Drugi dan prosvetnih delavcev radgonske občine
V okviru občinskega praznika so prosvetni delavci radgonske občine proslavili svoj dan. V zdraviliški kavarni v Radencih so imeli dopoldne slavnostno zborovanje, ki se ga je udeležilo poleg povabljenih gostov blizu 180 prosvetnih delavcev s celotnega območja občine.
Po pozdravu predstavnika občinskega sindikalnega sveta tov. Hinka Plevnika je zvezni poslanec profesor dr. Vanek Šiftar iz Maribora predaval o vlogi prosvetnega delavca v samoupravni socialistični družbi. Zatem je predstojnik organizacijske enote zavoda za šolstvo v Murski Soboti prof. Mladen Tan-cer spregovoril o organizaciji prosvetne službe in njenih nalogah.
Po skupnem kosilu so si ogledali novo nalivalnico v Beračevi in druge zdraviliške objekte v Radencih, nato pa poslušali pevski koncert znanega ljutomerskega okteta.
Prosvetne delavce je pozdravil tudi predsednik skupščine občine Gornja Radgona Branko Zadravec. Praznik (drugi po vrsti), ki je postal s tem že tradicionalen, so končali z družabnim večerom.	Ika
»Zgodovina umetnosti« v treh delih
Izčrpnost, stvarnost in poljubnost so tri bistvene odlike najnovejše Zgodovine umetnosti, ki jo je napisala italijanska avtorica Gina Pischel, v slovenščino pa prevedel Janko Moder. Bogato opremljeno knjigo, eno redkih, ki približuje vsebino o Umetnosti stvarno in brez fraz, ki ne propagira likovne umetnosti predvsem s slikami in ne' doraslim tekstom, temveč poglobljeno obravnava tudi umetnostne Probleme, je založila Mladinska knjiga iz Ljubljane.
Tako ugodno je knjigo ocenil Ivdi dr. France Stele, ki pravi, da je ta pregled zgodovine umetnosti med mnogimi pregledi svetovne zgodovine izredno dober; todi manj razgledanemu bralcu daje osnovo za orientacijo v skrajno zamotanem tkivu umetnostnega dogajanja. Zaradi globljega problemsko zastavljenega °bravnavanja bodo te knjige zanimive tudi za študente umet* nostne zgodovine in za vse, ki Se žele seznaniti z likovno umetnostjo.
Zgodovina umetnosti (sicer v toeh delih in na 700 straneh) Predstavi v svojem prvem delu Prazgodovino umetnosti, nas seznani z umetnostjo Mezopotamije, Egipta, prednje Azije, Krete, Mi-knn, Grčije. Etrurščanov v Italiji ln Rimskega imperija, oživlja ^rokrščansko in bizantinsko dnietnost, umetnost tako imenovanih barbarov. Islama, Indije, "ptajske. Japonske in predkolum-dovskih kultur ob srednji in južni Ameriki.
Druga knjiga obravnava dtoetnost zahodne Evrope do 17. Stoletja, se povrne k islamski in “izantinski umetnosti, nato pa nriše romansko, gotsko in rene-j^nčno umetnost z manierizmom 15- stoletja.
V tretji knjigi govori avtorica d Zahodnoevropski umetnosti banka, rokokoja in klasicizma, o dhtotnosti 19. stoletja in zaključi ~ Umetnostjo prve polovice 20. toletja glede na avangardistične tožnje v sodobni umetnosti.
^ Knjiga zajema torej najpomembnejše umetnostne kulture jd' Prvih pojavov v pradavnini to danes. Posebno pomembno pa , . da nakazuje sodobnemu izo-wPencu tubi pot po umetnosti Tedanjega časa (v III. delu). Resda j °ris italijanske umetnosti iz-Jtonejšh medtem ko je umetnosti °vanskih narodov avtorica za-(j^toarila. To pa ni napaka, ki bi stven° zmanjševala ceno knjigi.' tožba Mladinska knjiga je tudi j7 .to našla rešitev: v kratkem bo Van ia zg°d(>vinski pregled sionske umetnosti in s tem odbila to pomanjkljivost.
M. K.
150 TISOČ PROTI 220 MILIJONOM
24. oktobra je bilo v Klubu poslancev srečanje sodelavcev Pionirja, ki praznuje letos 25-letni-co.
Pozdravnim govorom so sledili referati, v katerih so priznani znanstveniki in pedagogi spregovorili o znanosti, vlogi poljudnoznanstvene revije za otroke, deležu prirodnih ved v izobrazbi za prihodnost, o pomenu slike pri pouku in vzgoji ter o nekaterih drugih vprašanjih, ki se nanašajo na problematiko poljudnoznanstvenega tiska za otroke.
Predavatelji so govorili o tem, kaj pomeni za naš jutrišnji dan eksplozivni razvoj znanosti jn kako pomembno vlogo lahko odigra med mladimi bralci revija z znanstvenim konceptom. Taka revija je Pionir, ki s posebno metodo pisanja za otroke posreduje mladim humanistične in eksaktne znanosti. Prof. Toličič, ki je govoril o razvoju psiholoških značilnostih doraščajočega otroka ob prehodu v puberteto, je poudaril, kako velika je pri šolarju, ki mu je namenjen Pionir, ravno želja po novih spoznanjih. Ker je po eni strani predan pustolovski literaturi, kj nanj zelo sugestivno deluje, je nujno, da ga usmerjamo v drugačno čtivo, kajti zanj utegne postati usodno, če ga ne bomo dvignili nad ceneni nivo literature, k; nima ne umetniške ne znanstvene vrednosti. Koncept Pionirja je tak, da z vsebino pritegne šolarja, ki preživlja svoje pozno otroštvo, tj. razvojno dobo pred puberteto. V tem življej-skem obdobju kaže otrok zanimanje Za splošnost, za vzročno povezanost in zakonitosti, čemur tako lahko zadostijo prav naravoslovne znanosti. Te so mnogo bolj kot humanistične vede našle pot do otroka, zato učenci radi segajo po Pionirju, ki jim govori tudi z nazorno ilustracijo. Revija zadošča tudi otrokovemu zanimanju za živali in za tehnične dosežke, pogrešamo pa v nji humoristično literaturo, ki ji z vzgojnega stališča pri nas sploh posvečamo premalo pozornosti. Prof. Toličič zavrača očitek, češ da se za Pionirja ne morejo navdušiti vsi učenci, in poudarja, da so med otroki individualne razlike nujne. Revija te razlike tudi upošteva m nakazuje problemsko sestavljena vprašanja predvsem učencem, ki po umskih zmogljivostih prekašajo vrstnike.
Toličičeva izvajanja je na svojstven način dopolnil prof. Moljk, ki je govoril o . tem, kakšna naj bo revija, da bomo čez dvajset let o nji govorili pohvalno. Eksaktne znanosti napredujejo zelo hitro. Vsak raziskovalec je tako rekoč tudi futurolog. V svetu prihodnosti bo prevladalo matematično mišljenje. Matematičnost že prodira tudi v humanistične vede. Na zmagovitem pohodu je avtomatizacija umskega dela. Začenja se življenje računalnikov. Zato je potrebno v mladih ljudeh razvijati smisel za matematičnost. Največjo napako napravimo s tem, če otroku dopovedujemo, da ni matematično nadarjen. Jutrišnji dan bo razvrednotil mnoge vrednote včerajšnjega dneva. Jasno je le to. da bo vedno večji pomen doživljala človekova ustvarjalnost. Revija, ki skrbi za to, da seznanja mlade ljudi z najnovejšimi dosežki in jih uči logično misliti ter jih sili k samostojnemu delu, opravlja veliko poslanstvo.
Vsi predavatelji so poudarjali izredni pomen poljudnoznanstvene revije, posebno še v današnjem svetu hitrega vsestranskega razvoja. Predavatelji s srbohrvat-skega jezikovnega območja so naglasili tudi to, s kakšnim nenavadnim zanimanjem so Pionirja sprejeli učenci in prosvetni delavci v Srbiji in na Hrvatskem. To je edina poljudnoznanstvena publikacija za mladino, ki je prerasla republiški okvir.
V zvezi z razvojem znanosti so predavatelji poudarili, kako usodno tepe narod občutek majhnosti. Preveč občudujemo to. kar je tuje, in premalo se zavedamo svoje vrednosti. 2alo$tno je dejstvo, da so izumiteljski dosežki v Jugoslaviji na zadnjem mestu
v Evropi. Iz vrst današnjih učencev osnovnih šol pričakujemo jutrišnje strokovnjake. Vprašanje pa je, ali bo družba zagotovila take pogoje, da bo pri nas znanstvena misel lahko živela in rodila nove sadove.
