ŠOLSKI ROKOVNIK
2013/14
DEL 2
VZGOJNI NAČRT S PRAVILNIKI
VZGOJNI NAČRT S PRAVILNIKI
SOLSKI ROKOVNIK 2013/2014, 2. del
Polzela, 2013
Šolska zakonodaja
V	skladu s 60. e členom ZOsn-UPB3 (Ur. l. 81/06 in 03/07) je Svet zavoda na predlog ravnateljice šole sprejel na redni seji dne 4. 6. 2009 VZGOJNI NAČRT ŠOLE, PRAVILA ŠOLSKEGA REDA (za učence), dopolnjeni Pravilnik za pohvale, priznanja in nagrade in dopolnjeni Hišni red šole. Vsi dokumenti so objavljeni na
v
spletni strani šole www.os-polzela.net pod poglavjem Šolski pravilniki.
V	šolskem rokovniku dodatno objavljamo le Pravila šolskega reda in dopolnjeni Pravilnik za pohvale, priznanja in nagrade. Hkrati opozarjamo, da je s 1. 9. 2009 prenehal veljati Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev.
ŠOLSKA ZAKONODAJA
•	Zakon o osnovni šoli (ZOsn-UPB3), uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS 81/2006) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli ( ZOsn-F, Uradni list RS, št. 102/2007)
•	Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-UPB5), uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 16/2007) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-G; Uradni list RS, št. 36/2008)
Na podlagi navedenega zakona o osnovni šoli s spremembami in dopolnitvami je minister za šolstvo in šport izdal še naslednje pravilnike:
•	Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 63/06)
•	Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole (Uradni list RS, št. 63/2008)
•	Pravilnik o dokumentaciji v devetletni osnovni šoli (Uradni list RS, št. 61/2005, 63/2006)
•	Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli (Uradni list RS, št. 65/2005, 64/2006)
Zakon o osnovni šoli z vsemi spremembami in dopolnitvami ter navedene podzakonske predpise lahko najdete na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport, prav tako pa tudi na spletni strani šole: www.o-polzela.ce.edus.si.
v
Šolski pravilniki:
•	Vzgojni načrt
•	Hišni red
•	Pravilnik o šolskem redu
•	Pravilnik o pohvalah, priznanjih in nagradah
•	Pravilnik o šolski prehrani
v
•	Pravila Oš Polzela o prilagajanju šolskih obveznosti
3
Vzgojni načrt
VZGOJNI NAČRT
1.	NAMEN
Vzgojni načrt je dokument, ki ga je šola pripravila v sodelovanju s starši in z učenci z namenom uresničevanja vzgojnih ciljev:
-	dvigniti delovanje šole na ravni odnosov,
-	doseči enotno vzgojno delovanje vseh udeležencev v vzgojnem procesu,
-	vzgojiti učence v uspešne osebnosti za prihodnost (ki bodo znale živeti v skupnosti in biti ter živeti s seboj in bodo kos nepredvidljivim življenjskim izzivom),
-	povečati odgovornost in sodelovanje učencev, staršev, strokovnih delavcev in lokalnega okolja.
2.	IZHODIŠČA
•	Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007)
•	Poročilo mednarodne komisije o izobraževanju za 21. stoletje
•	Učni načrti za posamezne predmete
•	Vizija in poslanstvo šole
Zakon opredeljuje vsebino in postopke oblikovanja ter sprejemanja vzgojnega načrta.
v
Cilji vzgojnega načrta so opredeljeni v 2. členu ZOS, ki navaja cilje osnovnošolskega izobraževanja. Vzgojno delovanje šole zakon natančno opredeljuje v 60. č, 60. d, 60. e, 60. f in 60. g členu.
Vizija in poslanstvo šole vključujeta vrednote, zapisane v obstoječi zakonodaji, ter lokalne vrednote.
3. VREDNOTE
3.1. OPREDELITEV VREDNOT (EKO)SOLE
•	RAZVIJANJE ODNOSA DO SEBE IN DRUGIH (spoštovanje, sprejemanje drugačnosti, odgovornost - samodisciplina, strpnost in varnost),
•	ZNANJE (delavnost in delovne navade),
•	USTVARJALNOST IN INOVATIVNOST.
4
Vzgojni načrt
3.2. VIZIJA IN POSLANSTVO ŠOLE VIZIJA
Odprto, varno in živo okolje za optimalen razvoj vsakega posameznika, moralnih vrednot in veščin vseživljenjskega učenja ... Usmerjeno k odličnosti.
POSLANSTVO
Spodbujanje kakovostnega sodelovanja med šolo, starši, učenci in širšo skupnostjo, z namenom zagotavljanja uporabnega znanja za življenje in čim boljših dosežkov, razvijanja učnih in delovnih navad (motivacije za učenje) ter ustvarjalnosti. Vodilna vrednota so pristni medsebojni odnosi, ki omogočajo sodelovalnost in krepitev vsakega posameznika kot celovite osebnosti.
4. URESNIČEVANJE CILJEV IN VREDNOT
Za uresničevanje ciljev in vrednot s pomočjo različnih oblik izobraževanja bomo spodbujali delo na sebi (empatija, sočutje), trudili se bomo za varno in spodbudno šolsko okolje ter kakovostno vzgojno-izobraževalno delo in pogoje za delo, ki bodo omogočali osebnostni razvoj učencev, skladno z njihovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njihove pozitivne samopodobe, s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko učenje.
Vzgojno-izobraževalno delo bomo organizirali na način, ki bo spodbujal celosten razvoj učencev in podpiral ustvarjalnost pri pouku, z različnimi aktivnostmi bomo spodbujali skladen telesni, spoznavni, čustveni, socialni, moralni in duhovni razvoj učencev.
Pri pouku in s sodelovanjem v različnih aktivnostih bodo učenci razvijali strpnost, spoštovanje, sprejemanje drugačnosti, medsebojno pomoč, veščine skupinskega dela oziroma sodelovalnega učenja ter komunikacije.
Z aktivnostmi ob državnih in kulturnih praznikih bomo razvijali zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o naši zgodovini ter naši kulturni in naravni dediščini.
5
Vzgojni načrt
5. VZGOJNE DEJAVNOSTI
5.1.	NAČELA VZGOJNEGA DELOVANJA
Pri vzgojnem delu bomo upoštevali naslednja načela:
-	vzajemno spoštovanje, empatija
-	medosebni odnosi zaupanja
-	aktivno sodelovanje učencev v šolskem življenju
-	aktivno sodelovanje s starši
-	enotno delovanje strokovnih delavcev in staršev
-	doslednost, enotnost v ravnanju
-	osebni zgled - najpomembnejša so dejanja, ravnanja
-	spodbujanje samonadzora in samodiscipline - spodbujanje samostojnosti in odgovornosti pri reševanju problemov
5.2.	PROAKTIVNE IN PREVENTIVNE VZGOJNE DEJAVNOSTI
S proaktivnimi in preventivnimi dejavnostmi se bomo trudili za oblikovanje šolske klime, ki bo omogočala učencem varno počutje, sprejetost, motiviranost in zavzetost za šolsko delo, ustvarjalnost, prevzemanje odgovornosti za svoje vedenje ter sprejemanje in upoštevanje šolskih pravil in posebnih dogovorov. Ker je oddelek razreda osnovna socialna skupina v šoli, bomo posebno pozornost namenili razvijanju dobrih medsebojnih odnosov - še posebej bomo razvijali medsebojno pomoč, spoštovanje, sprejemanje drugačnosti in nesprejemanje kakršne koli oblike nasilja. Posebej bomo skrbeli za odkrivanje prikritih oblik nezaželenega vedenja, za reševanje oddelčnih problemov in za učence, ki se težje vključujejo v skupino. Vsaka oddelčna skupnost bo oblikovala pravila oddelka.
Tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti šole se bodo organizirale v okviru ur oddelčne skupnosti, dnevov dejavnosti, interesnih dejavnosti in v okviru šolskih projektov.
Tudi v prihodnje bo šola organizirala prireditve (dneve odprtih vrat, razstave, okrogle mize, koncerte, literarne večere ...), na katerih bodo starši in krajani spoznavali delo in dosežke šole in njenih učencev.
Prizadevali si bomo za takojšnje in načrtno reševanje problemov, težav in konfliktov.
6
Vzgojni načrt
5.3. SVETOVANJE IN USMERJANJE UČENCEV
Svetovanje in usmerjanje je strokovna dejavnost šole, ki je namenjena učencem in njihovim staršem. Učence usposablja za oblikovanje in doseganje osebnih ciljev ali pa se izvaja pri reševanju problemov (ki so posledice nespoštovanja drugih ter kršitev šolskih pravil).
Svetovanje in usmerjanje poteka v obliki pogovora med strokovnimi delavci šole in učenci. O vsebini in ciljih svetovanja in usmerjanja za posameznega učenca se dogovori oddelčni učiteljski zbor ali tim strokovnih delavcev. Svetovanje in usmerjanje izvajajo vsi strokovni delavci šole. Izvaja se lahko v času ur oddelčne skupnosti, po pouku, v času pogovornih ur, izjemoma pa tudi v času pouka.
Poteka postopoma, in sicer učitelj - razrednik - svetovalna služba - ravnatelj.
V	primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, staršem predlaga obravnavo v zunanjih strokovnih institucijah.
Oblike svetovanja so:
-	osebni svetovalni pogovori
-	restitucija in
-	mediacija
Osebni svetovalni pogovori
V	pogovoru svetovalec učencu pomaga uvideti njegove potrebe in motive ravnanj ter povezanost ravnanj z njihovimi posledicami. Pomaga mu torej pri presojanju lastnega vedenja z vidika učinkovitosti in etične sprejemljivosti, pri ugotavljanju pozitivnih in negativnih posledic njegovih ravnanj zanj in za druge. Svetovalnemu pogovoru sledi dogovor med učencem, starši in strokovnim delavcem ali vodstvom šole ter različne oblike pomoči učencem (v šoli ali izven nje).
Restitucija je poravnava povzročene škode. Omogoča učencu, ki je s svojim ravnanjem povzročil škodo na materialnem, socialnem, psihološkem ali etičnem področju drugemu, skupini ali šoli, da jo popravi. Učenec se sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost za takšno ravnanje in poišče načine, s katerimi svojo napako popravi oziroma se z oškodovancem dogovori za smiselne načine poravnave.
Strokovni delavec spodbuja, usmerja in spremlja proces restitucije. Ta je končan, ko oškodovanec potrdi, da je zadovoljen s poravnavo in ko povzročitelj sprejme svoje ravnanje kot nekaj, kar je dolžan storiti.
7
Vzgojni načrt
Mediacija je postopek, v katerem osebe, ki imajo problem ali konflikt, ob pomoči tretje osebe, posrednika oziroma mediatorja, poskušajo najti rešitev, s katero bodo vsi zadovoljni. Udeleženci prevzamejo odgovornost za rešitev nastalega konflikta. Mediacija pomaga pri vzpostavljanju odnosov medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Je prostovoljna.
Mediator je lahko odrasla oseba ali vrstnik. Proces vrstniške mediacije je v celoti v rokah učencev - izvajajo ga učenci za učence, toda s pomočjo mentorja.
5.4. POHVALE, NAGRADE, PRIZNANJA
Učenci lahko za uspešno in prizadevno delo na izobraževalnem in vzgojnem področju prejmejo pohvale, priznanja in nagrade, ki jih predlagajo:
-	ravnatelj
-	učiteljski zbor
-	razrednik
-	drugi strokovni delavci
-	mentorji dejavnosti
-	starši
-	oddelčna ali šolska skupnost Pohvale
Kadar se učenec ali več učencev izkaže z vzornim vedenjem ali s prizadevnostjo (delom) na učnem oziroma vzgojnem področju pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, je/so ustno pohvaljen/-i.
Pisne pohvale se podeljujejo za vzorno vedenje ali prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih in drugih dejavnostih šole, pri delu v oddelčnih skupnostih ali šolski skupnosti ter v primerih, ki se ocenijo kot ustrezni za ustne ali pisne pohvale.
Pisne pohvale predlagata razrednik ali mentor za dejavnosti, ki potekajo celo šolsko leto. Razrednik predlaga pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje učenca. Pisne pohvale lahko podelimo tudi skupini učencev. Podeljuje jih ravnatelj ob koncu triletij in ob zaključku šolanja na podružnični šoli.
Priznanja
Priznanja se podeljujejo učencem za vzorno vedenje in vidne dosežke na učnem in vzgojnem področju v šoli ali izven nje, ki so pomembni za celotno šolo ali znatno prispevajo k ugledu šole v širši skupnosti. Podeljuje jih ravnatelj ob koncu triletij in ob zaključku šolanja na podružnični šoli.
8
Vzgojni načrt
Nagrade
Nagrada se lahko podeli učencu, ki je prejel priznanje. Praviloma so nagrade knjige, pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole, ali druge posebne ugodnosti. Nagrade podeljuje ravnatelj.
Ob zaključku šolanja učencem podeljujemo:
-	pohvale in priznanja za posebne dosežke na učnem področju,
-	pohvale za delo na vzgojnem področju,
-	bronasta, srebrna in zlata priznanja šole (za večletne dosežke na učnem in vzgojnem področju) ob zaključku šolanja,
-	priznanje za najučenca/najučenko ob zaključku šolanja - ta prejme tudi nagrado.
Podeljuje jih ravnatelj na valeti.
Vsi učenci, ki prejmejo zlato priznanje, se vpišejo v zlato knjigo šole.
5. 5. VRSTE VZGOJNIH POSTOPKOV IN UKREPOV
Vzgojni postopki in ukrepi so usmerjeni pedagoško strokovni postopki, ki zadevajo kršitve pravil šolskega in hišnega reda. Izvedejo se v primerih, ko je potrebno takojšnje ukrepanje, ali pa takrat, ko učenec kljub predhodni vzgojni pomoči ne popravi svojega vedenja ali noče sodelovati. Izvajanje je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca, iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja. Pri tem sodelujejo učenec, strokovni delavci šole in starši. Vzgojni postopki in ukrepi torej posredno pomagajo učencu spremeniti vedenje in ga naučiti sprejemati odgovornost za svoje vedenje. Vzgojni postopek/ukrep se oblikuje kot:
-	ustna zahteva učitelja,
-	odločitev oz. sklep katerega od organov šole (razrednika, učiteljskega zbora, ravnatelja),
-	dogovor (pogodba) med šolo, učencem in starši o določenem skupnem ravnanju. Na sprejemljivo, ustrezno vedenje se bomo odzivali s spodbudo in pohvalo. Na nesprejemljivo, neprimerno vedenje pa z grajo in s kritično oceno. Pri tem bomo spoštovali osebnostno integriteto učenca in v svojem ravnanju poudarjali pripravljenost za pomoč. Učenec naj bi vzgojno delovanje prepoznal kot nujno posledico svojega neustreznega vedenja.
Pri odločanju za vrsto, obliko in intenzivnost vzgojnega delovanja bomo upoštevali težo prekrška in razvojne posebnosti učencev.
9
Vzgojni načrt
Vrste vzgojnih postopkov, ki jih bomo izvajali:
-	svetovalni pogovor, ki je temeljni vzgojni postopek,
-	obveščanje staršev (razrednik),
-	opravičilo,
-	restitucija (od 1. do 9. razreda),
-	mediacija (od 1. do 9. razreda),
-	individualizirani vzgojni načrt za učence, ki bodo potrebovali posebno pozornost in strokovno pomoč.
