1 GOSPODARSTVO čSSR LETA 1960 češkoslovaški statistični urad · navaja za Ieto 196Q, da do- . mača industrijska pr.oizvodnja hitro ~wprcduJc. Zlasti . težka • in'dustrija je dosegla velik napr.edek zaradi v·elikih količin dobrega črnega premoga in želewve rude. Samo antracita so nakopali prel;;o 26 milijonov, rjavega premoga 55 in . lignita tri ilrilijo:rte · ton. Produkcij•a j.ekla se je povzpela na 6,8 milijonov in litega železa na 4,7 milijonov ton. Nakopali so več kot tri milijone ton ·želewve rude. NAčRTI GOSPODARSTVA SZ Načrt Sovjetsk·e zveze predvicleva (do l.et'a .1965) močan por.as.t indnstr!jske p.r.oizvodnj·e. L(lni je napred\JVala za 10 !Odstotkov, čeprav so sl~rajšali dn·evni delov1ii čas ,na se'd~mn ozir·otna na šest ur. Izkop premoga naj bi povečali' od sedanjih (leta 1960) 513 na 600· milijonov ton ' v ' letu 1965. v .cliko večjj bo por,a&t proizvodnje 11aHe. Leta 1958 so načrpali 113, le ta 1959 130 in leta 1960 •pa 148 milijono\• ton nafte, čez pet let pa jo namcr,avajo . 230 milijonov ton. Produkcija elek- trične energije se naJ •poveča na .500 milijard kil'ovat11ih ~·n· . To je ·napr·edek glede a1a leto 1960, lw j e znaša.Ja 292 ~nil:iofard ldlovatnih ur. Surovega jekla bodo napravili okoli 90 milijonov tOI}. Leta 1960 so ga 65 in Icta 195Q ·pa 59 milijonov ton. PRIDELEK . PšENICE V SVETU Svetovna .pro'dukcija pšenice od leta do leta ne raste enakomerno, l<'er je nekj·e dobra letina, drugje pa izred\10 sla.ba. če bi lahko .:agrikulttv·.na tehnika zagotoVila m~ksi­ malne d·onose, bi se pr.oizy:odnja bolj en,akomerno ve.čala. Predelov, kjer je letina dobra, je vedno več. Zato tudi ni upadanja svctJOYil'e pr.oiz\•odnje. V .lestvici procjucentov za let10 1960, ~o prve še vedno ZDA, ki so pridelale tega leta ;372,360.000. ton pšenice. Produkcija ,od leta. do leta , precej koleba. Druga Je Kanada s 128,600.000 tonami. Njena prod'ttkcija stalno narašča. Sledi Francija· (107,000.000. ton), ki je imela !.eto dni pr·eje v·eČji ,pridelek. Ha.zmere v I11diji . se . polagoma . boljšajo (spomnimo se na .razmejitev, ko so pšcnična polja pripadla PtJldstam~) in pridelek sta)no na- rašča. Leta 195.8 so priddalt 78 milij~nov, leta 1~59 98 milijonov in leta 1960 . blizu ·100 1;nilijonov ton pšenice. Drugod, v Turčiji, Argentini, Italiji, pridelek mo/ino ko- leba. V stalnem ,por.astu je pridelek ~amo v. Ka,nadi, Av- straliji in Z~hodni Nemčiji, deloma 'še v Angliji, Indiji in . Pakistanu. Svetovna produkcija, pšenice leta 1960 znaša 1.17.8,960.000, feta 1959 pa 1.l35,710.00p ton. Stanc Košnik K ..nj ,iževnost LJliBLJANA ,IN N.JENO tURISTičNO ZALEDJE . V izda.ji 'in ·zalo>;hi TZS '' je letos i~šel ' vodnil( po Lj'ubljani in ~1j e11i olmlici . . Praktična mala žq)na izdaja (160 ~ ttani) je · skrb'no in lepo opremljena' z okusi1im'i in vsebinsko dobro izbranili1i fotogritfijami, 'pr·Cdvscin pa s~ naz.orne ter ·esLctsko in vsebi11sko ,;r.edJ{c· 'vitljetc izi)od pe~ resa slikarjev ·. Dor.eta Klc'menčiča-l\1aja · i:t~ ·Dorb P1cste- njalmvc. · · ' Knjiga ·j e radeljen(\ v' tri dele. Prvi, zgodovinski in lcultm:no-zgodovinski 'del pod n aslovom Og!edi Ljubljane je napisal pnof. Nace ·sumi. V osnrih shbiw obdelanih sestavkih j€ prikazan in raztolmačen zgodovinski in umct- ~o~tno-zgodovi111ski razvoj Ljubljm1c, vse kar bi utegnilo zanimati turista in 'clomaČ'~n,(l s tega podw.čja. Sppznavanjh Ljubljane j·e še dodano poglavj e Razgled po mestu, nekak a(h:esar orgmwv državne upr.av.e, političnih iri r;inclikalnil1 · organizacij, Irultumih usta!llov, turističnih in gostinsldh . organizacij, podjetij in · objektov ter špor~nih naprav; Avtor ostalil1 dveh delov Je Viktor Soštarič. V drugem del'u j•e opisal dele Gorcnjsl