Druga žalostna resnica je dejstvo, da skomercializirani tisk duši zdrave intelektualne sile mladega človeka in da se Pionir z naklado 150 tisoč izvodov donkihotsko postavlja v bran nakladi 220 milijonom literarne plaže.
Vsi predavatelji in diskutanti so poudarjali tudi veliko kulturno in vzgojno poslanstvo, ki jo opravlja Pionir s tem, da je v 25 letih zbral ob sebi lepo število najbolj uglednih domačih strokovnjakov. Ti se zavedajo, kako pomembno je z besedo in ilustracijo širiti obzorje doraščajočega otroka.
Pisatelj Ivan Potrč je imenoval Pionirja list za otroke vsega sveta. Obžaloval je, da se v tisku tako malo piše o njem in o tem, kaj smo dejansko naredili za mladi rod. »Kdor sodeluje v Pionirju«, je dejal, “dela za jutrišnjo Jugoslavijo.«
Srečanje sodelavcev Pionirja je v celoti izzvenelo kot poziv družbi in posameznikom, ki skr-be za pouk in vzgojo, da strnejo svoje moči in jih posvetijo mladim.
Poročanje s tega srečanja bi rada sklenila z mislijo A. de Saint Exuperyja, ki pravi, da ve danes vsak poprečni študent visoke šole več kot sta nekoč vedela Pascal in Descartes, sprašuje pa se, ali je sposoben njenega duhovnega poleta.
Stvari bi se bistveno spreme-e, če literarna plaža, ne bi bila ano čtivo prenekaterega izobraženca.	BERTA GOLOB
V LJUBLJANI NOV ŠTIPENDIJSKI SKLAD?
Že dalj časa je v vsej republiki očitno, da imamo neenotno kadrovsko politiko. Vzrokov za to resda nj malo, eden bistvenih pa je nedvomno neusmerjeno in neenotno štipendiranje. Se vedno velja očitek, da ne skrbimo, dovolj za strokovno in družbenopo-
Ena redkih knjig, ki približuje zgodovino umetnosti stvarno in brez fraz — G. Pisch-•ove -Zgodovina umetnosti« v treh delih, ki je pravkar izšla
Hlačno izobraževanje in da brez načrtnega usmerjanja tudi ne bomo dobili perspektivnih vodstvenih kadrov.
Tudi v Ljubljani si prizadevajo, da bi izobraževanje in usposabljanje kadrov čim bolje organizirali. Kot je sklenila občinska mestna konferenca, naj bi Ljubljana dobila nov sklad za podeljevanje štipendij in posojil za študij. Predlog zanj je pripravila komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane, pred nedavnim pa ga je obravnavala sekcija za vzgojo in izobraževanje pri mestni konferenci SZDL Ljubljana. Novi sklad se bo torej pridružil skladom za štipendiranje pri republiški izobraževalni skupnosti, ljubljanski temeljni izobraževalni skupnosti in skladu prj komunalnem zavodu za zaposlovanje v Ljubljani. Poleg tega imajo take sklade še občinske skupščine in delovne organizacije raznih podjetij.
Cim več bo štipendijskih skladov — tem več bo denarja. Študentom se bo potemtakem — po tej logiki — obrnilo na bolje. Res pa je tudi, da veliko štipendijskih skladov še ne pomeni dobrega štipendiranja. Vseeno je namreč, če so viri sredstev še tako “pestri«, poglavitno je, da je kadrovska politika vodena enotno, po določeni presoji, skratka tako pametno, da bo denar porabljen na primeren in najbolj učinkovit način. Zato se bodo morali vsi, ki Pri tem sodelujejo — tisti, ki denar dajejo, in oni, ki ga razdeljujejo, dogovoriti glede enotnih meril in oblik štipendiranja. Pri podeljevanju naj bi upoštevali že preizkušena merila, in sicer: doseženi učni uspeh, materialne pogoje štipendistov, rezultate psihološke preizkušnje, predvsem pa potrebnost kadrov v določenih strokah, gospodarskih organizacijah in družbenih službah.
K°vi sklad naj bi dal možnosti za šolanje tudi dijakom širšega in ne le ožjega ljubljanskega območja. Tako bi odprl mnogim izgubljenim talentom vrata 7 srednje in visoke šole in jim v sodelovanju z republiškim zavodom za zaposlovanje pomaga’ do ustreznejših poklicev. Ce sf bodo Asi M dobri nameni tud uresničili, srno s spodbudo ustanovitev takih skladov v res mci lahko zadovoljni. M. K.
r
1


1,11 ti
SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE REPUBLIŠKI ODBOR
Predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je na seji dne 22. oktobra 1969 obravnavalo projekcijo financiranja šolstva, kulture, zdravstva, javne varnosti in drugih družbenih dejavnosti v letu 1970. Obenem je bilo seznanjeno tudi s predlogom resolucije o okvirih ekonomske politike in politiki zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnjo v letu 1970 (predlog izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije z dne 20. oktobra 1969). Upoštevajoč potrebo po nadaljnjem usklajenem razvoju družbenih dejavnosti z razvojem gospodarstva, je predsedstvo sprejelo tale
KOMUNIKE
O PLAČILU DELA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETU 1970
L
Sindikat delavcev družbenih dejavnosti tako kot druge družbeno-politične organizacije podpira prizadevanja za nadaljnje povečanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva in za stabilizacijo gospodarjenja na vseh področjih. V teh okvirih je nujno potrebno dosegati usklajeno rast gospodarstva in družbenih dejavnosti in njihovo enakopravno obravnavanje. Predsedstvo republiškega odbora soglaša, da večje globalne obremenitve gospodarstva v letu 1970 niso uresničljive, vendar, meni, da je tako v prihodnjem in v naslednjih letih mogoče zagotoviti gospodarstvu — kot glavnemu potrošniku — samo toliko uslug šolstva, zdravstva, kulture in drugih družbenih dejavnosti, kolikor jih je mogoče plačati po njihovi realni vrednosti. V tem smislu meni predsedstvo, da v predlogu resolucije ni danih dovolj možnosti predvsem samoupravnim skupnostim in delavcem, da bi dosegali neposredno povezovanje gospodarstva in družbenih dejavnosti in da bi samostojno usmerjali politiko osebne potrošnje ter družbenega standarda. Jasneje bo treba predvideti tudi prioritetni red v zadovoljevanju skupnih potreb.	I|
V predlogu lesolucije ni predviden nadaljnji napredek dohodkovnih in samoupravnih odnosov med financerji in družbenimi dejavnostmi, čeprav edino ti v naših razmerah lahko pripomorejo k nadaljnji racionalizaciji poslovanja družbenih dejavnosti in k objek-vitni valorizaciji dela in stroškov teh dejavnosti. Predsedstvo republiškega odbora meni, da v letu 1970 n$ bi smeli dopuščati zniževanja družbenega standarda zaposlenih z nižjimi osebnimi dohodki kot tudi ne ponovnega povečevanja razlik v osebnih dohodkih med različnimi dejavnostmi. Zalo je potrebno hitreje kot do sedaj s samoupravnimi in družbenimi dogovori usmerjati dohodek in osebne dohodke. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije že dalj časa vztraja na tem. da je treba na vseh področjih odpravljati pavšalno financiranje, ki se navadno spreminja v financiranje institucij, in uvesti pogodbene poslovne odnose na podlagi programiranega in opravljenega dela. Pavšalno financiranje je nesprejemljivo za vse družbene dejavnosti, pri čemer še posebej opozarjamo na nevzdržnost pavšalov na področju zdravstva.
Predsedstvo opozarja tudi na nenormalno visok porast nekaterih zakonskih in pogodbenih obveznosti delovnih organizacij (npr. članarine, obresti, najemnine, zakupnine, zemljiški prispevki, zavarovalne premije itd.). Te in podobne obveznosti gospodarstva zmanjšujejo sposobnost delovnih organizacij za realno dviganje družbenega standarda delavcev v skupni potrošnji.
II
Glede financiranja šolstva v letu 1970 je predsedstvo republiškega odbora ocenilo, da predlog resolucije omogoča bistveni korak naprej v urejanju materialnega položaja šolstva na podlagi sprejetega sanacijskega načrta. Pri tem pa je ugotovilo, da s predlaganimi sredstvi vendarle ne bo mogoče v celoti uskladiti osebnih dohodkov prosvetnih dlavcev z osebnimi dohodki delavcev, ki opravljajo ustrezno delo na drugih področjih, kar še posebej velja za učitelje s srednjo izobrazbo. Predsedstvo je tudi menilo, da je v ceno pedagoškega dela nujno računati normalen obseg nadurnega dela. ker je le-to zaradi preostanka ur pri posameznih predmetih objektivne narave. Predsedstvo se zavzema za tako kalkulacijo, ki bo upoštevala celotno povečanje osebnih dohodkov drugih dejavnosti v letu 1969, ker je verjetno, da predvideno 13 % povečanje ni več realno (v 8 mesecih letošnjega leta znaša 15%). Po mnenju predsedstva je v resoluciji treba izrecno povedati, da je s predvidenimi zneski za šolstvo v letu 1970 opravljen pretežni del sanacije, da pa bo ta v celoti izvršena leta 1971.
Predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije soglaša s predlogom v resoluciji, da je pri namenski opredelitvi porabe sredstev republiškega proračuna potrebno upoštevati dosedanje znatno zaostajanje sredstev za kulturne dejavnosti in za materialne pogoje delovanja republiških upravnih organov. Pri tem je nujno zagotoviti, da bodo v letu 1970 usklajeni osebni dohodki in ustrezno povečani materialni izdatki v vseh dejavnostih s področja kulture in da bodo končno že urejene nevzdržne materialne razmere delavcev v milici. Predsedstvo meni, da je sugestijo o saniranju materialnega položaja kulture treba dati tudi občinam.
Pri projekciji financiranja zdravstva predsedstva posebej opozarja, da. zdravstveni zai-odi ne morejo nositi rizika za podražitve hrane, zdravil in drugih predmetov. ker bi te podražitve sicer nujno šle v breme osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev ali pa vplivale na poslabšanje kvalitete zdravstvenih uslug na škodo zavarovancev 7.dravstvo lahko nosi le riziko za morebitne nenormalno naturalno potrošnjo, zato je v pogodbah treba zagotoviti pravico revizije cen zdravstvenih uslug med letom, če bi se cene na trgu ne gibale skladno s planiranimi Kolikor načrtovana poprečna stopnja prispevkov za sklade zdravstv>enega zavarovanja ne bi dala dovolj sredstev za plačilo zahtev gospodarstva oziroma populacije po zdravstvenih uslugah, je treba odločno postaviti vprašanje obsega uslug (pravic), nikakor pa ve pristajati na nadaljnjo razvrednotenje zdravstvenega dela. Ugotovljeno je. da gibanje osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev že dve leti zaostaja, pri čemer so nerealno nizki zlasti osebni dohodki delavcev s srednjo in višjo izobrazbo Zaradi
(Dalje na 2. strani)
p
C
...........I Iz poročila o uresničevanju programa republiškega
| odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti
I
in njegovih organov (sept. 1968-sept. 1969)
ZALOŽBA
f	Slavisti,
|	učitelji slovenščine
|	in književnosti,
|	ljubitelji leposlovja!
| Vsak narod, vsaka družba mora v razvoju posvečati del 1 svojih moči in sredstev za lastno kulturo in duhovno ustvar-1 jalnost.
s Moderna šola mora svojemu učitelju in učencu pomagati m spoznavati sodobno dogajanje. Mora ga vključevati v živ-I ijenje!	.
§§ S tem namenom in smotrom smo izdali za vas zanimiva do-|. mača dela, katerih natis sta Z izdatno subvencijo podprla m Cankarjeva založba in republiški založniški sklad;
B	ekonomska prodajna
.	ceha din . cena dih
■	•	Dušan Pirjevec:
HLAPCI, HEROJI, LJUDJE	44,80	25,00
1	Q	Pavle Zidar:
|	STANJA	42,20	8,00
|	#	Franci Zagoričnik:
1	OBSEDNO STANJE	51,50	8,00
1	#	Vitomil Zupan:
( SONČNE LISE	42,20	25,00
1 Prav tako je v tisku velika antologija slovenske poezije I ŽIVI OR.FEJ, ki bo povsem na novo ovrednotila in pred-g stavila ves njen razvoj in pomen. Za to antologijo smo prav tako zelo zmanjšali prodajno ceno
| © ŽIVI ORFEJ	od 211,00 din na 120,00 din
1 Smoter bomo dosegli samo, če boste ta dela zares sprejeli 1 in če ne bodo ostala v skladiščih.
| To niso knjige v Tazprodaji, to so nova najlepša dela,
| katera želimo dati v roke vsakemu ljubitelju knjige!
■	. Sezite po njih in jih.priporočite drugim!
U Za leto 1970 napoveduje Cankarjeva založba naslednja nova B . domača dela:
1	©	Josip Vidmar:
|	ESEJI O SLOVENSKI LITERATURI
I	©	Dušan Pirjevec:	|
|	VPRAŠANJA O POEZIJI	|
|	©	Beno Zupančič:	(
|	PLAT ZVONA, roman	f
|	©	Vladimir Gajšek:	|
|	DEŽELA NOŽEV, poezija	J
|	©	Pavle Zidar:	£
NOVA STANJA, novele	|
1 Zahtevajte knjige v svoji knjigarni. Najbolj zanesljivo pa B J bo, če pišete na naslov:	B
| CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, Kopitarjeva 2/11,	|
1 knjižni oddelek, in knjige vam pošljemo na dom.	1
1 Ne pozabite:. Izjemna priložnosti.	J
1- .v	’	'■	•	'	. ' - ■ ■	- ■ 7 ■' B1
lilllililliillliaiillllilllllllllllllllllllllllllllllllllilBlllllliillllllillllllllllJIlllllIlllllllllllllllIlllIllMlllllilllllllllllllllllllllllllllillillllilllllllllllillllllllBllllllllllllllIlilllllllllllllllllllllllillfllllili,.
Dne 1. oktobra t. 1. je — kot smo že pisali — republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS pregledal svčje enoletno delovanje in si postavil naloge za prihodnje leto. Iz poročila, ki ga je za tb priložnost pripravilo
. predsedstvo RO in ga je republiški odbor na plenarni seji sprejel, bomo v kratkih nadaljevanjih objavili nekatera poglavja.
Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je v preteklem enoletnem obdobju spremljalo uresničevanje sprejetega programa. Dejavnost republiškega odbora, predsedstva, pododborov, komisij in posameznih delavcev, ki so zaposleni na RO, je bila . usklajena in usmerjena v prvi vrsti v uresničevanje programiranih nalog in aktualna vprašanja . v interesu članstva.
Gledano v celoti , je bil pro-. gram dela uresničen celo v večjem obsegu, kot je bilo predvideno. ....
1 Republiški. odbor sindikata delavcev. družbenih dejavnosti in njegovi organi so ob perečih problemih družbenih; dejavnosti (strokovne, politične, idejne in materialne narave) tesno sode-
lovali s pristojnimi organi druž-beno-političnih skupnosti, samo-. upravnih asociacij, drugih družbenih organizacij in društev, tako z organi Zveze sindikatov, skupščino SR Slovenije in izvršnim svetom, republiško izobraževalno skupnostjo, itd. To sodelovanje je omogočilo, da so bili pri pripravljanju ukrepov in stališč prisotni predlogi in mnenja našega, sindikata, ki so jih v mnogih primerih pristojni organi tudi sprejeli.
. Posebno pozornost .so republiški odbor in njegovi orgahi namenili povezovanju z občinskimi in medobčinskimi vodstvi ter z osnovnimi sindikalnimi organizacijami. Pri tem so upoštevali, da učinkovitosti ni mogoče doseči brez enotnosti v akcijah in konkretnosti na podlagi . natančno določenih ciljev. Republiškemu odboru so pri tem precei pomagali tudi tisk, radio in TV.
Pri svojem delu v preteklem letu so RO in njegovi organi imeli veliko oporo v , sklepih VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije., v sklepih in stališčih VI. kongresa ZKS in IX, kongresa ZKJ.
SAMOUPRAVLJANJE .
V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH
Samoupravljanje v družbe-
ENOTNA KODIFIKACIJA ZA PODROČJE ŠOLSTVA?
»Za 29. november«
V svoji knjižni zbirki »Umetnost in kultura« je Prosvetni servis v Ljubljani kot 75. zvezek izdal gradivo za proslavljanje našega državnega praznika. Pesmi številnih naših pesnikov je združil in., povezal z vmesnim tekstom iz Titovih govorov, pisem na smrt obsojenih in podobno Janež Hovše. Glede interpretacije teksta (v celoti 20 strani) so na zadnji^ . straneh navodila, tako da bd knjižica lahko koristno služila za šolske proslave.
VABILO
Osnovna šola Podgorci pri Ormožu, vabi vse, ki so kdaj sodelovali in ki še sodelujejo, na proslavo 150-letnice šolstva na tem območju in na. proslavo 60. obletnice kulturno-pro-svetnega društva. Proslava bo .8. in 9. novembra, . C
Maturantke novomeškega učiteljišča v šolskem letu 1951/52 se zberemo ob razrednikovi 60-ietnicl.
, svoje predloge sporočite: .Rezki Radoš, Ljubljana, Gerbičeva Sla.