Vrste vzgojnih ukrepov, ki jih bomo izvajali ob ponavljajočih in težjih kršitvah šolskih pravil (v primerih, ko bo potrebno takojšnje ukrepanje - pretep, ogrožanje varnosti; ko bo učenec kršil pravice drugih - motenje pouka, nasilno vedenje - ali zavračal sodelovanje):
-	povečan nadzor nad učencem,
-	ukinitev nekaterih pravic,
-	pogostejši prihodi staršev v šolo,
-	redni in vnaprej določeni stiki učenca s strokovnim delavcem,
-	odstranitev iz razreda (od pouka):
. ko učenec onemogoča učni proces z motečim vedenjem in so bili predhodno
opravljeni vsi vzgojni postopki za omilitev tega vedenja, . ko ogroža varnost z nasilnim vedenjem.
5.	6. ADMINISTRATIVNI UKREPI - vzgojni opomini
v
V skladu s spremenjenim 60. f členom Zakona o OS (Uradni list RS, 87, 2. november 2011, stran 11317) se lahko učencu izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole, in ko vzgojne dejavnosti oziroma ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena.
6.	OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI
Redno in kvalitetno vzajemno sodelovanje šole in staršev je nujno za učinkovito vzgojno delovanje šole.
S starši bomo sodelovali tako pri doseganju učno-vzgojnih ciljev kot pri reševanju razvojnih in osebnih težav njihovih otrok ali skupin otrok.
Starši se bodo vključevali v reševanje problemov, ki jih imajo njihovi otroci ali skupina otrok, in takrat, ko njihovi otroci ali skupina otrok krši šolska pravila.
Poleg običajnih oblik sodelovanja (roditeljski sestanki, govorilne ure) bomo organizirali še druge (okrogle mize, predavanja, prireditve, dobrodelne koncerte,
10
Vzgojni načrt
literarne večere, zbiralne akcije, delavnice, razstave idr.) v okviru oddelčnih skupnosti in v okviru šole kot celote.
Starše bomo obveščali o dogodkih, ki zadevajo njihovega otroka, ustno, po telefonu in pisno.
V primerih, ko se starši ne bodo vključevali v reševanje problemov svojih otrok, jih bodo zanemarjali ali nad njimi izvajali nasilje, se bodo praviloma v reševanje vključevale zunanje institucije - centri za socialno delo, svetovalni centri, policija, zdravstveni domovi in ostale pristojne institucije.
7. URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE
Vzgojni načrt Osnovne šole Polzela je temeljni dokument za delo na vzgojnem področju. Z njegovo realizacijo bomo uresničevali cilje iz 2. člena Zakona o osnovni šoli.
Ker je vzgojni načrt živ dokument, ga bomo sproti dopolnjevali. Za uresničevanje vzgojnega načrta so odgovorni vsi delavci šole. Vzgojni načrt sprejme Svet zavoda na predlog ravnateljice.
Anja Gjerek, 7. b
11
Hišni red
HIŠNI RED
I. OBMOČJE ŠOLE, POVRŠINE IN NJIHOVA UPORABA
1.	Zgradbe na centralni šoli: šola, telovadnica, športna dvorana.
2.	Zgradbi na podružnični šoli Andraž: šola in telovadnica.
3.	Zunanje površine:
-	na centralni šoli: šolska okolica z dvoriščem, zelenicami, z nasadi drevja, okrasnega grmičevja in EKOVRTOM, s postajališčem za vozače ter večnamenskim športnim igriščem;
-	na podružnični šoli Andraž: šolska okolica z zelenicami in otroškim igriščem.
v
4.	Športno dvorano šola uporablja skupaj s KK HOPSI, športno igrišče pa le v dopoldanskem času, v popoldanskem času pa je namenjeno občanom Polzele (sicer je celotno igrišče v upravljanju šole).
II. POSLOVNI ČAS IN URADNE URE
Razpored uradnih ur in način komuniciranja:
•	poslovni čas na centralni šoli:
. od 7.00 do 16.00 ure (v času pouka) in
. od 6.10 do 8.10 - jutranje varstvo (1. razred) . od 7.10 do 8.10 - varstvo vozačev (2.-5. razred) . od 8.20 do 13.30/14.30 - pouk . od 12.45 do 14.30 - varstvo vozačev (6.-9. razred) . do 16.05 - OPB (pričetek po končanem pouku) . vsako sredo od 9.00 do 12.00 ure (med počitnicami)
•	poslovni čas na podružnični šoli Andraž:
. od 7.40 do 8.10 - jutranje varstvo
. od 8.20 do 12.40 - pouk
. do 15.30 - OPB (pričetek po končanem pouku)
•	Govorilne ure ravnateljice za starše: vsak ponedeljek od 7.30 do 9.30 ure.
•	Skupne govorilne ure za starše: od 17.00 do 18.00 ure vsak drugi četrtek v mesecu.
•	Starši lahko pokličejo učitelja po telefonu v tajništvo šole v času individualnih govorilnih ur oz. izven urnika šolskih dejavnosti (dogovor z učiteljem).
•	Starši lahko v nujnih primerih kadar koli pokličejo v tajništvo šole.
•	V tajništvu se lahko oglasite in telefonirate v času uradnih ur, ki so: . od 7.30 do 8.30
. od 13.00 do 14.00 ure . v računovodstvu pa od 13.00 do 15.00 ure
. izven uradnih ur je na voljo e-pošta: tajnistvo-os.polzela1@siol.net.
12
Hišni red
III. NADZOR V ŠOLSKIH PROSTORIH V ČASU POUKA IN DRUGIH DEJAVNOSTI, KI JIH ORGANIZIRA ŠOLA
1.	Nadzor v šolskih prostorih opravljajo vsi delavci šole v skladu s svojimi pooblastili.
v
2.	Sola je odprta od 6.00 do 16.20 ure. Po 16.20 uri je šola zaklenjena in učenci smejo v šolske prostore le v spremstvu delavca šole. Na podružnici v Andražu je šola odprta od 7.15 do 15.30 ure.
3.	Pouk se prične ob 8.20. V preduri, to je od 7.30 do 8.15, potekajo razširjeni program šole in izbirni predmeti. Učenci prihajajo v šolo 15 minut pred začetkom pouka, se v garderobi preobujejo in gredo v učilnice, kjer se mirno pripravijo na pouk.
4.	Po končanem pouku oziroma šolskih dejavnostih učenci zapustijo šolo, razen učencev, ki gredo v oddelek podaljšanega bivanja (1., 2., 3., 4. in 5. razred), učencev, ki čakajo na avtobus in so v varstvu vozačev (6., 7., 8. in 9. razred). Nadzorna oseba se določi v razporedu varstva, ki visi na oglasni deski v skupnem prostoru za učitelje in na hodniku.
5.	V učilnicah se učenci po pouku lahko zadržujejo le z dovoljenjem učitelja, ki poskrbi tudi za nadzor.
6.	Učence 1. razreda, ki obiskujejo oddelke podaljšanega bivanja, prevzamejo učitelji oddelkov podaljšanega bivanja v matičnih učilnicah.
Učenci podaljšanega bivanja samostojno obiskujejo knjižnico.
7.	Za nadzor na hodnikih, v učilnicah, jedilnici, garderobah, pred sanitarijami in na ploščadi pred vhodom Harmonija poskrbijo dežurni učitelji.
8.	V času malice je v učilnici razrednik. Dežurni učenci odprejo okna. V primeru, da razrednik manjka, ga nadomešča sorazrednik oz. zagotovi nadomeščanje pomočnica ravnateljice.
9.	V času kosila imajo nadzor v jedilnici dežurni učitelji in učitelji OPB. Ti poskrbijo tudi, da učenci ne motijo pouka v bližnjih učilnicah. Na predmetni stopnji dežura učitelj v pritličju tudi celotno 6. učno uro.
10.	V šolskih prostorih in v času izvajanja šolskih dejavnosti izven šole je uporaba informacijsko komunikacijskih naprav prepovedana. V primeru, da učenec te naprave uporabi, mu jih učitelj odvzame. Pred vzemom učenec napravo zaklene oz. ugasne. Napravo učitelj izroči razredniku, ki jo shrani v za to namenjen prostor, ki
v
onemogoča kakršnokoli zlorabo. Napravo vrne razrednik staršem. Ce učenec naprave učitelju oz. razredniku noče izročiti, razrednik pokliče starše, da pridejo po svojega otroka. V nujnih primerih lahko starši pokličejo tajništvo, kjer bomo poskrbeli za takojšnji prenos informacij.
11.	Starši lahko v nujnih primerih pokličejo učenca v tajništvo šole.
12.	Učenci zapustijo učilnico, ko učitelj zaključi uro. Vsak učenec zapusti svoj prostor urejen; za splošno urejenost učilnice so odgovorni vsi učenci, skupaj z učiteljem.
13
Hišni red
13. Učenci odidejo v učilnico, kjer imajo naslednjo uro pouk. Če so v učilnici učenci drugega oddelka, pred učilnico mirno počakajo, da vsi odidejo iz nje. V učilnici se pripravijo na pouk.
IV. HRANJENJE GARDEROBE IN UREJENOST GARDEROBNIH PROSTOROV
1.	Učenci 1. razreda imajo obutev in vrhnja oblačila v za to določenem garderobnem
prostoru.
Učenci od 2. razreda imajo svoj garderobni prostor, učenci od 3. do 5. razreda
imajo obutev in vrhnja oblačila v svojem garderobnem prostoru. Učenci od 6. do 9. razreda imajo obutev in vrhnja oblačila v garderobnem prostoru, kjer imata po dva učenca svojo omarico. Učenci dobijo prvi šolski dan ključ in navodilo za uporabo omarice. Garderoba je opremljena s kamerami.
2.	Vsi učenci odložijo obutev in vrhnja oblačila v garderobi in se preobujejo v šolske copate. Učenci so v šoli zaradi varnosti obuti v copate z nedrsečim podplatom.
V primeru nastanka poškodb ob neprimerni obutvi učencev prevzemajo odgovornost skupaj z njimi starši sami.
3.	Med urami športne vzgoje pustijo učenci od 1. do 5. razreda oblačila v slačilnicah pred telovadnico, učenci od 6. do 9. razreda pa v slačilnicah v telovadnici.
4.	Kadar potekajo ure športne vzgoje na prostem, se učenci od 6. do 9. razreda preobujejo v garderobi v dogovorjeno obutev, po končani uri pa spet v šolske copate.
5.	Za vredne stvari učenec odgovarja sam (ali jih pusti doma), očala pa shrani v škatlico, ki jo da v torbo.
6.	V času kosila učenci, ki niso v oddelku podaljšanega bivanja, odložijo torbe v učilnico MAT 4.
7.	Razrednik na razredni stopnji preverja urejenost garderob ob prisotnosti učencev. Vsak dan dežurni učitelj na razredni stopnji ob začetku pouka preveri urejenost garderob, o nepravilnostih takoj obvesti razrednika. Med odmori to storijo vsi učitelji, ki so na razredni stopnji dežurni v pritličju.
8.	Na predmetni stopnji preverjajo urejenost garderob med odmori in po pouku dežurni učitelj, dežurni učenec (v skladu z zapisanimi nalogami) in hišnik, ki skrbi za urejenost garderobne omarice, ter razrednik med uro oddelčne skupnosti. Nepravilnosti v garderobi razredniki takoj zapišejo v zvezek popravil in obvestijo hišnika, ki le-te odpravi.
9.	Učitelj v OPB opravi pred odhodom domov dnevno kontrolo v garderobi svojega oddelka in preda informacije razrednikom.
14
Hišni red
V. DEŽURSTVO STROKOVNIH DELAVCEV IN UCENCEV
Dežurstva so pred poukom, v času odmora, neposredno po pouku do odhoda šolskih avtobusov, med malico, kosilom, ob dnevih dejavnosti, ob posameznih prireditvah, skratka ob vseh organiziranih dejavnostih šole.
A.	DEŽURSTVO STROKOVNIH DELAVCEV IN DELAVCEV ŠOLE FIZIČNI NADZOR NA ŠOLSKEM PROSTORU
1. Razpored dežurstev strokovnih delavcev in delavcev šole pripravi pomočnica ravnateljice na začetku šolskega leta in visi na oglasni deski pri dežurnem učencu, na oglasnem panoju pred tehniško učilnico in oglasnem panoju v prvem nadstropju. V primeru odsotnosti strokovnega delavca poskrbi za nadomeščanje dežurstva pomočnica ravnateljice. Dežurstvo strokovnih delavcev se prične:
•	ob 7.10 uri (učiteljica varstva vozačev za učence od 2. do 5. razreda),
•	za 1. in 2. triletje ob 7.45 uri in konča ob 13.20,
•	za predmetno stopnjo ob 7.45 in konča ob 14.00 oz. ob 14.40 uri. Naloge dežurnih strokovnih delavcev:
. nadzirajo in zagotavljajo red na hodnikih, v učilnicah, garderobi, jedilnici, pred
sanitarijami ter na avtobusni postaji, ki je namenjena le učencem vozačem; . pomagajo dežurnim učencem, pred zaključkom dežurstva pregledajo in podpišejo
evidenčni list dežurnih učencev. O posebnostih obvestijo odgovorne osebe; . dežurni delavci v pritličju posebej nadzirajo vse garderobe, Sončni vhod in vhod Harmonija;
. hišnik opravlja nadzor na vhodu v garderobah, na postajališču (z obhodi v okolici šole);
. čistilke opravljajo nadzor na hodnikih, v sanitarijah, na postajališču; . varnostnik opravlja nadzor z obhodi v okolici šole (ob koncu tedna).
B.	DEŽURSTVO UČENCEV
1.	Dežurni učenec je lahko le tisti, ki ni bil v postopkih vzgojnega ukrepanja (je primernega vedenja).
2.	Razpored dežurstev učencev pripravijo razredniki in je vložen v mapo Dnevnik dežurstev učencev. Mapa se hrani v tajništvu šole, kjer se dežurni listi dnevno arhivirajo. Razrednik pred začetkom dežurstva z učenci ponovi navodila za dežurstvo in razjasni dileme.
3.	Dežurajo učenci 7. in 8. razredov ob dežurni mizi pri Sončnem vhodu.
4.	Dežurstvo traja od 8.05 do 13.35. V primeru obveznosti je potrebno poskrbeti za zamenjavo, ki mora biti zabeležena v dnevniku dežurstev učencev, in o tem obvestiti razrednike.
5.	Naloge dežurnih učencev so zapisane v mapi Dnevnik dežurstev.
15
Hišni red
VI. VAROVANJE IN NADZOR VSTOPA V SOLO
TEHNIČNI NADZOR
•	Videonadzor s kamerami, priključenimi na monitor v kabinetu TIT. Nadzorujemo vstop v šolo na vhodih in prostor za šolo.
•	Alarmni sistem je vključen v času, ko ni nihče prisoten v šoli, in se sproži ob morebitnem vstopu nepovabljenih oseb. Ob sprožitvi se vklopi zvočni signal ter telefonski klic izbrane osebe varovanja.
•	Reflektorji s fotocelicami so nameščeni za nočno osvetlitev vhodov in preprečujejo morebitna poškodovanja ipd.
Šola ima štiri vhode: Sončni vhod, Harmonijo, Mavrični vhod in vhod za prvošolce -
v
Pravljični vhod. POš ima vhod v šolo spredaj.
