. F., M. Pogodili ste. Vso tisto obšir¬ no razpisovanje o zasebnem življenju filmskih zvezdnikov je reklama. Izmišlje¬ ne zgodbice naj bi vzbujale zanimanje za igralce, ki počasi /upadajo pozabljenju. F. B., C. Veseli nas, da Vu,s to zanima. Najboljše organizirana poročevalska služ¬ ba je nemška. Tudi ameriška je šc daleč ne doseže. O vsakem nemškem filmu prejmemo neposredno od filmskih družb tiskan izbor člankov in slik, fotografij, risb in stripov. Le malo tega pa moremo po^ibiti, kajti 'filmi, ki jih zdaj izdelu¬ jejo v Nemčiji, so večinoma propugundni. Za primer naj Vam povemo, da se mora¬ mo za vesti o nekaterih ameriških filmih naravnost boriti z. zastopstvi. N. IL, K. Ruski filmi ise odlikujejo po svojskem načinu, dojemanja snovi deja¬ nja, torej po režiji, ki je docela različtia od ameriške ali nemške. Tehnično pa ti filmi v nekaterih prizorih dokuj trpe na pomanjkljivem zvoku in fotografiji. 16 > NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1 . dvoje ženskih imen (med njima je veznik), pomenila (u
  • ira P rm m <5 8 S k a o s k Modno in športno blago za srajce po meri v nalnovejših vzorcih — Damsko perilo, kravate, nogavice, rokavice, žepni robci, brisače in vse ostalo modno blago v veliki izbiri nudi najugodneje naša trgovina