Revizija pravnega sistema'' š pfedročja vzgoje in izobraževanja, kulture, in znanosti. je 'nedvomno eha najtlžjih in najbolj zahtevnih nalog. V svoj program jo je uvrstila komisija za revizijo zakonov s teh področij, ustanovljena pri republiški skupščini, ki je na prvj seji (27. oktobra) obravnavala tudi osnutek programa svojega dela.
Ugotovitve, da zvezna zakonodaja v veliki meri presega okvir splošne zakonodaje, da posega republiška zakonodaja pri urejanju samoupravljanja v zavodih družbenih služb v področje, bi je. po XIII. amandmaju v republiški ustavi samoupravno . področje teh zavodov, veljajo zlasti za starejše republiške zakone s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in znanosti.
Številni zakoni, 'ki smo jih sprejemali postopoma, so razdrobili zakonodajno področje in mu vtisnili pečat nesistematičnosti Vsebinsko, enake določbe se . ponavljajo. hkrati v več zakonih vse. to pa vodi do neutemeljenih in. neenakih določb v različnih parcialnih ^zakonih. .	..	. .
Posledica tega je - neenovit vzgojnolzobnaževalni sistem, ki pušča ob strani ureditev nekaterih zelo-, pomembnih panog vzgoje in. izobraževanja. Še vedno je vrsta nejasnosti in različnih mnenj o tem, ali sodi npr. področje predšolske vzgoje v socialno dejavnost' (kot smo ga obravnavali doslej), ali pa naj • postane to prva'stopnja izobraževanja. Se--le: v ■ minulem letu smo začeli resno ’ govoriti o zakonski ureditvi izobraževanja. odraslih,- o uzako-njenosti glasbenih šol idr.
' Katerim zakonom dati prednost, kaj in kako revidirati? Čla-
nih dejavnostih je bilo z najrazličnejših vidikov prisotno v celotni dejavnosti republiškega odbora in njegovih organov.
V skladu S sklepi o samoupravljanju, ki so bili sprejeti na skupni plenarni seji RO in republiškega sveta .Zveze sindikatov Slovenije, so republiški odbor in njegovi organi na različne načine spodbujali Sindikalna Vodstva in organizacije, da bi na svojem področju naredili analize o uresničevanju Samo; upravljanja v delovnih skupnostih, ugotovili pomanjkljivosti in se zavzeli ?a izpopolnjevanje, poglabljanje in nadaljnji razvoj samoupravnih . odnosov. Vsem vodstvom in osnovnim organizacijam je RO poslal program
predlogov za spremembo zakona o. samoupravljanju v upravi.
Zaradi spremembe v zakonodajni politiki federacije in ustavnih sprememb pripravlja republika revizijo celotne svoje zakonodaje. Predstavniki sindikata so bili imenovani v 13 komisij, ki so bile ustanovljene pri pristojnih . telesih skupščine SR ..Slovenije. Po tej poti bo mogoče posredovati stališča sindikata tudi o. vseh vprašanjih s področja samoupravi jan ja,.
V obravnavanem obdobju je . republiški ; odbor opravil prve pogovore z izbranimi delovnimi organizacijami o široko zasnovani organizaciji v zvezi s popularizacijo .dobrih izkušenj na področju, samoupravljanja; le-to
svojega dela, v katerem je bil , naj-bi namreč pripomoglo k de-
ni komisije so menili, naj bi opravili revizijo zakonov s področja vzgoje in izobraževanja s kodifikacijo tega področja, le-ta pa naj bi z revizijo določila zlasti enoten okvir samoupravljanja tovrstnih zavodov. Po mnenju komisije je mogoče zajeti vse področje šolstva (razen visokega) z enotno kodifikacijo, ki bi zajemala približno materijo sedanjih republiških zakonov, med njimi morda tudi financiranje šolstva.
Bližamo se dokončni zakonski ureditvi na vzgojnoizobraževal-nem področju, zato ima komisija v resnici obsežno nalogo. Pri urejanju zakonodaje namreč ne gre le za usklajevanje posameznih določi'1, temveč tudi zato, da bi bilo treba kasneje te določbe čim manj spreminjati. Zato, da nam ne bo treba čez nekaj let zopet ponavljati stare resnice, namreč, da so edina stalnost naših zakonov nenehne spremembe.
Predvsem je treba vedeti, kaj bo taka kodifikacija pomenila, ali. naj bo pravno-tehnična in kakšne bodo koristi tega »posega«,. Največ nejasnosti je še vedno. v. odnosu ' republike do zveze, pa tudi. v odnosu republike do lokalnih samoupravnih organizmov. Kodifikacija naj bo usmerjevalna in okvirna, hkrati pa tako. široka, da bo vrsto odločitev prenašala na samoupravo v šolstvu in da ne bo zavirala sprotnih sprememb.
Uskladitev zakonov z ustavo, razmejitev pristojnosti med zvezno- in republiško, zakonodajo in končno revizija zakonov so glavne naloge, ki jih bo reševala komisija v prihodnjem obdobju. Delo naj bj opravljalo več skupin — Strokovno, poglobljeno in načrtno.
M. K.
poseben: poziv za. to aktivnost. O pomembnosti te naloge . so predstavniki. RO razpravljali tudi s predsedniki občinskih in ..medobčinskih vodstev sindikata (29. 10. 1968), Pozivu se je odzvalo precej osnovnih prgani-zacij in občinskih . vodstev, Ta problematika je . bila na dnevnem redu občnih zborov v večini osnovnih sindikalnih organizacij.
Samoupravljanje je dobilo nove spodbude s XV. amandmajem Zvezne in XI1I. amandmajem republiške 'ustave. Mnoge osnovne organizacije so se že začele pripravljati na ustrezne spremembe in dopolnitve statutov, prav tako je bilo organiziranih več razprav s predstavniki sindikalnih organizacij v posameznih občinah. RO in njegovi organi so na področju samoupravljanja sodelovali še pri drugih; akcijah,; npr,: pri pripravljanju nove zakonodaje v zdravstvu, kulturi in znanosti, v razpravah o imenovanju direktorjev šol, o organizaciji pro-svetno-pedagoške službe itd.
Zelo živahno dejavnost so RO in njegovi organi pokazali ob pripravljanju različnih gradiv in
javnemu in ustvarjalnemu odnosu do samoupravne prakse. V ta : namen. je RO uporabil po-; šebno raziskavo o odnosu delavcev do dela samoupravnih organov, ki je bila opravljena v : okviru 'naloge: strokovni, moralni ih politični vidiki dela v družbenih dejavnostih, in analizo-: pravilnikov o delovnih razmerjih ih o‘ delitvi dohodka, ki jo je- opravila posebrta- strokov-ria skupina.'
POPRAVEK
V prejšnji številki našega lista' se nam je v članku na'prvi 'strani »Slavko' Grčar: Popravljamo grehe preteklosti« namerila 'neljuba pomota. V uvodnem stavku je govora o tem, da je skupščina ' izobraževalne skupnosti' Slovenije Obravnavala ' dva predloga glede financiranja . vzgoje,- in izobraževanja: drugi -predlog, ki-predvideva za to dejavnost 116 milijard S-din, naj bi. bil predlog sindikatov. Popravljamo to informacijo z naslednjim: oba predloga, ki ju i® obravnavala skupščina izobraževalne skupnosti, je predložil izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Komunike o plačilu dela družbenih dejavnosti v letu 1970
tega od zdravstva ni mogoče terjati, da~ z nadaljnjim razvrednotenjem svojega dela daje več uslug, kot jih lahko zagotovi za ceno na podlagi realnih kalkulativ-nih elementov. Predsedstvo se posebej zavzema, za to, da bi pri financiranju zdravstvenega varstva ne izostali realni deleži družbeno-političnih skupnosti in delovnih organizacij, zlasti tudi na področju preventive, kar v predlogu resolucije ni omenjeno.
Ul.
Predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije meni, da niso sprejemljivi tisti predlogi resolucije, ki nalagajo riziko zaradi morebitnega izpada dohodkov družbenim dejavnostim, medtem ko določajo imobilizacijo morebitnih viškov. Predsedstvo podpira predloge, da se z morebitnimi viški povečajo rezervna in s tem obratna sredstva, ker so le-ta že itak minimalna ali pa jih na posameznih področjih skoraj ni. Kakršnakoli imobilizacija ima tudi praktično lahko izredno majhen vpliv pri stabilizaciji. Od skupnih sredstev delovnih organizacij v SR Sloveniji odpade namreč na celotne družbene dejavnosti le 5,6 9e, od vseh sredstev, ki se zbirajo na območju SR Slovenije z davčnimi metodami, pa odpade na šolstvo 13 %, na zdravstveno zavarovanje 12 % in na kulturo celo le 1%. Celotna letošnja imobilizi-rana sredstva ne dosegajo niti 0,2 % od vseh sredstev delovnih organizacij oziroma niti 1 °fo od sredstev, ki se zbirajo z davčnimi metodami. Predsedstvo podpira * uicfepe za povečano finančno disciplino, pri čemer mora biti zagotovljen enakopraven tretman vseh udeležencev družbenega dela.