•	Vhod za prvošolce se odpira ob 7.45, Sončni vhod ob 6.00, Harmonija ob 6.00 in
v
Mavrični vhod ob 6.00. Vhod na POš se odpira ob 7.15.
•	Učenci prihajajo v šolo in iz šole peš, s kolesi, z avtobusom oziroma jih pripeljejo starši z avtomobili.
•	Starši oz. spremljevalci učencev v 1. triletju spremljajo otroke pred poukom in po njem izključno do garderobe. Starši lahko pridejo po otroka pred učilnico le po pouku v oddelke podaljšanega bivanja. Starši si lahko ogledajo vzgojno-izobraževalni proces le na povabilo učiteljice, sicer pa z dovoljenjem ravnateljice. Učenci 1. razreda vstopajo pri Pravljičnem vhodu, učenci 2., 3., 4. in 5. razreda vstopajo pri Sončnem vhodu.
•	Starši učencev 2. in 3. triletja lahko počakajo svojega otroka pred garderobo. Do
v
učilnice lahko gredo le, če imajo vabilo na govorilno uro. Ce gredo k strokovnemu delavcu, morajo vstopiti skozi Sončni vhod in se javiti dežurnemu učencu.
•	Učenci 6., 7., 8. in 9. razreda vstopajo skozi Harmonijo (vozači) in skozi Mavrični vhod.
•	Ob 8.30 uri Mavrični vhod in Pravljični vhod delavka šole (čistilka) zaklene. Vhod Harmonijo zaklene ob 9. uri in ga odklene ob 12. uri.
•	Ob 16.20 zaklenemo Sončni vhod.
•	V popoldanskem času je vstop v šolo možen le, če gre za redne oziroma vnaprej dogovorjene dejavnosti. Takrat je za nadzor zadolžen vodja dejavnosti ali drugi pooblaščeni delavec šole.
v
•	Ce učenec ali starši pridejo v šolo po pozabljene stvari, opravijo to v spremstvu delavca šole.
•	V primeru kraje takoj obvestijo razrednika ali dežurnega učitelja.
•	Učilnice in učencem dostopne prostore odklepajo učitelji v dogovorjenem času (10 minut pred poukom, dejavnostjo).
16
Hišni red
•	Dostop do ključev ima hišnik oz. pooblaščene osebe, čistilke pa vsaka za svoje prostore čiščenja. Rezervni ključi so shranjeni v posebnem sefu ali ognjevarni omari.
•	Razpolaganje s ključi vrat in šiframi alarmnega sistema je urejeno s posebnim Pravilnikom o odgovornosti in varovanju ključev.
VII.	POSTOPEK OB NEZGODI UČENCA V OŠ
1.	Strokovna delavka/delavec je dolžna/dolžan takoj nuditi prvo pomoč, zavarovati in pregledati kraj nezgode.
2.	Nemudoma mora obvestiti razrednike in pomočnico ravnateljice, v njeni odsotnosti pa vodjo aktiva.
3.	Razrednik takoj obvesti enega od staršev oz. skrbnikov.
4.	Glede na težo poškodbe v dogovoru s starši učenec ostane v šoli ali ga prevzamejo starši (domača oskrba/zdravnik). V primeru, da učenec potrebuje nujno medicinsko pomoč, tajnica takoj pokliče zdravstveni dom oz. število 112. V primeru njene odsotnosti to stori pomočnica ravnateljice.
5.	Strokovna delavka/delavec, ki je bil/-a prisoten/-na v času nezgode, takoj čitljivo in po vseh rubrikah izpolni interni zapisnik o nezgodi učenca, ki ga obvezno podpiše pomočnica ravnateljice. Zapisnik se preda v tajništvo.
(priloga: interni obrazec - zapisnik o nezgodi učenca).
VIII.	NAČINI OBVEŠČANJA UČENCEV IN STARŠEV:
•	spletna stran šole (publikacija šole, pravilniki in ostale informacije),
•	ustrezne vsebine na urah oddelčne skupnosti,
•	sestanki šolske skupnosti (zapisniki),
•	programi aktivnosti,
•	okrožnice, oglasne deske,
•	učenci so za nadomeščanje obveščeni preko oglasne deske,
v
•	oglasni pano pri vhodu, v POS pri vhodu v šolo pred garderobo.
•	radijske oddaje, šolsko glasilo
•	pisna obvestila staršem in učencem,
•	obvestila preko šolskega ozvočenja,
•	roditeljski sestanki, govorilne ure za starše, seje sveta staršev, sveta zavoda, tima
v
EKOSOLE, svetovalne ure za učence, vzgojni projekti šole,
•	delavnice, okrogle mize, predavanja ...
17
Hišni red
IX. VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE
•	Vsi skrbijo za red in čistočo v šolskih prostorih in na zunanjih šolskih površinah, še posebej pa učenci v okviru ur oddelčnih skupnosti.
•	Učenci skrbijo za red in čistočo učilnice (uredijo stole in klopi, poberejo smeti in skrbijo za cvetje in urejeno učno okolje).
•	Učenci ločeno odlagajo odpadke v za to namenjene zabojnike.
•	Reditelji javijo učitelju morebitne odsotne učence, vodstvu šole pa odsotnost učitelja, če ta traja več kot 5 minut.
•	Reditelji prinašajo in odnašajo malico, po uri obrišejo tablo.
•	Za sabo zapirajo vrata stranišč, varčno uporabljajo papirnate brisače in toaletni papir ter skrbijo za red v straniščih.
•	Varčujejo z energijo (elektriko, vodo).
•	Razvijajo kulturo prehranjevanja v šoli.
•	Prinašanje in pitje alkohola je v šoli in šolskem okolišu izrecno prepovedano.
•	V vseh prostorih šole in šolskem okolišu velja tudi prepoved kajenja.
Pravila hišnega reda veljajo na vsem šolskem prostoru, s katerim upravlja šola (zgradba, dvorišče, parkirišče, igrišče in druge površine, kjer potekajo šolske dejavnosti).
Opomba: Dežurstvo učencev, varstvo vozačev in otrok, ki čakajo na pouk, razporeja strokovnim delavcem pomočnica ravnateljice, prav tako zagotavlja nadomeščanje manjkajočih strokovnih delavcev.
PRILOGI:
-	naloge dežurnega učenca (glej prilogo spodaj)
-	načrt šolskega prostora
NALOGE DEŽURNIH UČENCEV
Funkcijo dežurnega učenca lahko opravlja le tisti, ki bo vestno izpolnjeval vsa navodila. Ta funkcija pripada učencem 8. in 7. razreda, vendar se lahko odvzame tistim učencem, ki ne bodo ravnali v skladu z navodili. Z dežurstvom pričnejo učenci 8. razreda. Ko končajo vsi učenci, delo opravljajo zopet osmošolci in nato sedmošolci.
18
Hišni red
NALOGE DEŽURNEGA UCENCA
1.	Učenec prične z dežurstvom ob 8.05 in konča ob 13.35.
2.	Vrstni red dežurnih učencev določi učitelj - razrednik, zato se učenci ne smejo sami dogovarjati oziroma iskati zamenjav.
3.	Osnovna skrb dežurnega učenca je kontrola ob glavnem vhodu - Sončnem vhodu.
4.	Skrbi za garderobo razredne stopnje. Vsako uro pregleda garderobo, manjši nered uredi sam, na večji nered takoj opozori dežurnega učitelja.
5.	Prijazno sprejme vsakogar, ki obišče šolo: ga pozdravi, v dežurno listo zapiše ime in priimek in namen obiska. Pokaže mu pot na želeno mesto. V listo zapiše tudi učenca, ki zamudi pouk (ime in priimek, čas, razlog zamude).
6.	Kontrolira učence, ki odhajajo od pouka oz. se med urami pouka sprehajajo po šoli ali odidejo iz nje. O tem takoj obvesti dežurnega učitelja.
7.	Pomaga pri razdeljevanju malice učencem prvega triletja.
8.	Skrbi za red v straniščih razredne stopnje. Na to je pozoren še posebej po odmoru. O morebitnem neredu takoj obvesti dežurnega učitelja. Dežurni učenec je
v
pomemben člen EKOSOLE in je zgled drugim učencem. Opozarja jih na pravila šolskega reda in discipline. Učence, ki kršijo šolski red in disciplino, zapiše v dokumentacijo dežurstva. V primeru hujših prekrškov oziroma povzročitve škode mora dežurni učenec takoj obvestiti dežurnega učitelja oz. pomočnico ravnateljice.
9.	Mesto dežurnega učenca ob glavnem vhodu je namenjeno izključno opravljanju dežurne službe, zato mora poskrbeti, da ga drugi učenci pri tem ne motijo in se pri njem ne zadržujejo. Razrednik določi, kateri učenec sme dežurnega učenca obiskati in ga seznaniti z delom pri pouku.
10.	Po končanem dežurstvu se učenec in dežurni učitelj pogovorita o opravljeni dežurni službi (uspešnost opravljenega dela, pohvale, graje, predlogi za izboljšanje). Dežurni učitelj zapiše ugotovitve in se podpiše na dežurno listo. Razredniki sproti na razrednih urah analizirajo delo dežurnih učencev.
__v
11.	Uporaba IKT je v skladu s III. poglavjem 11. alinee Hišnega reda OS Polzela tudi v času dežuranja nedovoljena.
v	v
Od vseh nas je odvisno, ali bo šola urejena in prijazna. ZATO NE VARČUJ Z
NASMEHOM IN LEPIM ODNOSOM DO VSAKOGAR. DELO OPRAVLJAJ
ODGOVORNO.
19
Pravila šolskega reda
PRAVILA ŠOLSKEGA REDA OŠ POLZELA
Pravila šolskega reda natančneje opredeljujejo:
•	dolžnosti in odgovornosti učencev,
•	načine zagotavljanja varnosti,
•	pravila obnašanja in ravnanja,
•	vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil,
•	organiziranost učencev,
•	opravičevanje odsotnosti in
•	sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev.
Oblikovali smo jih na osnovi Vzgojnega načrta šole in zakonodaje ter v zvezi z njo sprejetimi predpisi in notranjimi akti šole, ki se nanašajo na zgoraj zapisana področja, v sodelovanju strokovnih delavcev šole, učencev in staršev.
DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV
Učenci:
. spoštujejo hišni red, pravila šolskega reda, sprejete dogovore oziroma opozorila
delavcev šole; . spoštujejo pravice delavcev šole in učencev;
. imajo spoštljiv in strpen odnos do vseh oblik drugačnosti (individualnost, spol,
rasa, etnična pripadnost, veroizpoved, posebne potrebe ...); . redno in točno obiskujejo pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti; . sodelujejo pri urejanju šole in šolske okolice in imajo spoštljiv odnos do narave; . izpolnjujejo svoje učne in druge šolske obveznosti; . ne ovirajo in ne motijo učencev in učiteljev pri delu;
. v šoli in izven nje skrbijo za lastno zdravje in varnost ter ne ogrožajo zdravja in varnosti drugih;
. v primeru lastne ogroženosti ali ogroženosti drugega takoj obvestijo strokovnega delavca;
. varujejo ter odgovorno ravnajo s premoženjem šole, z lastnino učencev in delavcev šole;
. šolsko informacijsko-komunikacijsko tehnologijo uporabljajo varno in v skladu z dogovori na šoli;
. imajo odgovoren in pravilen odnos do šolske dokumentacije, ki jo vodi in izdaja
osnovna šola; . odgovorno zastopajo šolo navzven.
20
Pravila šolskega reda
Zapisano se smiselno uporablja za učence s posebnimi potrebami, če seveda z ustrezno dokumentacijo ni drugače določeno.
NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI
Za zagotavljanje varnosti učencev in preprečevanje nasilja nad in med učenci ter nad delavci šole šola izvaja preventivne in aktivne ukrepe.
Preventivni ukrepi:
. svetujemo in usposabljamo učence za varno uporabo pripomočkov, naprav in opreme;
. učencem preprečujemo dostop do nevarnih snovi in naprav;
. zagotavljamo, da so objekti, šolski prostori, učila, oprema, stroji in naprave v skladu z veljavnimi normativi in standardi in omogočajo varno izvajanje dejavnosti;
. usposabljamo delavce za varno delo;
. varujemo osebne podatke;
. zagotavljamo ustrezno število spremljevalcev za izvajanje dejavnosti izven šole (ekskurzije; športni, naravoslovni, kulturni in tehniški dnevi; tekmovanja; šole v naravi ...);
. zagotavljamo ustrezno opremo učencem, ki sodelujejo pri urejanju šole in šolske okolice;
. za učence izvajamo različne preventivne dejavnosti na temo varnosti in nasilja
v
(tudi v sodelovanju s Policijsko postajo Žalec, Policijsko upravo Celje, Svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu ...);
. zaradi zagotavljanja večje varnosti učenci ne prihajajo v šolo z rolerji in s kolesom z motorjem, ampak peš, s kolesom, z avtobusom ali jih pripeljejo starši.
Aktivni ukrepi:
. organiziramo dežurstvo v šolskih prostorih in na zunanjih šolskih površinah -podrobneje opredeljeno v Hišnem redu šole (izvajajo ga delavci šole, učenci);
. nadziramo vstop obiskovalcev šole;
. opredelili smo način prihoda učencev v šolo in odhoda iz nje;
I I V • I •	V	•	V-	I	• V V	. . I	v •
. določili smo čas in način uporabe igrišča in zunanjih površin;
. oblikovali smo ukrepe za primere nezgod (za zgoraj zapisane ukrepe glej Hišni red šole);
. oblikujemo oddelke in skupine učencev v skladu z veljavnimi normativi in standardi;
. vključujemo učence 5. razreda v tečaj za vožnjo s kolesi in opravljanje kolesarskega izpita;
. izvajamo nadzor v primeru suma prinašanja nevarnih predmetov ali snovi v šolo.
21
Pravila šolskega reda
Za posamezne ukrepe imamo izdelana navodila za strokovne delavce ter pravila ravnanja in obnašanja za učence.
Pravila v posameznih šolskih prostorih (glej prilogo).
Pravila za šolske dejavnosti, ki se izvajajo izven šolskih prostorov (glej prilogo). PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA
V medsebojnih stikih upoštevamo osnovna pravila bontona, razredne in šolske dogovore. Do delavcev šole, učencev in obiskovalcev imamo strpen, prijazen, vljuden in spoštljiv odnos.
Prihod v šolo in odhod domov
. Pouk se prične ob 8.20.
. Učenci prihajajo v šolo 15 minut pred pričetkom pouka.
. Učenci, ki prihajajo prej, počakajo na pouk v jutranjem varstvu, v varstvu vozačev ali v za to namenjenih kotičkih.
. Učenci odložijo vrhnja oblačila in obutev v garderobi oziroma v garderobni omarici.
. Urejenost garderob (učenci od 1. do 5. razreda) in garderobnih omaric (učenci od 6. do 9. razreda) tedensko preverja razrednik ob prisotnosti učencev. Vsak učenec mora skrbeti za svoj prostor v garderobi, ki mora biti vedno urejen (oblačila obešena, čevlji oz. copati zloženi, omarica na predmetni stopnji zaklenjena). Učenci so v šoli zaradi varnosti obuti v copate z nedrsečim podplatom (sicer v primeru poškodb skupaj s starši prevzemajo odgovornost).
. V primeru izgube ključa garderobne omarice učenec sam poskrbi za novega.