Učence vzgaja razredni učiteljski zbor
Vsako leto znova obravnava- goško-didaktične ustvarjalnosti, mo nezadovoljive, ponekod pa Učitelj na tej stopnji ima potem-kar porazne učne uspehe v osnovni šoli, posebno na višji stopnji. Upravičeno nas skrbijo podatki o osipu učencev, ki so kaj
malo v skladu z našimi težnjami nosu.	je lu-ucij cuim, ».» j» meti se moramo preavsem v ieiu,
in reformnimi načeli obvezne poklican in odgovoren za to, kako kako poenotiti svoje postopke,
šote T^hko rečemo da bi znali 150 zagovarjal svoje delo in uspe- SVOj pedagoški vpliv in vzgojne šole. Danko rečemo, aa oi zn	-MČi+eliškim zborom na ____- Jž	no mSii
takem celotno problematiko, oddelka v svojih rokah: zaradi tega je vsa teža odgovornosti osredotočena v njegovi pedagoški osebnosti. Tako je učitelj edini, ki je
vlogo organizatorja in usmerjevalca vseh prizadevanj posameznih članov razrednega učiteljske-.......	ga zbora. Ob tem se mora uve-
na celotni šoli. Pri doseganju tega ijaviti njegova pedagoška moč! smotra pa je' nepogrešljiva enot- pray v organiziranem delu uči-nost vseh učiteljev, ki poučujejo teljev v oddelku je že precej jam-v razredu. Enotnosti' pa ne mo- stva,za doseganje enotnih smo-remo pojmovati le tako, »da se trov. Zahteve po delovanju raz-vsi. strinjamo z lepo oblikovani- rednega učiteljskega zbora ne. mi pedagoškimi načeli; sporazu- upravičuje le zakon p osnovni
— ,	„	.	„ zakon o --------
meti se moramo predvsem v tem, g0ii (gl. člen), temveč pedagoška
praksa. V svojem razmišljanju bi navedel le nekatere razloge, ki utemeljujejo nujnost strnjenega
razloge za to nezavidljivo stanje. tega m,/pripisuje tudi naša os- ena" sama oseba, temveč jo do- delystaekaučenec0vnoddeiku je in-Ali ni morda potrebno ob anali- novna sola pomembno mesto v Segajo s skupnimi močmi vsi uči- div.idualna osebnost zase, ki ima
takšne ali drugačne psihofizične sposobnosti, emocionalne in so
he pred učiteljskim zborom na šoli in pred starši. Prav zaradi
Lahko rečemo,
vsi že kar v snu našteti številne razloge za to nezavidljivo stanje.
morda potrebno < ziranju učnovzgojnih uspehov
iskati vzroke tudi v tem, kako --------------- ---------
in koliko smo uspeli organizirati pogledu ugodnost:	ta razredni
pedagoško dejavnost učiteljstva učitelj ima namreč natančen in na šoli? Prav učitelj je odločilen jasen pregled o izvajanju učno-dejavnik pri oblikovanju učenca vzgojnega programa. Tako je vse-in mora imeti v šoli nadrejeno lej pripravljen, da vsak trenutek vlogo pred ostalimi dejavniki, ki zastopa svoj oddelek pred zain-mu le pomagajo pri tej nalogi, teresiranimi dejavniki v šoli ali In prav zato bi moral dobiti tudi izven nje. Tak položaj ga neneh-- v’ - - --------------------no usmerja k spremljanju peda-
goške situacije in ga spodbuja k
met.de. Teh nalog pa na višji stopnji ne mofe več uresničiti
novna soia pomemuuo mestu v segaj0 s skupnimi močmi vsi uči-pedagoškem procesu. Položaj raz-	oddelka. Na tej stopnji ne
rednika pa pomeni v določenem more biti več zgolj razrednik ti-  ______________.
—+=	sti. ;ki je sam odgovoren za-pe- cialne lastnosti. "Vsak učitelj od-
dagoško situacijo in uspeh v od- kriva te posebnosti na svoj na-delku. Vsak učitelj je -v enaki čin — posamezne učenčeve. spo-meri odgovoren za odnos učencev, ki ga imajo do izobraževalnega področja in za uspehe lastne vzgojne dejavnosti.
primemo družbeno priznanje!
Pri razrednem pouku na nižji In srednji stopnji osnovne šole je v organizacijskem in pedagoškem pogledu odgovoren za svoj oddelek le posamezen učitelj, ki edini vodi svoje učence k zaželenemu smotru. Izobrazbeni in vzgojni smotri oddelka so v glavnem odvisni od njegove prizadevnosti in pedagoške sposobno-*ti. Tudi razvoj posamezne??. Učenca je dosežek njegove peda-
ustvarjalnosti.
V povsem drugačnem položaju je razredni učitelj na višji stopnji. V oddelku poučuje več učiteljev, med katerimi ima vsak svoje izobrazbene naloge, ki jih zahteva posamezni učni predmet. Vemo pa, da mora vsak učitelj ob izobrazbenih nalogah tudi vzgajati, kar pomeni naj višji smoter v posameznem oddelku in
RAZREDNIK — ORGANIZATOR IN USMERJEVALEC PRIZADEVANJ
Rezumljlvo pa je, da bi se pedagoška ustvarjalnost posameznih učiteljev drobila, razvrednotila, če ne bi imela opore in pomoči v zelo pomembnem strokovnem organu — razrednem učiteljskem zboru. Razrednik v tem pedagoškem forumu ni. učitelj, ki bi bil največ in predvsem odgovoren za oddelek, temveč ima predvsem
sofonosti pa celo le na nekaterih učnovzgojnjh področjih. Sam razredni učitelj vsega tega ne bi mogel opravljati, četudi prebije večidel učnega časa s svojimi učenci. Učitelji v oddelku imajo ob tem različno stopnjo izkušenj, nagnenj in psihološkega znanja. Naša težnja pa je, da pridobimo slehernega učenca. Vemo; da se nam je med rimožicami naših učencev dobesedno »izgubilo« na tisoče otrok; morda tudi zaradi tega, ker smo jih obravnavali le kot druge učence svojega razreda, premalo pa kot otroke z individualnimi posebnostmi. Najbolj zanimiva seja razrednega
zbora bo prav gotovo tista, na kateri bomo obdelali sestav svojega oddelka. Ce pa bo razrednik naša dognanja še dopolnil z analizo izdelanega sociograma, z rezultati razredne ankete in s splošnimi podatki o socialni sliki, učencev, bomo dobili živo podobo o oddelku, v katerem poučujemo. Ze v naslednjih dneh naše pedagoško delo ne bo zasnovano le na učnem načrtu, temveč bo upoštevalo tudi otroka kot subjekt učnovzgojnega procesa. Spoznavanje učencev je ena izmed bistvenih nalog, ki jih morajo opravljati učitelji v vsakem oddelku. To nam bo osnova, ki ji bomo prilagajali učne metode, oblike, vzgojne postopke, končno pa tudi ocenjevanje. Naloga pa bo najbolje stekla v organiziranem oddelčnem strokovnem organu.
Enotne učnovzgojne naloge, katerim se mora podrejati ves razred, še niso jamstvo za uspešno oblikovanje razrednega kolektiva učencev. Le-to pa nam ni le vzgojni smoter, temveč tudi sredstvo za uresničevanje vzgojnih in izobrazbenih nalog. Toda razreda ne oblikuje le razrednik, ampak mora biti vzgojna dejavnost vseh učiteljev usmerjena k temu smotru. Zato mora sleherni učitelj spoznati socialne vezi učencev, vedeti, kaj zavira in kaj pospešuje rast razrednega kolektiva. Sam razrednik ne more biti-kos tej pomembni vzgojni nalogi.
RAZREDNI PROBLEMI NISO ■ SAMO RAZREDNIKOVI V oddelku se pojavi težavna pedagoška situacija, potrebni s° ukrepi, morda tudi kazni. Ob ne-znatnih primerih bo vzgojne stopke obravnaval posamezen učitelj ali razrednik. Vendar bo učitelj, ki je neposredno reševal pr°' blem, seznanil s tem tudi drug® učitelje. Le-ti naj bi tudi 0 ^ manjših vzgojnih težavah P0*5?' zali pred razredom pozornost j? zaskrbljenost. Že ob tem bod° učenci začutili doslednost in zornost učiteljev, ki jo posvečaj® razredu. Začutili pa bodo hkrati naše enotno stremljenje in ^strogo načelnost, kar pa pomeni važen moment pri ustvarjanji pristnejše pedagoške situacije razredu. V zahtevnejših primeri pa je vsekakor potreben kolektiven ukrep učiteljev, ki: se mor®' jo sestati in se najprej temeljit*/ seznaniti s problemom. Razred® učiteljski zbor bo moral razcl . niti vse razloge in okoliščine, ^ so povzročili posamezen presto pek. Posamezen učitelj ali rednik bi ukrepal gotovo prern®^ lo premišljeno; nastalo vzgoj® situacijo bi morda le na »zadušil«, ob tem pa povzročil. ® se v oddelku sčasoma razvije težavnejše vzdušje. Pri tem i®1® v mislih situacijo, ko gre za c lotne skupine otrok, ki se upriri, učnovzgojnim interesom oddeiK ' V primeru, da pri vzg°i®® y ukrepanju in izvajanju sklep® ■
Dejavnost ZPPS Ljubljana v letu 1968-69
KOLEGOM V SLOVO
Dobro pripravljeni smučarski in plavalni tečaji
Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana je poleg drugih splošnih dejavnosti na šolah posvetil v preteklem šolskem letu izredno veliko pozornost uvajanju smučarskih in plavalnih tečajev za učence osnovnih šol kot obvezne oblike šolskega dela na šolah. Organiziral je tridnevni smučarski seminar za učitelje telesne vzgoje v Kranjski gori, tri enodnevne plavalne seminarje za učitelje telesne vzgoje in za učitelje razrednega pouka (predvsem za učitelje, ki učijo v 4. razredih). Smučarskega tečaja se je udeležilo 135 učiteljev telesne vzgoje, plavalnega seminarja pa 49 učiteljev telesne vzgoje in 97 učiteljev razrednega pouka.
V lanskem šolskem letu je od 52 osnovnih šol, kolikor jih je na območju tega zavoda, organiziralo smučarske tečaje kar 84 osnov-hih šol. Smučarskih tečajev se je Udeležilo 4680 učencev 5. razredov, vodilo, oziroma poučevalo pa lih je 368 učiteljev smučanja. Šolo v naravi ali plavalne tečaje je organiziralo 47 osnovnih šol, kar 5e veliko manj od števila šol, ki s? organizirale smučarske tečaje. Sole v naravi ali plavalnih tečajev se je udeležilo 2.234 učencev 4' razredov. Od teh jih je bilo 1351 ali 60,5 % neplavalcev. Plavati se je naučilo 1230 otrok ali 31 %. Vse to dokazuje, da so smučarski in plavalni tečaji za učen-ce osnovnih šol opravičili finančna sredstva, ki jih za te dejavno-sfi dajejo družba in starši otrok.
Logatec ter Žiri pa v Malinski in na otoku Krku. Plavalne tečaje za učence 4. razredov osnovnih šol so v bazenih organizirale naslednje šole (med poukom ali takoj po končanem pouku): Janeza Mraka in Ivana Cankarja iz Vrhnike, Toma Brejca in Frana Albrehta iz Kamnika ter osnovna šola Radomlje. Osnovne šole Ivana Cankarja, Tončke Čečeve in A. Hohkrauta iz Trbovelj imajo za učence 4. razredov vse šolsko leto obvezen pouk plavanja v zimskem bazenu v Trbovljah. Pohvaliti je treba še osnovno šolo Grosuplje, ker je organizirala plavalni tečaj za učence 4. razredov v Dolenjskih toplicah. Po nepopolnih podatkih se je šole v naravi ali plavalnih tečajev udeležilo 2234 učencev 4. razredov.
VEČ SMUČARSKIH TEČAJEV
KOT PLAVALNIH — ZAKAJ?
Osnovne šole občin Ribnica, Kočevje, Hrastnik, Domžale in Cerknica nam sporočajo, da niso organizirale šole v naravi ali plavalnih tečajev, ker za to dejavnost nimajo pogojev. Ti podatki kažejo, da je smučarske tečaje organiziralo skoraj še enkrat toliko šol kot plavalne (od 92 do 84:47). Kje so vzroki za to? Veljalo bi omeniti dva. Na splošno velja, da je organizacija smučar-
skega tečaja dražja kot plavalnega, če ne zaradi drugega, gotovo zaradi opreme, ki stane minimalno 500 N-din za otroka. Zato je toliko bolj zanimivo, da je bilo smučarskih tečajev organiziranih toliko več kot plavalnih. Vendar je izračun, da je organizacija smučarskega tečaja dražja, le navidezen. V resnici je drugače, kajti konfiguracija terena v Sloveniji na splošno ter primerne snežne razmere omogočajo šolam, da organizirajo smučarske tečaje v neposredni bližini samih šol, tako da ni stroškov za prevoz, prehrano, prenočišče itd. Vse to pripomore k dejstvu, da so v Sloveniji smučarski tečaji v resnici cenejši kot plavalni. Za organizacijo plavalnih tečajev namreč šole nimajo na voljo bazena, tako da je nujen prevoz v obmorske kraje. hrana, prenočišče ter večje število strokovnega učiteljskega kadra. Vse to seveda tečaje zelo podraži.
Drugi vzrok za tako stanje na je verjetno v miselnosti, da je smučanje slovenski narodni šport, da so starši pripravljeni na večje izdatke. Na drugi strani pa se večina staršev zaveda, da niso strokovno usposobljeni, da bi lahko sami metodično naučili svoje otroke smučanja, medtem ko
predpostavljajo, da to lahko storijo pri plavanju.
Glede na tako stanje bi bilo treba šolam in staršem priporočiti naslednje: čeprav velja smučanje za nacionalni šport, čeprav ni dvoma, da je zdravo in koristno, je vendar res, da je plavanje življenjska potreba vsakega človeka, da je najbolj zdrav šport sploh, ker pozitivno vpliva na celotni človeški organizem.
Poleg tega je znano, da vehko i otrok izgubi življenje samo zato, H ker ne zna plavati. V odstotkih | povedano: smrtnost zaradi utopi- | tey znaša 24 % in je na drugem 9 mestu, takoj za prometnimi ne- gj srečami.
Zato priporočamo staršem, šo- | lam in vsem, ki imajo na skrbi zdravje in blaginjo naših otrok, da storijo vse. da bi se v času osemletnega šolanja vsi učenci naučili plavanja. Plavalne tečaje je torej treba organizirati za vsako ceno.
Stališče zavoda je, da se po možnosti vsak učenec 4. razreda | udeleži vsaj enega plavalnega te- 1 čaja ali šole v naravi, oziroma da se mora vsak učenec 4. razreda naučiti plavanja, saj to zahteva tudi okvirni učni načrt za telesno vzgojo v osnovni šoli.
Jože Beslič
PRVIČ PO DEVETIH LETIH:
normalen dotok denarja
Prof. Franc Stiplovšek
Prelep sončen dan je bil letošnji 15. oktober. Tega dne so svojci, prijatelji, znanci in sodelavci ter nekdanji in sedanji dijaki gimnazije pospremili uglednega profesorja Franca Stipiovška na njegovi zadnji poti na ptujsko pokopališče. Pokojnik, doma od Sv. Eme ob So-tli, je leta 1915 m anuliral na celjski gimnaziji, nato prenašal n a dot e prve svetovne vojne v Tirolah in Karpatih, po vojni pa študiral na univerzi in od leta 1924 dalje služboval v Ptuju.
Ob grobu so se od njega poslovili ravnatelj Rudolf Ceh. gimnazijski ravnatelj v pokoju Fran Alič ter gimnazijka Vorina. Ravnatelj gimnazije je med drugim svojemu učitelju in kolegu rekel v slovo: Žalostni in potrti stojimo ob odprtem grobu.
Poznavalci pokojnikove življenjske poti utegnejo prehojeno pot po. drcbneje osvetliti, mimo ene ugotovitve ne more nihče: profesorju Stiplovšku je bilo sojeno, da po ho-m atija h prve svetovne vojne v svojem tridesetem letu zastavi življenjsko delo na ptujski gimnaziji in to
delo na i»ti ustanovi tudi uspešno zaključi. Da, uspešno. Doslej so bili pač dokaj redki primeri, da bi v javni službi, zlasti p« v prosveti uslužbenec vztrajal ves svoj vek. Profesor Stiplovšek ie med temi redkimi: leta 1924 ie začel razdajati znanje mladini in je vztrajal na tem
mestu do šolskega leta 1966-67 — 42 let trdega, nesebičnega in plodnega dela. Ni bil Ptujčan in vendar je pognal v našem kraju globoke korenine, kakor da bi bil domačin. Ptujsko mesto mu je izkazalo priznanje: ob l.9C0-letnici je prejel spominsko plaketo mesta Ptuja.