. V primeru okvare, povzročene škode oz. kraje je učenec dolžan takoj obvestiti razrednika in hišnika.
. Za vredne predmete odgovarjajo sami.
. Gibanje staršev, obiskovalcev in najemnikov prostorov po šoli je omejeno.
. V učilnice lahko vstopijo starši in obiskovalci samo z dovoljenjem ravnateljice.
. Zaradi varnosti lahko ravnateljica gibanje dodatno omeji s posebnim sklepom.
. Starši pred poukom spremljajo otroke do garderobe, po pouku jih počakajo pred garderobo ali pred učilnico podaljšanega bivanja (1. triletje).
. Po pouku oz. zaključenih šolskih dejavnostih učenci zapustijo šolo ali gredo v varstvo vozačev oziroma podaljšano bivanje.
. Po nepotrebnem se ne vračajo in zadržujejo v garderobi ali hodijo po šoli.
22
Pravila šolskega reda
Pouk in odmori
. Učenci prihajajo redno in točno k pouku.
. Na začetek pouka mirno počakajo na svojem mestu in imajo pripravljene šolske potrebščine.
. Učitelj točno začne in konča učno uro.
. Na začetku učne ure se učitelj in učenci pozdravijo.
. Učitelj na začetku ure uredi dokumentacijo dela oddelka, med drugim preveri prisotnost učencev pri pouku.
. Reditelji sporočijo učitelju morebitne odsotne učence, vodstvu šole pa odsotnost učitelja, če ta traja več kot 5 minut.
. Učenci, ki zamudijo, potrkajo na vrata učilnice, pristopijo k učitelju in se opravičijo zaradi zamude.
. O napovedani odsotnosti učitelja pomočnica ravnateljice predhodno obvesti učitelje in učence (oglasna deska).
. Učenci dosledno upoštevajo navodila učiteljev, aktivno sodelujejo pri pouku ter opravljajo šolske obveznosti doma.
. Ne ovirajo in ne motijo učencev in učiteljev pri delu.
. V šolskih prostorih in v času izvajanja šolskih dejavnosti izven šole je uporaba informacijsko-komunikacijskih naprav prepovedana. V primeru, da učenec te naprave uporabi, mu jih učitelj odvzame. Pred odvzemom učenec napravo zaklene oz. ugasne. Napravo učitelj izroči razredniku, ki jo shrani v za to namenjen prostor, ki onemogoča kakršno koli zlorabo. Napravo vrne razrednik staršem. Če učenec naprave učitelju oz. razredniku noče izročiti, razrednik pokliče starše, da pridejo po svojega otroka. V nujnih primerih lahko starši pokličejo tajništvo, kjer bomo poskrbeli za takojšnji prenos informacij.
. Med odmori se učenci pripravijo na naslednjo uro, ne povzročajo nereda in se po nepotrebnem ne zadržujejo v sanitarijah in na hodnikih.
Zapuščanje šolskih in drugih prostorov
. Učenci v času pouka praviloma ne zapuščajo šole.
. Učenci lahko med poukom oziroma v času šolskih dejavnosti izjemoma zapustijo učilnico, telovadnico, šolo, igrišče ali drug prostor le z dovoljenjem učitelja. V nasprotnem primeru učitelj poleg razrednika in vodstva šole obvesti še svetovalno službo. Razrednik obvesti starše in po potrebi policijo.
. Predčasen odhod iz šole oz. organizirane šolske dejavnosti ali odsotnost od posamezne ure dovoli razrednik, če za to ustno ali pisno zaprosijo starši. Učenec pa o odsotnosti obvesti učitelja, ki izvaja uro.
23
Pravila šolskega reda
. V primeru zdravstvenih težav (vročina, bruhanje, slabost ipd.) učitelj obvesti razrednika, ki pokliče starše in se dogovori o odhodu učenca domov.
. V primeru poškodbe strokovni delavec takoj nudi učencu prvo pomoč. Takoj obvesti tudi razrednika in pomočnico ravnateljice, v njeni odsotnosti pa vodjo aktiva. Razrednik obvesti enega izmed staršev.
. Glede na težo poškodbe v dogovoru s starši učenec ostane v šoli ali ga prevzamejo starši (domača oskrba/zdravnik). V primeru, da učenec potrebuje nujno medicinsko pomoč, tajnica takoj pokliče zdravstveni dom oz. število 112. V primeru njene odsotnosti to stori pomočnica ravnateljice.
. Učenci 1. razreda nikoli ne smejo oditi iz šole sami, ampak obvezno v spremstvu staršev ali s strani staršev pooblaščene osebe.
Zajtrk, malica in kosilo
. Zajtrk je ob 7.30 v jedilnici.
. Učenci od 1. do 5. razreda imajo odmor za malico po prvi učni uri (traja od 9.05 do 9.25).
. Učenci predmetne stopnje imajo odmor za malico po drugi učni uri (traja od 9.55 do 10.15). Učilnice zamenjajo ob 10.10.
. Razredniki malicajo v matični učilnici skupaj z učenci.
v
. Ce je razrednik odsoten, ga zamenja sorazrednik oziroma učitelj, ki ga nadomešča.
. Učenci spoštljivo ravnajo s hrano in jo kulturno pojedo na svojem prostoru. Po malici pospravijo ostanke hrane, embalažo in lončke. Dežurni učenci pravočasno vrnejo posodo in ostanke malice v kuhinjo.
. Popoldanska malica je ob 14.30.
. Kosilo je od 11.50 do 14. ure. Vsak učenec, ki kosi v šoli, dobi svojo kartico s kodo, ki jo skrbno čuva in redno prinaša h kosilu. Če jo poškoduje ali izgubi, dobi novo, vendar jo mora plačati.
. Učenci kulturno zaužijejo kosilo v jedilnici. Učenci 1. razreda imajo družinski način strežbe pod nadzorom učiteljic OPB. Ostali dobijo kosilo na samopostrežni liniji.
. Učenci, ki nimajo kosila, v tem času ne hodijo v jedilnico.
24
Pravila šolskega reda
Skrb za lastno zdravje in varnost ter varnost in zdravje drugih
V šolskih prostorih, na zunanjih šolskih površinah in v drugih prostorih, kjer se izvajajo šolske dejavnosti, je prepovedano:
. izvajanje kakršne koli oblike nasilja (fizično, psihično, spolno); . uporabljanje, prinašanje ali prodajanje pirotehničnih sredstev; . kajenje;
. prinašanje, ponujanje, prodajanje ali uživanje alkohola, drog ter drugih psihoaktivnih ali zdravju škodljivih snovi ter napeljevanje drugih k takim dejanjem;
. prihod oziroma prisotnost pod vplivom alkohola, drog ter drugih psihoaktivnih snovi;
. nošenje predmetov, ki ogrožajo zdravje in življenje;
. kraja ali namerno poškodovanje premoženja šole, lastnine delavcev šole ali učencev.
VZGOJNI UKREPI ZA POSAMEZNE KRŠITVE PRAVIL
Učenec, ki ne izpolnjuje dolžnosti ali krši hišni red, pravila šolskega reda, sprejete dogovore in opozorila delavcev šole, stori kršitev.
Pri odločanju za vrsto, obliko in intenzivnost vzgojnega delovanja bomo upoštevali težo prekrška in razvojne posebnosti učencev.
Vzgojni ukrepi
Svetovalni pogovor je pomoč učencem pri reševanju problemov (individualnih, znotraj oddelka). Izvajajo ga učitelji, svetovalni delavec in drugi strokovni delavci. Pogovoru lahko sledi dogovor (pogodba med šolo, učencem in starši) in/ali oblike pomoči (individualna pomoč, zunanje oblike pomoči).
Obveščanje staršev
Razrednik po telefonu obvešča starše o kršitvah in jih povabi na pogovor.
Opravičilo je osnova kulturnega vedenja in se praviloma uporablja ob vseh prekrških.
Restitucija izvira iz prekrška in je poravnava povzročene škode na materialnem, socialnem, psihološkem ali etičnem področju. Uporabi se za učence, za katere se oceni, da bo delovala.
25
Pravila šolskega reda
Mediacija je postopek, v katerem se učenci, ki imajo problem ali konflikt, ob pomoči tretje osebe - mediatorja pogovorijo in ugotovijo, kje so točke njihovega spora, izrazijo mnenje, ideje, težave in strahove, si izmenjajo stališče ter poskušajo najti rešitev, s katero bodo vsi zadovoljni. V mediaciji sprti sami prevzamejo odgovornost za rešitev nastalega konflikta. Mediacija krepi oziroma na novo vzpostavi odnos zaupanja in spoštovanja. Zaključi se z mediacijsko pogodbo.
Mediator je lahko usposobljena, nevtralna odrasla oseba (strokovni delavec) ali vrstnik (vrstniška mediacija s pomočjo mentorja).
Individualizirani vzgojni načrt učenca se oblikuje za učence, ki potrebujejo posebno pozornost in strokovno pomoč. Je plod sodelovanja med učenci, starši in strokovnimi delavci. Učencem pomaga doseči pozitivne spremembe v načinih zadovoljevanja lastnih potreb, upoštevanja potreb in pravic drugih (nemoteno učenje, varnost ...), sprememb na področju učenja in vedenja. V primeru nesodelovanja staršev šola pripravi načrt sama.
Individualizirani vzgojni načrt vključuje:
-	jasen opis problema,
-	jasen opis ciljev učenja in vedenja,
-	načrt ustreznih pomoči in posebnih vzgojnih dejavnosti,
-	strinjanje učenca, staršev in strokovnih delavcev glede lastnih nalog, izhajajočih iz načrta,
-	način spremljave izvajanja načrta,
-	posledice uresničevanja oziroma neuresničevanja dogovorjenega. Vzgojni ukrepi ob težjih ali ponavljajočih istovrstnih kršitvah
Izvedejo se:
-	če je potrebno takojšnje ukrepanje,
-	če učenci kršijo pravice drugih in ponavljajo kršitve pravil, dogovorov,
-	če zavračajo sodelovanje pri reševanju problemov ob predhodno izvedenem svetovanju, restituciji in mediaciji.
Odstranitev iz razreda:
Če učenec onemogoča učni proces z motečim vedenjem kljub predhodni uporabi vzgojnih postopkov, (učitelj organizira delo izven razreda, preveri delo učenca in se z njim še isti dan pogovori o vzrokih težav; obvesti razrednika, ki obvesti starše; nadzornega strokovnega delavca določi ravnateljica).
26
Pravila šolskega reda
v
Če žali učitelja ali/in mu grozi (ga takoj odstrani iz skupine, načelo postopnosti ukrepanja ne velja).
v
Če ogroža varnost (nasilno vedenje;	takoj obvestiti svetovalno službo,
razrednika in starše; po potrebi se	obvesti CSD in/ali policija; načelo postopnosti ukrepanja ne velja).
Povečan nadzor:
-	nad učencem v času, ko je v šoli, a ni pri pouku (s strani strokovnega delavca ali vrstnika);
-	v času organiziranih dejavnosti izven šolskega prostora (športni dnevi, naravoslovni dnevi, tehniški dnevi, ekskurzije ipd.): spremstvo starša, nadstandardni program šole za zagotovitev varnosti, organiziranje nadomestne dejavnosti oz. programa v šoli.
Ukinitev nekaterih pravic:
-	ukinitev statusa športnika,
-	prepoved zastopanja šole (tekmovanje, otroški parlament ipd.),
-	prepoved opravljanja dežurstva pri vhodu v šolo,
-	ukinitev funkcije v oddelčni skupnosti, skupnosti učencev.
Pogostejši prihodi staršev v šolo
Redni in vnaprej določeni stiki s strokovnim delavcem (pogovor o dogajanju v šoli)
v	v
Vzgojni opomini - spremenjeni 60. F člen Zakona o OS (Uradni list RS, 87, 2. november 2011, stran 11317)
Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole, in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi šole (določeni z vzgojnim načrtom šole in s pravili šolskega reda) ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena. Učencu se lahko izreče vzgojni opomin v posameznem šolskem letu največ trikrat. Za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, šola pripravi individualizirani vzgojni načrt. Šola lahko učenca po izrečenem tretjem vzgojnem opominu prešola na drugo šolo brez soglasja staršev.
Posamezni ukrepi oziroma kombinacija ukrepov se uporablja smiselno glede na naravo in motive prekrška, razvojne posebnosti učenca in glede na okolje, v katerem učenec živi.
27
Pravila šolskega reda
MOTEČE VEDENJE PRI POUKU - KORAKI VZGOJNEGA
UKREPANJA
UKREPI UČITELJA
1.	Opozori učenca (trikrat - opozori;
spomni na pravilo; opozori, da bo
moral zapustiti razred).
v
2.	Če opozorilo ne zaleže, zapiše zaznamek (obrazec) ali poseben daljši zapis razredniku. Med odmorom ali po pouku obvesti razrednika.
v
3.	Če se moteče vedenje nadaljuje, pošlje predsednika razreda po nadzornega strokovnega delavca (v primeru, če so bili predhodno uporabljeni vsi vzgojni postopki, če gre za ogrožanje varnosti ali žalitve oz. grožnje učitelju).
4.	V izjemnih primerih odstrani učenca iz razreda. Vztraja, da zapusti razred v spremstvu nadzornega strokovnega delavca (od 6. do 9. razreda dežurna lista nadzornih učiteljev, od 1. do 5. razreda svetovalna služba). Če učenec noče zapustiti razreda, ostane nadzorni
v
strokovni delavec z njim v učilnici. Če učenec zapusti razred, se strokovni delavec z njim pogovori o dogodku in/ali nadaljuje z delom po navodilih učitelja. Učitelj še isti dan preveri delo učenca izven razreda in se pogovori z njim o vzrokih motečega vedenja.
5.	Lahko predlaga vzgojni ukrep.
UKREPI RAZREDNIKA
1.	Razišče kršitev in se pogovori z vsemi udeleženci.
2.	Naredi uradni zaznamek.
V	v
3.	Se isti dan obvesti starše.
4.	Poskrbi za ustrezne vzgojne ukrepe.
5.	O teh obvesti učenca, starše, učitelja (pri katerem je prišlo do kršitve), po potrebi tudi svetovalno službo in vodstvo šole.
6.	Poskrbi, da učenec opravi dogovorjene obveznosti v zvezi s kršitvijo.
7.	V primeru vzgojnega opomina ravna v skladu s spremenjenim 60. f členom Zakona o OS (Uradni list RS, 87, 2. november 2011, stran 11317).
Nika Šalamon, 7. a
28
Pravila šolskega reda
ORGANIZIRANOST UČENCEV
Učenci so organizirani v oddelčne skupnosti, skupnosti učencev in šolski parlament.
Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka. Učenci pri urah oddelčne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov:
•	sodelujejo pri oblikovanju vzgojnega načrta šole in pravil šolskega reda ter izvajajo sprejete dogovore;
•	obravnavajo učni uspeh v oddelku;
•	organizirajo medsebojno pomoč pri učenju in pomoč sošolcem v različnih težavah;
•	obravnavajo kršitve in predlagajo načine ukrepanja;
•	oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade učencem v oddelčni skupnosti;
•	organizirajo različne oblike dežurstva (v skladu s sprejetim hišnim redom in z dogovorjenim letnim načrtom dežurstev);
•	organizirajo različne akcije in prireditve;
•	opravljajo druge naloge, za katere se dogovorijo.
Skupnost učencev šole sestavljajo učenci iz oddelčnih skupnosti. Učenci oddelčne skupnosti praviloma izberejo dva predstavnika v skupnost učencev šole. Le-ta pod vodstvom mentorja (ravnatelja) opravlja različne dejavnosti za izboljšanje medsebojnih odnosov, spodbuja čut za druge ljudi (v solidarnostnih akcijah), zaznava nasilje, poniževanje, zatiranje učencev idr.
Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Sestavljajo ga učenci, ki
v
jih izvoli skupnost učencev šole. Število predstavnikov se določi glede na število
v
oddelkov v šoli. Šolski parlament skliče mentor (ravnatelj) skupnosti učencev šole.
OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI
Zamujanje in odsotnost od pouka
v
. Ce učenec trikrat zamudi k pouku, razrednik obvesti starše.
v
. Ce učenec zamudi petkrat, dobi neopravičeno uro.
v
. Ce zamudi več kot petnajst minut, dobi neopravičeno uro.
v
. Starši morajo ob vsakem izostanku učenca šoli zjutraj v tajništvo oz. na POš sporočiti vzrok izostanka.
29

Pravila šolskega reda
. Odsotnost starši opravičijo osebno ali v pisni obliki najkasneje v petih dneh po prihodu učenca v šolo.
v
. Ce šola ni obveščena o vzroku izostanka v petih delovnih dneh od prvega dne izostanka dalje, šola obvesti starše o izostanku učenca in jih pozove, da sporočijo vzrok izostanka.
v
. Ce starši kljub obvestilu izostanka ne opravičijo, ga razrednik šteje za neopravičenega.
v
. Ce učenec izostane zaradi bolezni več kot pet šolskih dni, lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti izostanka.
v
. Ce razrednik dvomi v verodostojnost opravičila, o tem obvesti starše oziroma zdravnika, ki naj bi ga izdal.
v
. Ce ugotovi, da je opravičilo lažno, izostanka ne opraviči in ustrezno ukrepa. . Ce je učenec opravičen športne vzgoje oz. izbirnega predmeta s športnega področja, je njegova prisotnost pri teh urah obvezna.
Napovedana odsotnost
. Učenec lahko izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če
njegov izostanek vnaprej napovedo, vendar ne več kot pet dni v šolskem letu. . Učitelj ali drugi delavec, ki pripravlja šolsko aktivnost, o udeležbi in odsotnosti učencev obvesti razrednika oz. učitelje najkasneje tri dni pred izvedbo. Za udeležbo oz. odsotnost učencev obvezno predhodno pridobi soglasje staršev. . Ravnatelj lahko na željo staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu izostanek od pouka, daljši od pet dni.
Oprostitev sodelovanja iz zdravstvenih razlogov
. Učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri posameznih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v šoli.
Neopravičeni izostanki
. Ob nenadni odsotnosti učenca, ki ni obvestil učitelja, takoj obvestimo starše, ko
ugotovimo, da učenca ni pri pouku. . Ob neopravičenih urah razrednik obvesti starše in se pogovori skupaj z učencem. Obvesti svetovalno službo, ki glede na okoliščine lahko obvesti center za socialno delo ali inšpektorat za šolstvo.
v	v
. Ce učenec neopravičeno manjka od 5 do 9 ur, dobi vzgojni ukrep. Ce učenec neopravičeno manjka 10 ur ali več, se obvesti zunanje institucije.
30
Pravila šolskega reda
SODELOVANJE PRI ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENCEV
Osnovna šola sodeluje z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v 1. razred, ter rednih sistematičnih zdravstvenih pregledih v času šolanja.
v
Sola na tem področju sodeluje s starši tako, da jih obvešča o zdravstvenih pregledih in o zdravstvenih težavah ali poškodbah njihovih otrok v času bivanja v šoli. Učence in starše na različne načine osvešča o zdravem načinu življenja.
31
Pravilnik za pohvale
PRAVILNIK ZA POHVALE, PRIZNANJA IN NAGRADE
Učenci ali skupine učencev lahko v skladu s kriteriji v času šolanja prejmejo pohvale, priznanja in nagrade.
Predlogi
Pohvale, priznanja in nagrade učencem ali skupinam učencev predlagajo:
•	člani oddelčne skupnosti
•	razrednik
•	drugi strokovni delavci šole
•	mentorji dejavnosti
•	ravnateljica
Pohvale
Pohvale so lahko ustne ali pisne. Kadar se učenec ali več učencev izkaže/-jo s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, je/so ustno pohvaljen/-i. Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto.
Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje učenca. Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih. Pisne pohvale se podeljujejo za: . prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in
drugih dejavnostih šole; . bistveno izboljšanje učnega uspeha v primerjavi s preteklim šolskim letom; . doseganje vidnih rezultatov na šolskih tekmovanjih in srečanjih učencev z
različnih področij znanja in delovanja; . posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti učencev ali skupnosti
učencev šole; . nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo;
. aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih dejavnosti in prireditev, pomembnih za delo šole.
Priznanja
Priznanja podeljuje učencem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti. Priznanja se izrekajo za:
. večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem delu; . doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih učencev, ki so organizirana za območje celotne države;
32
Pravilnik za pohvale
. večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri interesnih in drugih dejavnostih;
. večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti, skupnosti učencev šole. Nagrade
Učenci so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole. Pisne pohvale podeljuje razrednik ali mentor ob koncu šolskega leta, priznanja in nagrade pa ravnatelj.
Ob koncu triletij (3., 6. in 9. razreda) ravnatelj na slavnosten način podeli pohvale, priznanja in nagrade.
Priznanja in nagrade ob koncu šolanja
Ob koncu devetega razreda želimo učence še posebej nagraditi za uspešno delo: pri učenju, za delo v oddelčni skupnosti, v interesnih dejavnostih in drugih aktivnostih, pri čemer upoštevamo dosežke na učnem in vzgojnem področju. Ravnateljica podeljuje: . pohvale in priznanja za posebne dosežke, . pohvale za delo na vzgojnem področju,
. bronasta, srebrna in zlata priznanja (za večletne dosežke na učnem in vzgojnem področju),
. priznanje za najučenca/najučenko - ta prejme tudi nagrado. Podeljuje jih ravnateljica na valeti.
Vsi učenci, ki prejmejo zlato priznanje, se vpišejo v zlato knjigo šole. V vsakem šolskem letu morajo učenci za pridobitev priznanja predložiti razredničarki dokazila z dosežki v prvem tednu po prvomajskih počitnicah.
Učenec, ki je predlagan za eno izmed navedenih priznanj, mora poleg dosežkov imeti tudi lep in spoštljiv odnos do sošolcev in delavcev šole ter biti pripravljen nuditi pomoč tistim, ki jo potrebujejo.
Pohvale in priznanja za posebne dosežke ter pohvale na vzgojnem področju Šola podeljuje tudi pohvale in priznanja za posebne dosežke na določenih področjih v državnem in mednarodnem merilu in pohvale za poseben prispevek na vzgojnem področju.
BRONASTO PRIZNANJE
prejmejo vsi, ki izpolnjujejo vse točke izmed naštetih kriterijev: . povprečje zaključenih ocen ob koncu leta najmanj 4, dvakrat lahko najmanj 3,5;
33
Pravilnik za pohvale
■	dve bronasti priznanji, od katerih mora biti eno iz učnega predmeta; . zlata bralna značka.
Namesto enega bronastega priznanja velja tudi eden izmed spodaj naštetih dosežkov:
■	do 5. mesto na regijskem tekmovanju, . do 10. mesto na državnem tekmovanju,
■	sodelovanje v pevskem zboru (6 let),
■	raziskovalna naloga.
Učenec lahko prejme bronasto priznanje tudi, če je imel ob lepem vedenju 6 let povprečje zaključenih ocen najmanj 4,5 oz. je dosegel izjemen osebni napredek.
SREBRNO PRIZNANJE
prejmejo vsi, ki izpolnjujejo vse točke izmed naštetih kriterijev: . povprečje zaključenih ocen ob koncu leta najmanj 4,5, enkrat lahko najmanj 4; . zlata bralna značka;
. srebrno ali zlato priznanje za angleško ali nemško bralno značko (3 leta);
. osvojitev srebrnega priznanja iz učnega predmeta ali osvojitev štirih bronastih priznanj, od katerih morajo biti tri iz učnega predmeta, ali dvakrat osvojeno srebrno priznanje z raziskovalnimi nalogami na državni ravni, če so praviloma sodelovali največ trije učenci;
. pomoč sošolcem, vodenje razreda, prizadevno delo v skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu;
v
. prispevek k ugledu Oš Polzela (šolsko ter obšolsko delo), izjemoma štirikrat
povprečje zaključenih ocen najmanj 4,5 ob izjemnem osebnem napredku. Namesto enega bronastega priznanja velja tudi eden izmed spodaj naštetih dosežkov:
-	osvojitev 1. do 5. mesta na regijskem tekmovanju,
-	1. do 10. mesta na državnem tekmovanju ali kak drug izjemen dosežek učenca (upoštevamo tudi skupinske dosežke).
34
Pravilnik za pohvale
ZLATO PRIZNANJE
prejmejo vsi, ki izpolnjujejo vse točke izmed naštetih kriterijev: . povprečje zaključenih ocen ob koncu leta najmanj 4,5; ■ zlata bralna značka;
. srebrno ali zlato priznanje za angleško ali nemško bralno značko (3 leta);
. osvojitev zlatega priznanja iz učnega predmeta ali osvojitev treh srebrnih priznanj, od katerih morata biti dve iz učnega predmeta, ali dvakrat osvojeno zlato priznanje z raziskovalnimi nalogami, če so praviloma sodelovali največ trije učenci;
. pomoč sošolcem (z rezultati), vodenje razreda: prizadevno delo v skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu;
v
. prispevek k ugledu OS Polzela (šolsko ter obšolsko delo);
. ob izjemnih uspehih na tekmovanjih v znanju je lahko 5 let povprečje zaključenih ocen najmanj 4,5.
Namesto enega srebrnega priznanja velja tudi eden izmed spodaj naštetih dosežkov: . osvojitev 1. mesta na regijskem tekmovanju,
. 1. do 5. mesta na državnem tekmovanju oz. kak drug izjemen dosežek učenca (upoštevamo tudi skupinske dosežke).
NAJUČENEC/NAJUČENKA ŠOLE
Poleg navedenih priznanj ravnateljica šole podeljuje še nagrade, priznanja in pohvale za posebne dosežke na učnem in vzgojnem področju.
Najvišje priznanje NAJUČENEC/NAJUČENKA ŠOLE in nagrado prejmejo vsi, ki: . izpolnjujejo pogoje za zlato priznanje,
. s svojo vsestransko aktivnostjo in z izjemnimi dosežki prispevajo k ugledu šole. VPIS V ZLATO KNJIGO
V zlato knjigo je vpisan učenec, ki prejme ZLATO PRIZNANJE Osnovne šole Polzela.
35
Zoisove štipendije
ZOISOVE ŠTIPENDIJE
zakon o Štipendiranju (Uradni list rs 59/2007),
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Uradni list RS, št. 51/2008)
Nov Zakon o štipendiranju (Zštip) je bil sprejet junija 2007, nov Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij pa maja 2008. Oba akta sta se pričela uporabljati 1. 9. 2008.
V	skladu s 5. členom Zštip se še vedno podeljujejo Zoisove, kadrovske in državne štipendije.
Pogoji za pridobitev Zoisove štipendije so se spremenili - ne upoštevajo se več dosežki testiranja v osmem razredu (z MFBT - z multifaktorsko baterijo testov), ampak naslednji splošni pogoji (24. člen Zštip): . učenec ima v zaključnem razredu osnovne šole povprečno oceno najmanj 4,5 ali več ter je bil v skladu s Konceptom odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v
v
devetletni OS identificiran kot nadarjen učenec ali
. je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, ki ne smejo biti starejši od dveh let od dneva objave javnega razpisa. Kot izjemni dosežki se štejejo zlasti najvišja mesta na državnem tekmovanju (zlata priznanja in/ali prva tri mesta), na mednarodnem tekmovanju (udeležba, priznanje, prva tri mesta), priznanja za najboljše raziskovalne naloge (zlata priznanja, nagrade, prva tri mesta).
V	skladu s 40. členom Zštip kandidat (učenec, starši) za pridobitev Zoisove štipendije k izpolnjeni Vlogi za uveljavitev pravice do Zoisove štipendije priloži:
. potrdilo o vpisu v izobraževalni program, . spričevalo 9. razreda in dokazilo o nadarjenosti oziroma . dokazilo o izjemnem dosežku.
Vse obrazce za zgoraj našteto dokumentacijo najdete na spletni strani www.sklad-kadri.si.
V	skladu z drugim odstavkom 42. člena Zštip o dodelitvi štipendije odloča Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, ki vsako leto najkasneje do konca junija objavi javni razpis (poziv).
Vloge se (skupaj z zahtevano dokumentacijo) predložijo (pošljejo priporočeno ali osebno izročijo) na naslov: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana.
36
Pravila šolske prehrane
PRAVILA ŠOLSKE PREHRANE
PRAVILA ŠOLSKE PREHRANE Osnovne šole Polzela
V S E B I N A
I.	UVODNA DOLOČILA
Šola s pravili šolske prehrane opredeli: uporabnike šolske prehrane (v nadaljevanju: uporabniki) obveznosti uporabnikov šolske prehrane dejavnosti, povezane s prehrano
II.	ORGANIZACIJA ŠOLSKE PREHRANE Šolska prehrana
Dietna prehrana Organizacija šolske prehrane
III.	OBVEŠČANJE UČENCEV IN STARŠEV Vsebina obveščanja
Način obveščanja
IV.	PRIJAVA NA ŠOLSKO PREHRANO TER ČAS IN NAČIN ODJAVE POSAMEZNEGA OBROKA
Prijava
Preklic prijave in odjava prehrane
Odjava in prijava posameznega dnevnega obroka med šolskim letom Plačilo polne cene obroka Neprevzeti obroki
V.	CENA IN PLAČILO ZA ŠOLSKO PREHRANO
Cena zajtrka, kosila in popoldanske malice Cena dopoldanske malice Cena subvencioniranega kosila in malice Plačevanje prehrane Ukrepi zaradi neplačevanja
VI.	SUBVENCIONIRANJE ŠOLSKE PREHRANE Vrste subvencionirane prehrane Upravičenost do subvencije za malico in kosilo
Upravičenost do dodatne subvencije za malico in kosilo, ki jo določi šola Upravičenci do subvencionirane šolske prehrane
VII.	POSTOPEK DODELJEVANJA SUBVENCIJ Nastop pravice do subvencionirane prehrane
Odločanje ravnatelja o pravici do subvencije, ki jo dodeli šola
Vsebina ravnateljevega sklepa
Pritožba na sklep ravnatelja
Odločanje ravnatelja o pritožbi
Odločanje komisije
Vročanje listin v postopku
37
Pravila šolske prehrane
VIII.	EVIDENTIRANJE IN NADZOR NAD KORIŠČENJEM OBROKOV
Evidenca šolske prehrane Dostop in posredovanje podatkov Centralna evidenca Varstvo podatkov Hranjenje podatkov
IX.	POSTOPKI EVIDENTIRANJA OBROKOV ŠOLSKE PREHRANE
X.	SPREMLJANJE IN NADZOR
Notranje spremljanje
XI.	DRUGI UPORABNIKI ŠOLSKE PREHRANE
Prijave in odjave ostalih uporabnikov šolske prehrane Cena prehrane in plačilo
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Vzpostavitev evidence
Pogodbena razmerja Končne določbe
I.	UVODNA DOLOČILA
1.	točka
Šola s pravili šolske prehrane opredeli:
•	organizacijo šolske prehrane,
•	obveščanje učencev in staršev,
•	prijavo na šolsko prehrano ter čas in način odjave posameznega obroka,
•	ceno in plačilo šolske prehrane,
•	subvencioniranje šolske prehrane,
•	postopek dodeljevanja subvencij,
•	evidentiranje in nadzor nad koriščenjem obrokov,
•	postopke evidentiranja obrokov šolske prehrane,
•	spremljanje in nadzor in
•	druge uporabnike šolske prehrane.