Kot zgodovinar — tu je težišče njegove življenjske ustvarjalnosti — je brez predaha budno spremljal
dogajanja doma in v svetu. Pretresal jih je mirno in trezno, vedno je ohranil objektiven in kritičen od_ nos do vsega, kar se je napletalo daleč ali blizu okrog njega.
S takimi načeli in lastnostmi je stopal uro za uro, leto za letom pred svoje dijake. Kot zgodovinar je učil mlade rodove misliti, presojati, sklepati. Vzgajal je v njih historični odnos do dogajanja, učil jih je zgodovinskega, razvojnega gledanja na življenje. Zgodovinske podobe, ki jih je z odmerjenim besedjem slikal mladini, so bile precizne, dodelane z železno logiko, jasne in isklesane. prav takšne, kot je bila profesorjeva osebnost. In prav v tej jasnosti, natančnosti in logiki je bila njegova moč, iz njih so izhajali učni in vzgojni uspehi, ki jih je dosegal.
Profesor Stiplovšek je bil prvi, ki je dvigal gimnazijo iz vojnih ruševin in je v tistih težkih letih tudi nosil nehvaležno breme ravna-teljevanja. Kasneje je administrativno breme odložil in se zopet posvetil svoji stroki, verno ji sledeč do konca. V petletnem razdobju od 1947 do 1952 je bil predsednik zgodovinskega društva v Ptuju. Gimnazija pa ne more mimo ugotovitve, da je bil pokojnik pionir samoupravljanja na ustanovi, saj je bil od vsega začetka in dolga leta prizadeven,, upoštevan in nepogrešljiv član šolskega odbora, predhodnka sedanje samouprave.
Nepogrešljiv pa ni bil samo v sam opu pravnih telesih, njegovemu mnenju smo vedno prisluhnili v zboriiici, na posvetovanjih, konferencah. Tudi tu je bil — kot vselej in povsod — zadržan. Teda, kadar je bilo treba v kočljivih rečeh izreči končno in odločno besedo, smo se obračali nanj. Tihemu premisleku je sledila odločilna ražso-ja. In tako .te bil kolega Stiplovšek premnogokrat poslednji arbiter, od vseh cenjen in spoštovan.
Takega poznamo in ga bomo ohranili v naših mislih in srcih ne le dijaki in kolegi ter sodelavci, marveč vsi, ki smo ga poznali In bili z njim v stikih.
Pri uspešni organizaciji smučarskih tečajev in šole v naravi ?-'c' učence osnovnih šol so pokapale veliko razumevanje nekate-temeljne izobraževalne skupnosti, ki so smučarske in plavalne tečaje (šolo v naravi) priznale 'n sprejele kot redno in obvezno dejavnost osnovnih šol ter hkrati Prevzele breme financiranja uč-hovzgojnega kadra, ki poučuje etroke smučanja ali plavanja. Tako te ljubljanska temeljna izobraževalna skupnost namenila 30.000 N-din za financiranje strokovnega osebja na teh tečajih. Prav tako so temeljne izobraževalne skupnosti Logatec. Idrija, Trbovlje, Kamnik tri Cerknica fi-Oančno pomagale šolam pri orga-oizaciii smučarskih in plavalnih tečajev.
Solo v naravi so organizirale Prav vse osnovne šole občin Ljub-'iana Center in Šiška, v občini ^ič-Rudnik jo je organiziralo 5 šol od 13, v občini Bežigrad pa 6 šol le 2. V občini Moste-Po-Ite je le osnovna šola Kette-Mum °rganizirala plavalni tečaj v ba-2®nu Visoke šole za telesno kultu-ro. Poleg ljublianskih šol so šolo v naravi organizirale še nasledke šole: Cerkno. Spodnia Idrija. L Mihevca iz Idrije in Črni vrh nod Idrijo, in ricer v Karisadorju Pri Poreču, Dolenji in Gorenji
Minuli četrtek popoldne je v prostorih ljubljanskega Magistrata skupščina ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti sklenila za prihodanje leto zahtevati za 35,9 odstotkov več finančnih sredstev, kot je njen letošnji finančni plan. V tem zahtevku so posebej nakazana potrebna sredstva za financiranje dosedanje vzgoj-no-izobraževalne dejavnosti na območju TIS Ljubljana in posebej potrebna sredstva za novo dejavnost. Samo za dosedanji obseg dejavnosti bi bilo treba letošnja planirana sredstva prihodnje leto zvečati za 26,7 odstotka.
Zahtevek je prikrojen po osnovah republiške izobraževalne skupnosti; ta pa je bil izdelan na podlagi lanskih sklepov za sanacijo materialnega položaja vzgoje in izobraževanja.
V predlaganih številkah so nekatere zanimive stvari. Najprej velja omeniti dogovor, da vzgojno varstvene dejavnosti ljubljanska temeljna izobraževalna skupnost ne obravnava med tako imenovanim B programom, se pravi med neobveznim delom vzgojno izobraževalnega programa, ampak ga uvršča v obvezni del programa. Že v sedanjem načrtu predvideva potrebna sredstva za
sodelujejo vsi oddelčni učitelji, stho storili domala vse. Enotna Pedagoška akcija oddelčnih učiteljev pa hkrati spodbuja tudi kolektiv učencev k resnejšemu sodelovanju, da se vzgojni polo-^aj izboljša. Praksa nam vselej dokazuje, da je na tej stopnji nemogoče obdržati ugoden pedagogi režim, če obravnavamo oddelek učencev le kot objekt vzgo-Jev- Tudi ob tem, kako pritegniti ddence kot vzgojni subjekt, bo '^šel razredni učiteljski zbor na jVoii seji tehtno pedagoško reši-le.v- Individualna prizadevanja Učiteljev mnogo pomenijo, zelo 5^10 pa (ob podobnih primerih) takrat, ko nimajo primerne opo-re v kolektivnem strokovnem or-fanu. Učnovzgojno delo v oddel-opravljajo učitelji z različnimi Pedagoškimi izkušnjami. Prav *otovo bo učitljem, ki imajo manj prakse in manjši pedagoški dinek, razredni zbor mnogo po-menil. Le-ta pa bo obenem pre-?rečil, da bi v posameznih pri-m6r>h nastopali v nasprotju s p»-, agoškim taktom, kar bi utegni-0 celo izmaličevati učiteljevo s®bno dostojanstvo in krniti Sled posameznega vzgojitelja v azredu. Mislim, da je ena naj-.^anejših nalog razrednega uči-dskega zbora, da si vselej pri-adeva ohraniti in krepiti ugled Jakega učitelja. To pa je naša z anovska naloga in je v skladu . .fhcffalnim kodeksom našega po-*ca. Obstajati pa ne sme le v 0, hosu (jo učencev, temveč tudi . Priložnostih, ko nastopamo Pred starši.
Ocenjevanje ne sme biti le zo-^a administrativna naloga uči-jjav, ki poučujejo v oddelku. L sn° je, da bo to le takrat, ko v J110 ocenjevali tik pred redo-Jv10 konferenco — zaradi stati-^ enega pregleda in zaradi star-hu ’ m* belijo informacije o uspe-u- K važnim nalogam razrednih
učiteljev bi sodilo nedvomno tudi to, da bi ta razredni organ sprejel dogovor, kako doseči pedagoško vrednost ocenjevanja. Pri tem mislim zlasti naslednje: ocenjevalna merila, način zbiranja izobraževalnih uspehov in upoštevanje individualnosti otrok pri ocenjevanju.
NI SAMO RAVNATELJ
PEDAGOŠKI VODJA...
Na seji učiteljskega zbora pogosto ostanemo pri precej poprečnem sklepu, namreč, da smo pri ocenjevanju na višji stopnji uporabili prestroga merila. To se zgodi navadno takrat, ko ugotovimo zaskrbljujoče znižanje učnih uspehov — ob prehodu z razrednega na predmetni pouk (v 6. razredu). Podobna ugotovitev pa zahteva temeljitejšo analizo, ki je celotni učiteljski zbor šole ne more opraviti na svoji seji. Brez analize pa posamezni učitelj ne more dobiti usmeritve za ocenjevalni režim pri svojem učnem predmetu. Splošna težnja, da je treba nekoliko ublažiti ocenjevanje, je lahko kaj nevarna. Zdi se, da v praksi pogosto pojmujemo »merilo ocenjevanja« le v odnosu do učne snovi in samo ob tem iščemo »zlato sredino«. To pa je zgolj relacija učni načrt — razred. V prizadevanju za racionalizacijo in intenzifikacijo učno-vzgojnega dela, ki ju terja ^naš čas in novejša pedagoška načela, pa je naša dolžnost, da kar najbolj izkoristimo aktivnost in ustvarjalnost slehernega učenca. Več pa od njega ne moremo zahtevati. Potemtakem nam merilo pri ocenjevanju ne more biti le učna stopnja in učivo, temveč tudi individualna sposobnost učenca. Načelo individualizacije pri učnem procesu mora vsaj v obvezni šoli upoštevati tudi individualnost otrok ob ocenjevanju, kar pomeni uresničevanje načela humanizacije v osnovni šoli. In
glasbeno šolstvo, seveda večja kot letos. Glede predloga za sredstva, ki bodo potrebna za osebne dohodke prosvetnih delavcev, je predvideno, da bodo sredstva za kvaliteto všteta v samo osnovo — ne bodo torej osnovi dodana kot letos. Razen tega je omembe vreden podatek, ki kaže, da osebni dohodki prosvetnih delavcev ljubljanskih osnovnih šol sploh niso več slovenska šolska posebnost. Na seji skupščine je bilo slišati, da so v glavnem enaki kot drugod po Sloveniji in da največji osebni dohdki niso v ljubljanskih šolah, ampak drugod.