2.	točka
Uporabniki šolske prehrane (v nadaljevanju: uporabniki) so:
•	učenci,
•	delavci šole,
•	delavci, ki dopolnjujejo delovno obvezo v šoli,
•	delavci, zaposleni po pogodbi,
•	študenti na obvezni praksi in
•	upokojeni delavci šole, če tako odloči svet šole in drugi uporabniki.
3.	točka
Obveznosti uporabnikov šolske prehrane
Ponudba šolske prehrane je opisana v pogodbi, ki jo starši dobro preberejo, označijo želene obroke in podpišejo. Le s podpisano pogodbo učenec/-ka prejme naročen obrok hrane.
38
Pravila šolske prehrane
S prijavo na šolsko prehrano nastopi dolžnost uporabnikov šolske prehrane, da bodo:
•	spoštovali pravila šolske prehrane in urnik,
•	plačali prispevek za šolsko prehrano,
•	pravočasno odjavili posamezni obrok v skladu s pravili šolske prehrane,
•	plačali polno ceno obroka, če ga niso pravočasno odjavili,
•	šoli v 30 dneh sporočili vsako spremembo podatkov o učencu, prijavljenem na šolsko prehrano.
4.	točka
Dejavnosti, povezane s prehrano
Sola opredeli v letnem delovnem načrtu:
•	vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano,
•	dejavnosti, s katerimi bo spodbujala zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja.
Prostor, določen za šolsko prehrano, razpored in način razdeljevanja posameznih obrokov hrane šola opredeli vsako šolsko leto v letnem delovnem načrtu.
Na območju šole ter na površini, ki sodi v šolski prostor, ne smejo biti nameščeni prodajni avtomati za distribucijo hrane in pijače.
Vzdrževanje reda in čistoče ter kultura obnašanja so opredeljeni v Pravilih šolskega reda. II. ORGANIZACIJA ŠOLSKE PREHRANE
5.	točka
v
Šolska prehrana
Sola organizira:
•	obvezno malico za vse učence,
•	kot dodatno ponudbo zajtrk, kosilo in popoldansko malico,
•	dietno prehrano.
Dietna prehrana
Sola organizira dietno prehrano v okviru svojih možnosti in v okviru možnih finančnih sredstev.
Dietno prehrano lahko uveljavljajo starši učencev na podlagi:
•	potrdila lečečega zdravnika ali zdravnika specialista in s strani stroke predpisanega jedilnika.
Za vsako šolsko leto morajo starši predložiti novo zdravniško potrdilo.
6.	točka
Sola organizira prehrano za učence v dneh, ko potekajo pouk in druge organizirane dejavnosti šole.
39
Pravila šolske prehrane
Pri organizaciji šolske prehrane se upoštevajo Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
Za načrtovanje sestave, količine in kakovosti šolske prehrane se uporablja:
1.	Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter
2.	Organizacija šolske prehrane z racionalizacijo stroškov (Irena Simčič: Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 1999).
7.	točka
Organizacija šolske prehrane
Izvajalci prehrane
Šolsko prehrano organizira šola tako, da sama izvede:
•	nabavo živil,
•	pripravo,
•	razdeljevanje obrokov in vodi ustrezne evidence.
Poleg organizacije šolske prehrane šola obvezno izvaja tudi vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so povezane s prehrano.
III. OBVEŠČANJE UČENCEV IN STARŠEV
Šola seznanja starše in učence z organizacijo šolske prehrane na način, ki jim zagotavlja razumljivost, pravočasnost ter dostopnost do informacij.
8.	točka
Vsebina obveščanja
Šola seznani starše in učence do začetka šolskega leta:
•	z organizacijo šolske prehrane,
•	s pravili šolske prehrane,
•	z dolžnostmi učencev in staršev po prijavi na šolsko prehrano,
•	s subvencioniranjem malice oziroma kosila ter
•	z načinom in s postopki uveljavljanja subvencij.
Šola mora obvezno obvestiti starše o vsakokratni spremembi cen:
•	malice, ki jo določi minister, pristojen za šolstvo.
•	zajtrka, kosila in popoldanske malice, ki jo določi svet šole na podlagi izračuna.
9.	točka
Način obveščanja
Šola obvešča in seznani starše z vsebino zgornje točke:
•	na govorilnih urah,	• preko spletne strani,	• s pisnimi obvestili.
40
Pravila šolske prehrane
Razredniki seznanijo učence s pravili šolske prehrane na
•	razrednih urah.
Vodja šolske prehrane seznani učence šole s pravili šolske prehrane
•	z obvestili in jedilniki preko oglasne deske in spleta.
IV. PRIJAVA NA ŠOLSKO PREHRANO TER ČAS IN NAČIN ODJAVE POSAMEZNEGA OBROKA
10.	točka Prijava
Starši lahko prijavijo učenca na šolsko prehrano:
•	praviloma v juniju za naslednje šolsko leto oziroma
•	kadar koli med šolskim letom.
Prijava na šolsko prehrano se vloži na obrazcu, ki je priloga teh pravil. Prijavo hrani šola do konca šolskega leta, za katerega je bila oddana.
Učenci, ki imajo šolsko kosilo, prejmejo kartico s kodo, s katero se morajo vsak dan evidentirati na kodnem elektronskem čitalcu Brez kartice ne morejo prejeti kosila.
Kartico lahko pozabijo le enkrat v mesecu. Takrat dobijo potrdilo v tajništvu šole. Če pozabijo kartico večkrat v mesecu, kosila ne morejo prejeti, vendar se obračuna.
11.	točka
Preklic prijave in odjava prehrane
Oddano prijavo na šolsko prehrano lahko starši kadar koli prekličejo. Starši lahko za stalno odjavijo vse ali posamezne obroke šolske prehrane.
Izpolnjeno in podpisano pisno izjavo o prijavi lahko starši oddajo pri:
•	razredniku,
•	organizatorju šolske prehrane,
•	v tajništvu šole .
Preklic in odjava velja z naslednjim dnem po prejemu preklica oziroma odjave. Obrazce za preklic in odjavo šolske prehrane dobijo starši v računovodstvu. Poiščejo pa ga lahko tudi na spletni strani šole.
12.	točka
Odjava in prijava posameznega dnevnega obroka med šolskim letom Starši so dolžni ODJAVITI posamezen obrok ali vse obroke s:
•	poslanim SMS na GSM-številko 051 325 837 (za koga odjavljajo, kateri obrok in iz katerega razreda je učenec);
•	poslanim sporočilom po e-pošti: kuhinja.sola.polzela@qmaiLcom.(odjavljajo s pomočjo KONTAKTNEGA OBRAZCA);
•	telefonskim klicem v kuhinjo na številko 03 703 31 25, od 7. do 8.20 ure.
41
Pravila šolske prehrane
Dnevno kosilo lahko starši prijavijo na zgoraj navedene telefonske številke oziroma učenci v tajništvu šole.
Prijave in odjave na šolske obroke hrane sprejemamo vsak dan od 7.00 do 8.20 ure.
Posamezen obrok za odsotnega učenca so starši dolžni pravočasno odjaviti. Posamezen obrok je pravočasno odjavljen, če se ga ODJAVI VSAJ EN DELOVNI DAN PREJ, in sicer do 8.20 ure.
Obroke morajo odjaviti tudi tisti starši, ki imajo subvencionirane obroke. Učenec ne more odpovedati obrokov hrane.
V	izjemnih primerih (nenadna bolezen ali kakšen drug izredni dogodek) se šteje za pravočasno odjavo, če je sporočena 1. dan učenčeve odsotnosti, do 8.20 ure na način, kot je naveden v prvem odstavku te točke.
Po končani bolezni oz. odsotnosti bo učencu zagotovljen posamezni obrok, če bodo starši še isti dan pred začetkom pouka (do 8.20) obvestili kuhinjo, da bo prisoten pri pouku.
Posamezni obrok za učenca, ki je odsoten od pouka zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, ekskurziji, taborih, ŠVN ipd., na katerih sodeluje šola, odjavi šola.
13.	točka
Plačilo polne cene obroka
V	kolikor starši posameznega obroka ne odjavijo pravočasno, plačajo polno ceno obroka. Odjavljeni obroki prehrane se obračunajo naslednji mesec.
14.	točka
Neprevzeti obroki
Obroke šolske prehrane, ki niso bili:
•	pravočasno odjavljeni ali
•	jih učenci v predvidenem času niso prevzeli, šola brezplačno odstopi:
•	drugim učencem.
Zaradi odnosa do hrane in kulture prehranjevanja se neprevzeti obroki v času malice razdelijo učencem.
V. CENA IN PLAČILO ZA ŠOLSKO PREHRANO
15.	točka
Cena zajtrka, kosila in popoldanske malice
Ceno šolske prehrane (zajtrk, kosilo in popoldanska malica) določi šola s cenikom, ki ga sprejme svet šole.
42
Pravila šolske prehrane
Tržna cena šolske prehrane vključuje stroške:
•	nabavljene hrane,
•	uporabljene energije za pripravo,
•	dela, prispevkov in dajatev,
•	amortizacije delovnih sredstev in pripomočkov ter
•	druge stroške, povezane z nabavo, s pripravo, z dostavo in evidenco šolske prehrane.
Osnovni šoli so zagotovljena sredstva za plače in davke ter druge osebne prejemke za:
•	organizatorja šolske prehrane in
•	kuharja za pripravo malic,
ki ju šola sistemizira na osnovi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole.
16.	točka
Cena dopoldanske malice
Praviloma pred začetkom vsakega šolskega leta določi minister s sklepom:
•	ceno malice v osnovni šoli, to je ceno, po kateri šola zagotavlja malico učencem (v nadaljnjem besedilu: cena malice) in
•	znesek dodatne subvencije za malico.
Starši plačajo šoli prispevek za malico v višini razlike med pripadajočo subvencijo in ceno malice. Prispevek se lahko zniža, če šola za ta namen pridobi dodatna sredstva:
•	ki jih prispevajo občine,
•	iz donacij,
•	prispevkov sponzorjev,
•	sredstev šolskega sklada in
•	drugih sredstev.
17.	točka
Cena subvencioniranega kosila
Ceno subvencioniranega kosila lahko določi minister, pristojen za šolstvo, s sklepom.
18.	točka
Plačevanje prehrane
Šolska prehrana (zajtrk, malica, kosilo, popoldanska malica) se obračunava in plačuje po ceniku. Uporabniki so dolžni plačevati šolsko prehrano v rokih, navedenih na položnicah oziroma obvestilih.
Šolsko prehrano starši plačujejo na račun šole s položnico, ki jim jo šola pošlje do 10. v mesecu za pretekli mesec, ali preko trajnega naloga, ki ga starši odprejo v šoli. Rok plačila je do 18. v mesecu .
V primeru, da starši ali skrbniki prehrane ne plačajo, prejmejo konec meseca I. opomin, za katerega se obračunajo stroški.
Po preteku 15 ( petnajstih) dni po prejemu opomina in neplačila se učencu ukinejo obroki hrane, razen malice.
43
Pravila šolske prehrane
19.	točka
Ukrepi zaradi neplačevanja
V kolikor starši niso plačali stroškov za šolsko prehrano do roka zapadlosti računa, se učencu začasno onemogoči prejemanje šolske prehrane do plačila zaostalih obveznosti.
Pred tem se:
•	vroči staršem obvestilo in opomin,
•	ugotovi plačilna sposobnost staršev in
•	pridobi mnenje pristojnega ministrstva.
Dvakrat letno (predvidoma januarja in avgusta) šola za dolžnike, ki niso plačali prehrane niti po treh opominih, sproži postopek plačila preko sodišča.
Za reševanje morebitnih nesporazumov pri obračunavanju števila obrokov in višine plačila sta pristojna:
•	organizator šolske prehrane in
•	računovodkinja oziroma pooblaščena računovodska delavka.
VI. SUBVENCIONIRANJE ŠOLSKE PREHRANE
20.točka
Vrste subvencionirane prehrane:
•	subvencija za malico zaradi socialnega položaja učenca,
•	dodatna subvencija za malico zaradi izjemnih okoliščin družine učenca,
•	subvencija za kosilo.
Minister s sklepom praviloma pred začetkom vsakega šolskega leta določi subvencije.
21.	točka
Upravičenost do subvencije za malico in kosilo
Zakon določa, da so do polne subvencije za malico v šol. letu 2013/2014 upravičeni učenci, ki izhajajo iz družin, katerih mesečni dohodek, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, na osebo ne presega 53 % neto povprečne plače v RS.
Do subvencije za kosilo so upravičeni tisti učenci, ki izhajajo iz družin, katerih mesečni dohodek na osebo ne presega 18 % neto povprečne plače (prvi razred otroškega dodatka).
Učenci, ki so v rejništvu, ter učenci prosilci za azil so upravičeni do subvencije za malico. O opravičenosti do subvencij na osnovi vloge staršev odloča Center za socialno delo. Vlogo za subvencioniranje malice in kosila je potrebno vložiti v avgustu, v kolikor želijo, da bo začela veljati s 1. 9. 2013. Ce bodo vlogo vložili med šolskim letom, bo začela veljati z naslednjim dnem od datuma vložitve.
22.	točka
Upravičenost do dodatne subvencije za malico in kosilo, ki jo določi šola
Pri ugotavljanju upravičenosti do dodatne subvencije se poleg dohodka na družinskega člana, izraženega v odstotku povprečne plače, upoštevajo tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj učenca in ki nastopijo zaradi:
44
Pravila šolske prehrane
•	dolgotrajne bolezni ali smrti v družini,
•	nenadne izgube zaposlitve staršev ter
•	naravne ali druge nesreče.
Poleg vloge na obrazcu morajo starši priložiti še utemeljitev, katere od okoliščin, navedene v zgornjem odstavku, so razlog za uveljavljanje te pravice in na kakšen način vplivajo na dejanski socialni in materialni položaj učenca.
Pred izdajo sklepa šola pridobi soglasje centra za socialno delo.
23. točka
Upravičenci do subvencionirane šolske prehrane
Pravico do subvencije za šolsko prehrano imajo učenci za:
•	vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega programa v skladu s šolskim koledarjem,
•	prvi dan odsotnosti, če se zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin ne more pravočasno odjaviti oziroma prevzeti obroka.
Do subvencije za malico niso upravičeni učenci, ki so nameščeni v:
•	zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma
•	domove za učence,
ker se zagotavljajo sredstva za subvencionirano malico v okviru sredstev za oskrbo.
VII. POSTOPEK DODELJEVANJA SUBVENCIJ
24.	točka
Nastop pravice do subvencionirane prehrane
Subvencija za malico in kosilo pripada učencu od:
•	prvega šolskega dne, če je fotokopija odločbe oddana pred začetkom šolskega leta oz.
•	naslednji dan po oddani odločbi.
Učencu se od naslednjega dne, ko na Centru za socialno delo odda vlogo, do dneva ugoditve vlogi ustrezno poračuna plačani prispevek za malico oziroma kosilo.
25.	točka
Odločanje ravnatelja o pravici do subvencije, ki jo dodeli šola
O pravici do subvencije za malico in do subvencije za kosilo odloči ravnatelj s sklepom. Sklep mora izdati:
•	najkasneje v 30 dneh od prejema popolne vloge oziroma
•	do 31. avgusta za vloge, oddane v juniju in juliju za naslednje šolsko leto.
26.	točka
Vsebina ravnateljevega sklepa
45
Pravila šolske prehrane
Sklep, ki ga izda ravnatelj, mora vsebovati:
•	uvod (naziv šole, ki ga je izdala, navedbo predpisa o njeni pristojnosti, ime in priimek učenca ter označbo zadeve);
•	izrek (ime in priimek učenca, razred in oddelek, odločitev o pravici do subvencije za malico oziroma do subvencije za kosilo ter višino subvencije za malico in kosilo, navedbo šolskega leta ter datuma, od kdaj je učenec upravičen do subvencije za malico in kosilo);
•	obrazložitev (podatke iz vloge ter ugotovitve šole o podatkih za ugotavljanje upravičenosti do subvencije);
•	pravni pouk (pravica do pravnega sredstva, rok in način vložitve ter navedbo šole, pri kateri se pravno sredstvo vloži) ter
•	številko, datum, podpis ravnatelja in pečat šole, ki ga je izdala.
Vsebina sklepa je določena v Zakonu o šolski prehrani.
27.	točka
Pritožba na sklep ravnatelja
Zoper sklep je dovoljena pritožba. Če sklep ni izdan v roku, ima vlagatelj pravico do pritožbe, kot da bi bila njegova vloga zavrnjena.
Pisno pritožbo z obrazložitvijo zoper sklep je možno vložiti po pošti ali v tajništvo šole v osmih dneh po prejemu sklepa.
28.	točka
Odločanje ravnatelja o pritožbi
Najkasneje v sedmih dneh po prejemu pritožbe lahko ravnatelj na podlagi navedb v pritožbi in dodatnih poizvedb svojo odločitev spremeni.
Če svoje odločitve ne spremeni v sedmih dneh, odstopi pritožbo v reševanje pritožbeni komisiji (v nadaljevanju: komisija).
29.	točka
Odločanje komisije
O pritožbi odloča komisija, ki je na šoli pristojna za odločanje v zvezi z uresničevanjem pravic učencev.
Komisija je dolžna najkasneje v sedmih dneh od prejema pritožbe odločiti o pritožbi. Odločitev komisije je dokončna.
Zoper odločitev komisije je dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo pravic na upravnem sodišču.
30.točka
Vročanje listin v postopku
Odločbe ali sklepi, s katerimi so vloge staršev za dodatno subvencijo za malice in subvencionirano kosilo zavrnjene, se pošljejo praviloma s priporočeno pošiljko.
En izvod se hrani na sedežu šole v spisu, na katerega se pritožba nanaša.
46
Pravila šolske prehrane
VIII. EVIDENTIRANJE IN NADZOR NAD KORIŠČENJEM OBROKOV
31.	točka
Evidenca šolske prehrane
Šola vodi evidenco prijavljenih učencev na šolsko prehrano, ki obsega podatke:
•	ime in priimek ter naslov,
•	EMŠO,
•	naziv šole, razred oziroma letnik in oddelek izobraževalnega programa,
•	ime in priimek ter naslov staršev,
•	podatek o uveljavljanju pravice do subvencije za malico,
•	podatek o uveljavljanju pravice do subvencije za kosilo,
•	podatek o tem, ali je učenec v rejništvu oziroma je prosilec za azil,
•	datum in številko sklepa o pravici do subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo,
•	datum priznanja pravice do subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo,
•	višina subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo,
•	vrsta obrokov šolske prehrane, na katere je prijavljen,
•	število in datum prevzetih in odjavljenih obrokov.
32.	točka
Dostop in posredovanje podatkov
Do osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka lahko dostopajo le:
•	s strani ravnatelja pooblaščeni delavci šole, ki opravljajo dela in naloge na področju šolske prehrane.
Šola lahko posreduje ime in priimek prijavljenih učencev:
•	drugemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu oziroma
•	zunanjemu izvajalcu za evidentiranje prevzema obrokov.
33.	točka
Centralna evidenca
Šola v centralno evidenco vnaša osebne podatke učencev, ki so upravičeni do:
•	dodatne subvencije za malico ali
•	subvencije za kosilo.
Šola enkrat letno sporoči ministrstvu statistične in analitične podatke o šolski prehrani.
34.	točka Varstvo podatkov
Podatki iz evidenc se:
•	zbirajo, obdelujejo, shranjujejo za potrebe izvrševanja Zakona o šolski prehrani in
•	varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Šola obdeluje podatke iz svoje evidence in centralne evidence za namen:
•	izvajanja Zakona o šolski prehrani in
•	zaračunavanja plačila za šolsko prehrano staršem.
47
Pravila šolske prehrane
Pri izdelavi statističnih analiz se smejo podatki uporabljati tako, da identiteta učencev in staršev ni razvidna.
35.	točka
Hranjenje podatkov
Podatki v evidenci se hranijo 5 let od zaključka vsakega šolskega leta, v katerem je učenec upravičen do šolske prehrane.
IX. POSTOPKI EVIDENTIRANJA OBROKOV ŠOLSKE PREHRANE
Za evidentiranje dnevnih obrokov šolske prehrane (prijave in odjave) zadolži in pooblasti posamezne delavce ravnatelj šole v sodelovanju z vodjem šolske prehrane.
36.	točka
Razredniki oziroma njihovi namestniki so dolžni mesečno evidentirati in sporočiti stanje odsotnosti za vsak dan v kuhinjo oziroma vodji šolske prehrane, in sicer:
•	ime in priimek odsotnih učencev ter dan odjave.
Vodja šolske kuhinje in organizator šolske prehrane poskrbita dnevno za razdelitev neprevzetih obrokov učencem.
Vodja šolske prehrane vodi dnevno evidenco prijav in odjav na šolsko prehrano. Za pretekli mesec mora do 5. v mesecu posredovati naslednje podatke v računovodstvo:
•	število prijavljenih učencev,
•	število prevzetih subvencioniranih obrokov,
•	število odjavljenih subvencioniranih obrokov,
•	število nepravočasno odjavljenih subvencioniranih obrokov za prvi dan odsotnosti zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin,
•	ter vodi in skrbi za:
•	vročanje obvestil in prijav staršem,
•	zbiranje prijav učencev na šolsko prehrano,
•	evidenco prijavljenih učencev na posamezne obroke.
Solska svetovalna služba vodi in skrbi predvsem za:
•	informiranje staršev in učencev o šolski prehrani,
•	predlaganje upravičenosti učencev do subvencije za malico zaradi izrednih razmer,
•	pridobitev soglasij centra za socialno delo za upravičenost učenca do subvencije za malico zaradi izrednih razmer.
48
Pravila šolske prehrane
X.	SPREMLJANJE IN NADZOR
Spremljanje in nadzor živil v vseh procesih priprave prehrane se izvaja po načelih HACCP-sistema in smernicah dobre higienske prakse, ki zagotavljata pripravo varnih obrokov, uradni nadzor nad kvaliteto in količino prehrane.
37.	točka
Notranje spremljanje
Šola med šolskim letom (organizator šolske prehrane) vsaj enkrat preveri stopnjo zadovoljstva učencev in staršev o:
•	šolski prehrani in
•	dejavnostih, s katerimi šola spodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja.
XI.	DRUGI UPORABNIKI ŠOLSKE PREHRANE
Pravila šolske prehrane veljajo tudi za delavce šole, delavce drugih šol, ki dopolnjujejo delovno obvezo, zaposlene po pogodbi, študente na obvezni praksi in upokojene delavce šole (v nadaljevanju: drugi uporabniki).
38.	točka
Prijave in odjave ostalih uporabnikov šolske prehrane
Drugi uporabniki šolske prehrane lahko sklenejo neposredno pogodbo za koriščenje posameznih obrokov šolske prehrane.
Upokojenci šole lahko sklenejo pogodbo za prehrano samo za kosila.
Drugi uporabniki lahko izkoristijo usluge v šoli ali pa odnesejo naročeni obrok hrane v primerni embalaži domov.
OBROKE morajo koristiti vsaj 18 x(osemnajstkrat) v mesecu.
39.	točka
Cena prehrane in plačilo
Cena prehrane za druge uporabnike je tržna cena, ki jo določi svet šole. Stroške za prehrano lahko poravnajo drugi uporabniki z:
•	nakazilom na račun šole ali
•	odtegljajem od plače na podlagi izjave, če so zaposleni v šoli.
S pogodbo se opredelijo postopki v zvezi z neplačevanjem oziroma neporavnavo stroškov za prehrano.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40.točka Prehodne določbe
Cena malice in višina subvencije za malico je v skladu z Zakonom o šolski prehrani in odločbami uradnih služb
49
Pravila šolske prehrane
41.	točka
V šolskem letu 2013/2014 je cena malice 0,80 evra, ki jo je določil minister za šolstvo.
42.	točka
Vzpostavitev evidence
Do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema za vodenje evidence šole in centralne evidence, ki jo vzpostavi ministrstvo, pristojno za šolstvo, evidenco vodi šola.
Sola podatke za ugotovitev upravičenosti do subvencije za malico in subvencije za kosilo pridobi od učenca oziroma staršev na osnovi odločbe centrov za socialno delo
Če učenec oziroma starši teh podatkov ne posredujejo šoli oziroma če šola dvomi o resničnosti navedenih podatkov, jih pridobi pri organu, pristojnem za socialno delo, ki je te podatke dolžan posredovati prednostno in brezplačno.
Sola zbirne podatke iz evidenc posreduje ministrstvu najkasneje do 10. dneva v mesecu za pretekli mesec v obliki zahtevka za izplačilo sredstev.
Zahtevek mora glede na subvencijo za malico ter subvencijo za kosilo vsebovati število:
•	prijavljenih učencev,
•	prevzetih subvencioniranih obrokov,
•	odjavljenih subvencioniranih obrokov,
•	nepravočasno odjavljenih subvencioniranih obrokov za prvi dan odsotnosti zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin.
43.	točka
Pogodbena razmerja
Vsa pogodbena razmerja, ki so jih sklenile šole za potrebe zagotavljanja šolske prehrane pred uveljavitvijo Zakona o šolski prehrani, prenehajo veljati v skladu s pogodbenimi določili.
44.	točka Končne določbe
Sprejeta pravila o šolski prehrani so v skladu z Zakonom o šolski prehrani (Uradni list, št. 43/2010) in ZUJF, ki je stopil v veljavo 1. 6. 2012 (Uradni list, št. 40/2012).
45.	točka
Spremembe in dopolnitve teh pravil se dopolnijo in sprejemajo po enakem postopku, kot so bila sprejeta ta pravila.
46.	točka
Ta pravila pričnejo veljati z dnem sprejema na svetu šole, uporabljati pa se začnejo s 1. 9. 2013.
50
Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti
Na podlagi 51. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 12/96, 81/06, 102/07, dopolnitve št. 63/13) ravnateljica OŠ POLZELA izdajam
PRAVILA OŠ POLZELA O PRILAGAJANJU ŠOLSKIH
OBVEZNOSTI
1. Splošna določba
Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti podrobneje urejajo postopek za pridobitev statusa učenca perspektivnega in vrhunskega športnika oz. mladega umetnika ter prilagajanje šolskih obveznosti.
2.	Pogoji za dodelitev statusa
Status učenca perspektivnega športnika lahko pridobi učenec, ki je registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih zvez. Status učenca perspektivnega mladega umetnika lahko pridobi učenec, ki se udeležuje državnih tekmovanj s področja umetnosti. Učenec pridobi status učenca perspektivnega športnika, če je v tekočem šolskem letu z uradnimi treningi in tekmovanji obremenjen več kot deset ur tedensko in je v preteklem šolskem letu dosegal vidne uspehe na državnem nivoju. Učenec pridobi status učenca perspektivnega mladega umetnika, če je v tekočem šolskem letu z umetniškim delom obremenjen več kot pet ur tedensko in je v preteklem šolskem letu dosegal vidne uspehe na državnem nivoju.
Status učenca vrhunskega športnika lahko pridobi učenec, ki doseže vrhunski športni dosežek mednarodne vrednosti. Status učenca vrhunskega mladega umetnika lahko pridobi učenec, ki dosega najvišja mesta oziroma nagrade na državnih tekmovanjih s področja umetnosti.
Status se učencu dodeli praviloma prvi mesec v tekočem šolskem letu za eno ocenjevalno obdobje. Izjemoma se lahko učencu status dodeli tudi med šolskim letom, če izpolnjuje predpisane pogoje.
3.	Predlog za dodelitev statusa
Predlog za dodelitev statusa skupaj s prilogami podajo starši in učenec na obrazcu, ki je PRILOGA 1 teh pravil, in ga najkasneje do 20. septembra tekočega šolskega leta vložijo v tajništvu šole. O dodelitvi, odvzemu in mirovanju statusa odloči ravnatelj s sklepom. Pred odločitvijo si ravnatelj za učenca v prvem izobraževalnem obdobju pridobi mnenje razrednika, v drugem in tretjem izobraževalnem obdobju pa tudi mnenje oddelčnega učiteljskega zbora o spoštovanju določil šolskega hišnega reda, o njegovem vedenju ter o odnosu do drugih učencev šole in do zaposlenih. Status se
51
Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti
podeli učencem od 7. razreda dalje, v nižjih razredih pa so možne prilagoditve po dogovoru z oddelčnim učiteljskim zborom oz. razredničarko.
Sklep o dodelitvi statusa začne veljati, ko je izročen staršem učenca in ko je podpisan dogovor o prilagajanju šolskih obveznosti.
4. Priloge
Predlogu za dodelitev statusa je treba priložiti:
-	za pridobitev statusa perspektivne/-ga športnika/-ce: potrdilo, da je učenec/-ka registriran/-a pri nacionalni panožni športni zvezi in da tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih te športne zveze, urnik tedenske obremenitve v tekočem šolskem letu ter podatke o rezultatih na državnem nivoju za preteklo šolsko leto;
-	za pridobitev statusa perspektivne/-ga mlade/-ga umetnika/-ce: potrdilo o udeležbi na državnih tekmovanjih s področja umetnosti ter urnik tedenske obremenitve v tekočem šolskem letu;
-	za pridobitev statusa vrhunske/-ga športnika/-ce: dokazilo o vrhunskem športnem dosežku mednarodne vrednosti ter urnik tedenske obremenitve v tekočem šolskem letu;
-	za pridobitev statusa vrhunske/-ga mlade/-ga umetnika/-ce: dokazilo o najvišjem mestu oziroma nagradi na državnih tekmovanjih s področja umetnosti ter urnik tedenske obremenitve v tekočem šolskem letu.
5.	Prilagajanje obveznosti
Učencu s statusom iz prvega odstavka tega člena se prilagodijo šolske obveznosti. Prilagajanje šolskih obveznosti se uredi s pisnim dogovorom med šolo in starši (PRILOGA 2). Prilagodijo se obiskovanje pouka in drugih dejavnosti, načini in roki za ocenjevanje znanja ter drugo. Učenec, ki mu je dodeljen status A, mora najkasneje v v enem tednu po potrditvi statusa učiteljem sporočiti datume spraševanja oz. pripraviti
v
načrt ustnega ocenjevanja. Ce učenec na dogovorjen datum manjka, se ocenjevanje prestavi na prvo uro, ko je pri pouku ponovno prisoten. Učenec, ki mu je dodeljen status B, je opravičen ustnega ocenjevanja ob ponedeljkih. Status preneha veljati zadnjih štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco.
6.	Prenehanje statusa
Status učencu preneha na zahtevo učenca in staršev, s potekom časa, za katerega mu je bil dodeljen, ali če prenehajo razlogi, zaradi katerih mu je bil status dodeljen, ali če ni več učenec šole, na kateri je pridobil status, oziroma če se mu status odvzame.
7. Odvzem statusa
v
Ce učenec ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora iz tretje točke teh pravil oziroma ne opravlja svojih dolžnosti, določenih z zakonom ter drugimi predpisi in akti šole, mu šola lahko na predlog razrednika oziroma učiteljskega zbora začasno oziroma trajno odvzame status. Status preneha tudi:
52
Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti
-	na željo učenca ali na zahtevo njegovih staršev oz. skrbnikov,
-	če je bil dodeljen za določen čas,
-	če učenec ne izpolnjuje učne obveznosti oz. če se učni uspeh učenca poslabša,
-	če učencu preneha status učenca šole, v kateri se vzporedno izobražuje,
-	če se učenec preneha ukvarjati z dejavnostjo, zaradi katere mu je bil status dodeljen,
-	če učencu preneha status učenca OŠ Polzela.
8. Mirovanje statusa
Učencu status lahko miruje, dokler obstajajo razlogi, na podlagi katerih je bilo odločeno o mirovanju. Predlog za mirovanje statusa lahko podajo starši in učenec, razrednik ali oddelčni učiteljski zbor. Vzrok za mirovanje so lahko tudi bolezni oziroma poškodbe ali drugi utemeljeni razlogi. V času mirovanja statusa učenec ne more uveljavljati pravic, ki so mu bile z njim dodeljene. O mirovanju odloči ravnatelj v osmih dneh po prejemu utemeljenega pisnega predloga.
9.	Varstvo pravic
O pritožbi zoper odločitev ravnatelja glede statusa po teh pravilih oziroma glede neupoštevanja dogovorjenih pravic in obveznosti odloča pritožbena komisija. Odločitev pritožbene komisije je dokončna.
10.	Končne določbe
v
Pravila Oš Polzela o prilagajanju šolskih obveznosti začnejo veljati 1. 9. 2008 z dopolnitvami 2. 9. 2013.
Sven Rojten, 5. a
53
Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti
PRILOGA 1
Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti (sprejeta 1. 9. 2008, posodobljena v tem šolskem letu) v skladu z 51. členom Zakona o osnovni šoli podrobneje urejajo postopek za pridobitev statusa perspektivnega in vrhunskega športnika oziroma mladega umetnika ter prilagajanje šolskih obveznosti. Objavljamo obrazec za dodelitev statusa učencu. Hkrati vas opozarjamo, da se je pri dodelitvi statusa potrebno držati dogovorjenih pravil ter omenjenega zakona, zlasti glede učnega uspeha in drugih učnih obveznosti, sicer se lahko status učencu zamrzne ali ukine.
PREDLOG ZA DODELITEV STATUSA PERSPEKTIVNEGA IN VRHUNSKEGA ŠPORTNIKA OZIROMA MLADEGA UMETNIKA
Podpisani/-a_
(oče, mati ali zakoniti zastopnik otroka)
naslov prebivališča_
za svojega otroka_, rojenega_
(ime in priimek )
učenca/-ko _razreda OŠ Polzela
v šolskem letu 2013/2014 vlagam predlog (ustrezno obkrožite):
A)	za dodelitev statusa perspektivne/-ga športnika/-ce
B)	za dodelitev statusa vrhunske/-ga športnika/-ce
C)	za dodelitev statusa perspektivne/-ga mlade/-ga umetnika/-ce
D)	za dodelitev statusa vrhunske/-ga mlade/-ga umetnika/-ce
K predlogu prilagam (ustrezno obkrožite):
A)	za dodelitev statusa perspektivne/-ga športnika/-ce oz. mlade/-ga umetnika/-ce:
>	potrdilo, da je učenec/-ka registriran/-a pri nacionalni panožni športni zvezi in da tekmuje na uradnih tekmovalnih sistemih te športne zveze oz. mladi umetnik, ki se udeležuje državnih tekmovanj s področja umetnosti,
>	urnik tedenske obremenitve v tekočem šolskem letu,
>	potrdilo/podatke o rezultatih na državnem nivoju za preteklo šolsko leto.
B)	za dodelitev statusa vrhunske/-ga športnika/-ce oz. mlade/-ga umetnika/-ce:
>	potrdilo, da je učenec/-ka registriran/-a pri nacionalni panožni športni zvezi in da tekmuje na uradnih tekmovalnih sistemih te športne zveze oz. mladi umetnik, ki se udeležuje državnih tekmovanj s področja umetnosti,
>	potrdilo o vrhunskem športnem dosežku mednarodne vrednosti oziroma dokazilo o najvišjem mestu oziroma nagradi na državnih tekmovanjih s področja umetnosti,
>	urnik tedenske obremenitve v tekočem šolskem letu.
Podpisani/-a:
>	dovoljujem, da lahko šola uporabi podatke iz prilog za namen dodelitve statusa in
>	se zavezujem, da bom šoli nemudoma sporočil vsako spremembo, ki bi vplivala na upravičenost do dodelitve statusa.
Kraj:__Podpis staršev ali zakonitega zastopnika otroka:
Datum:___
54
Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti
PRILOGA 2
P O T R D I L O
_iz_, potrjujemo, da:
(naziv izdajatelja potrdila)
je učenec/-ka, _, _razreda, Osnovne šole_
(priimek in ime)
•	registriran/-a pri nacionalni panožni športni zvezi_
in da tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih zvez kot perspektivni/-a športnik/-ca;
•	dosegel/-la vrhunske športne dosežke mednarodne vrednosti kot vrhunski/-a športnik/-ca.
Potrdilo se izdaja na zahtevo staršev učenca/-ke in se lahko uporablja zgolj za dodelitev statusa _ v osnovni šoli, ki jo obiskuje.
(navedite ustrezno)
V/Na__dne___
(podpis odgovorne osebe)
Žig
55
Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti
PRILOGA 3
P O T R D I L O
_iz_, potrjujemo, da
se:
(naziv izdajatelja potrdila)
učenec/-ka, _, _razreda Osnovne šole_
(priimek in ime)
•	udeležuje državnih tekmovanj s področja umetnosti kot perspektivni/-a mladi/-a umetnik/-ca;
•	dosega najvišja mesta oziroma nagrade na državnih tekmovanjih s področja umetnosti kot vrhunski/-a mladi/-a umetnik/-ca.
Potrdilo se izdaja na zahtevo staršev učenca/ke in se lahko uporablja zgolj za dodelitev statusa _ v osnovni šoli, ki jo obiskuje.
(navedite ustrezno)
V/Na__dne___
(podpis odgovorne osebe)
Žig
56
Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti
PRILOGA 4
VRTEC POLZELA
«t
Ekošola
ŠOLSKI EKOVRT
Osnovna šola Polzela Polzela 10, 3313 Polzela tel. 03 703 31 12 e. pošta :tajnistvo-os. polzela l@siol.net
Datum: Opr. št.:
1.	Osnovna šola Polzela, ki jo zastopa ravnateljica mag. Bernardka Sopčič
2.	Starši/zakoniti zastopnik...............................................................................................................................
stanujoč: ...............................................................................................................................
3.	Učenec/ka:.................................................................................rojen/a.....................................................
sklenejo
DOGOVOR O PRILAGAJANJU ŠOLSKIH OBVEZNOSTI
Dogovor se sklene za prilaganje šolskih obveznosti za učenca/-ko................................................
..................................................................., ki mu/ji je s sklepom priznan status A za šolsko leto
2013/14 .
Prilagodijo se obveznosti:
-	dogovorno ocenjevanje znanja,
-	dogovorna udeležba na ekskurzijah in drugih dnevih dejavnosti,
-	navzočnost pri pouku je obvezna, odsotnost, daljša kot pet dni, se opraviči le izjemoma ob predhodnem opravičilu kluba oz. drugega javno izobraževalnega zavoda
-	drugo:.....................................................................................................................
Varstvo pravic
O pritožbi zoper odločitev ravnatelja glede statusa po Pravilih OŠ Polzela o prilagajanju šolskih obveznosti oziroma glede neupoštevanja dogovorjenih pravic in obveznosti odloča pritožbena komisija. Odločitev pritožbene komisije je dokončna.
Učenec/ka s podpisom izjavljam, da:
-	bom zgleden/a učenec/ka in vzor ostalim učencem šole,
-	ob koncu ocenjevalnih obdobij ne bom imel/a negativnih ocen,
-	ne bom neopravičeno izostajal/a pouka,
-	ne bom kršil/a hišnega reda in pravil šolskega reda,
-	v enem tednu od podpisa dogovora v sodelovanju z učitelji pripravim in oddam načrt datumov ustnega ocenjevanja znanja,
-	se mi odvzame status, če po svoji krivdi ne izpolnjujem obveznosti iz tega dogovora.
Dogovor stopi v veljavo z dnem podpisa vseh strank dogovora.
Ravnateljica OŠ Polzela:	Starši/zakoniti	Učenec/ka:
mag. Bernardka Sopčič	zastopniki:
57
Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti
VRTEC POLZELA
Ekošola IPf/^K ioLh
ŠOLSKI EKOVRT
Osnovna šola Polzela Polzela 10, 3313 Polzela tel. 03 703 31 12 e. pošta :tajnistvo-os. polzela l@siol.net
P O L Z I i A
Datum:
Opr. št.:
1. Osnovna šola Polzela, ki jo zastopa ravnateljica mag. Bernardka Sopčič
2.	Starši/zakoniti zastopnik stanujoč: ..........................
3.	Učenec/ka:............................
sklenejo
rojen/a
DOGOVOR O PRILAGAJANJU ŠOLSKIH OBVEZNOSTI
Dogovor se sklene za prilaganje šolskih obveznosti za učenca/-ko.............................................
..................................................................., ki mu/ji je s sklepom priznan status B za šolsko leto
2013/14 .
Prilagodijo se obveznosti:
-	opravičenost ustnega spraševanja ob ponedeljkih,
-	dogovorna udeležba na ekskurzijah in drugih dnevih dejavnosti,
-	navzočnost pri pouku je obvezna, odsotnost, daljša kot pet dni, se opraviči le izjemoma ob predhodnem opravičilu kluba oz. drugega javno izobraževalnega zavoda
-	drugo: .....................................................................................................................
Varstvo pravic
O pritožbi zoper odločitev ravnatelja glede statusa po Pravilih OŠ Polzela o prilagajanju šolskih obveznosti oziroma glede neupoštevanja dogovorjenih pravic in obveznosti odloča pritožbena komisija. Odločitev pritožbene komisije je dokončna.
Učenec/ka s podpisom izjavljam, da:
-	bom zgleden/a učenec/ka in vzor ostalim učencem šole,
-	ob koncu ocenjevalnih obdobij ne bom imel/a negativnih ocen,
-	ne bom neopravičeno izostajal/a pouka,
-	ne bom kršil/a hišnega reda in pravil šolskega reda,
-	se mi odvzame status, če po svoji krivdi ne izpolnjujem obveznosti iz tega dogovora.
Dogovor stopi v veljavo z dnem podpisa vseh strank dogovora.
Ravnateljica OŠ Polzela:	Starši/zakoniti	Učenec/ka:
mag. Bernardka Sopčič	zastopniki:
58
Pravila o prilagajanju šolskih obveznosti

Osnovna šola Polzela Polzela 10, 3313 Polzela tel. 03 703 31 12 e. pošta :tajnistvo-os. polzela l@siol.net
VRTEC POLZELA
Ekošola IPf/^K ioLh
I*
ŠOLSKI EKOVRT
P O L Z I i A
Datum: 01. 10 2013 Opr. št.:
Na osnovi 51. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. l. št. 12/96, 81/06, 102/07 in določil 3 točke Pravil o prilagajanju šolskih obveznosti izdajam naslednji
se prizna:
a)	status perspektivne/-ga športnika/-ce
b)	status vrhunske/ - ga športnika/-ce
c)	status perspektivne/-ga mlade/-ga umetnika/-ce
d)	status vrhunske/-ga mlade/-ga umetnika/-ce
2.	Status se učencu dodeli za šol. leto................................
3.	Status se učencu dodeli za čas....................................
4.	Status se podaljša še za.....................................
OBRAZLOŽITEV:
Starši oz. zakoniti zastopniki -.......................................... - učenca so v roku podali pisno vlogo s
predpisanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa učenca. Izrek ukrepa je s tem utemeljen.
VARSTVO PRAVIC:
Učenec, ki ga status zadeva lahko ob pridobivanju ali prenehanju statusa, med mirovanjem oz. v zvezi z uveljavljanjem pravic in obveznosti iz statusa zahteva, da se odločitve preverijo ali jim ugovarja, če meni, da so v nasprotju z določbami tega sklepa.
Uvedbo postopka na šoli zahtevajo starši učenca s pritožbo. Vložijo jo v osmih dneh po prejeti pisni odločitvi oz. v tridesetih dneh po nastanku razlogov za varstvo pravic, kadar o tem ni izdan predpisan akt.
O pritožbi zaradi neupoštevanja dogovorjenih pravic oz. obveznosti, ki izhajajo iz statusa odloča ravnatelj, o pritožbi zoper odločitev ravnatelja pa odloča pritožbe na komisijo. Odločitev je dokončna.
Izjava starša/skrbnika: Ravnateljica: S podpisom potrdim, da soglašam	mag. Bernardka Sopčič
s sklepom...............................
VROČENO:
•	učencu in staršem/skrbnikom
•	razredniku
•	arhiv, tu
S K L E P
1. Učencu(ki)
iz oddelčne skupnosti .........., rojenemu/i
59
Kazalo
ŠOLSKA ZAKONODAJA	3
VZGOJNI NAČRT	4
HIŠNI RED	12
PRAVILA ŠOLSKEGA REDA OŠ POLZELA	20
PRAVILNIK ZA POHVALE, PRIZNANJA IN NAGRADE	32
ZOISOVE ŠTIPENDIJE	36
PRAVILA ŠOLSKE PREHRANE	37
PRAVILA OŠ POLZELA O PRILAGAJANJU ŠOLSKIH OBVEZNOSTI	51
60
Publikacija:	VZGOJNI NAČRT S PRAVILNIKI
	Šolski rokovnik 2013/14, 2. del
Izdala in založila:	Osnovna šola Polzela, 2013
Besedilo pripravili in uredili:	Bernardka Sopčič, Simona Tomšič
Lektorirala:	Marija Kronovšek
Računalniško oblikovala:	Alja Bratuša
Fotografije:	arhiv šole
Naslovnica:	Miša Medvešek, 7. c
	(mentorica Regina Mratinkovič)
Dostopno na spletni strani:	http://www.osnovna-sola-polzela.si/