Sredstva za osnovne šole (ob primerjanju enakega obsega dejavnosti letos in prihodnje leto) naj bi se na območju ljubljanske TIS povečala za 26,2 odstotka, za vzgojno varstveno dejavnost za 23,3 odstotka, za glasbene šole za 35 odstotkov, za štipendije za 20 odstotkov, za dopolnilno izobraževanje (delavske univerze, Pionirski dom, vzgojna posvetovalnica itd.) za 9,8 odstotka.
Na skupščini so govorili tudi o letošnjih sredstvih. Predvsem so ugotovili, da je bil v prvih osmih mesecih dotok denarja normalen. To se je zgodilo prvič po devetih letih. Govor pa je bil tudi o manjkajočih 644.00 dinarjih za kritje razširjene dejav-
učitelji posameznega oddelka, ki morajo poznati individualnost vsakega učenca, bodo v skladu s tem prilagajali svoja ocenjevalna merila. Zato je tudi ob tej pedagoški kategoriji nepogrešljivo sodelovanje in organizirano delo razrednih učiteljev.
Omenil sem le nekatere probleme, ki pa že dovolj utemeljujejo pomembnost tega pedagoškega strokovnega organa v oddelku, obenem pa v skopih obrisih nakazujejo dokaj odgovorno vsebino njegove dejavnosti. Poleg pedagoških nalog, ki naj jih opravlja razredni organ, bi prav gotovo lahko našteli še nekatere, ki so več ali manj didaktičnega značaja. Priporočljivo je namreč, da bi pri organizaciji novih učnih oblik in metod med seboj sodelovali vsi oddelčni učitelji. Priprava in izvedba učne ekskurzije je naloga, ki pogosto zahteva sodelovanje vseh učiteljev posamezne stopnje. Načela korelacije učne snovi ne more reševati okvirni učni načrt, pa tudi ne učbenik. Gotovo bodo učni proces uspešneje izvajali učitelji, ki so seznanjeni z zahtevami učnega načrta vseh učnih predmetov in to upoštevali pri oblikovanju in izvajanju lastnih učnovzgojnih nalog. Tudi to zahteva medsebojno sodelovanje razrednih učiteljev.
Morda bo kdo ob tem pomislil: koliko sej in koliko ur pa bomo izgubili, če bomo vse to dosledno upoštevali v praksi. Izogibajmo se sej ali vnaprej določenega števila sestankov z dnevnimi redi. Vse to spominja na formalnost; že sama misel na to pa nas utruja. Mnogo problemov lahko odpravimo sproti, včasih bodo zadostovali že polurni posveti, za zahtevnejšo problematiko pa bomo porabili seveda več
Gre pač za organizirano pedagoško delo, ki ga mora čutiti
nosti in za povečanje stroškov v začetku letošnjega šolskega leta. Tega denarja TIS nima v svojem finančnem načrtu in zato prosi zanj občinske skupščine. Obenem pa predlaga, naj bi se občine odločile, ali bodo dale dodatna sredstva ali pa dovolile izobraževalni skupščini porabiti del sredstev, ki se bodo letos dotekla nad planiranimi in ki bi jih skupščina TIS sicer zamrznila. To je zani-vo toliko, ker gre verjetno za enega izmed prvih primerov v Sloveniji, ko sp ob imobilizaciji viška obenem že zelo nazorno predlagali, za kaj naj bi se del tega viška tudi porabil.
Skupščina TIS Ljubljana je med drugim sklenila v decembru izvesti volitve za vse člane skupščine. Za to se je odločila, ko je bila obveščena, da bi bilo tudi sicer zaradi raznih sprememb treba izvesti nadomestne volitve za okrog dve tretjini svojih članov. Priložnost bodo skušali izrabiti med drugim za to, da bodo s pomočjo družbenih organizacij poiskali tudi izven prosvetne stroke take člane, ki bodo bolj kot del dosedanjih aktivno delali v organih skupščine (v sedanji mandatni dobi so zlasti pri tem delu članov zelo velike razlike).
J. S.
vsak učitelj in učenec oddelka. če bo delo tako zasnovano v posameznih razredih, bo tudi delo šolskega strokovnega organa kvalitetnejše. Pa še to: prepogoste zapise v razrednicah, ki v glavnem govore o prestopkih učencev, lahko tudi s tem odpravljamo. Poenoten pedagoški režim pomeni namreč več kot administrativni ukrepi. Pedagoški vodje šole bodo opravili pomembno nalogo, če jim bo uspelo prenesti pretežni del pedagoških nalog na razredne zbore. Pedagoškega vodje nikakor ne bi smeli pojmovati le v ravnateljevi in razrednikovi vlogi, temveč predvsem v kolektivnih učiteljskih organih šole. Tu je morda še skrita »pedagoška energija«, ki je menda še nismo povsem izkoristili.
Ludvik Brumec
Karel Barbarič
Letošnjega 25. oktobra je v Pomurju boleče odjeknila vest o smrti Karla Barbariča, vSlike-ga pedagoga in uglednega družbenopolitičnega delavca.
Karel Barbarič, rojen 1914. leta v Salovcih n& Goričkem, je začel poučevati 1. 1934. Med NOB se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, vztrajno pa se je boril tudj proti madžarskim nazorom. Po osvoboditvi je spet začel s svojim naprednim pedagoškim delom.
Učitelji Pomurja se ga najbolj spominjajo kot direktorja
medobčinskega zavoda za prosvetno pedagoško službo v Murski Soboti. Izrednim študentom višje pedagoške šole v Mariboru je omogočil, da so lahko poslušali redna predavanja v prostorih pedagoškega zavoda. Skrbel je tudi za strokovno izpopolnjevanje mladih učiteljev, v šolah pa za urejene odnose v kolektivih.
Čeprav je bil upokojen, je vestno opravljal svoje delo. Učitelji Pomurja ga bomo ohranili v najlepšem spominu.
T.
Marica Trobejeva
V nedeljo, letošnjega 12. oktobra. smo se s številnimi Šoštanjčani in okoličani, prijatelji in znanci zadnjikrat poslovili od naše some-ščanke in kolegice — upokojene učiteljice Marice Trobejeve.
Marica Trobejeva je bila rojena 26. junija 1890. leta v idilični vasici v Šentilju pri Velenju, po končanem učiteljišču pa se je posvetila učiteljskemu poklicu, tako kot vsa njena družina. Trobejeva družina se je leta 1906 preselila iz Šentilja v Šoštanj. Tu se je M. Trobejeva izpopolnjevala za učiteljico ženskih ročnih del na osnovnih in meščanskih šolah. Izpit je opravila 1. 1912. še istega leta pa ie nastopila službo na osnovni šoli v Šoštanju. Od tega leta dalje je postala M. Trobejeva v družabnem in kulturnem življenju Šoštanja ena najbolj delavnih osebnosti. Dvajset let je bila tajnica in knjižničarka liudske knjižnice v Šoštanju pri tedanjem telovadnem društvu Sokol je delovala v prosvetnem odseku, nastopala v raznih igrah, režirala gledališke predstave idr. Med vojno le izgubila službo, kljub slabemu materialnem položaju pa je podpirala partizansko gibanje z denarjem, materialnimi prispevki in sanitetnim materialom. Takoj po osvoboditvi ie zopet začela poučevati na osnovni šoli v Šoštanju, kjer je delala do upokojitve 1. 1948.
V 36 letno h službovanja je razdajala svoje znanje, plemenitost in toplino dvema generacijama Šoštanjčanov in okoličanov. Tudi po osvoboditvi je sodelovala v raznih organizacijah in društvih, pisala članke v časopise, za kulturne prireditve pa sestavljala prizore, ale-
gorije in drugo. Kronist, Id bo zapisoval zgodovino mesta Šoštanja, prav gotovo ne bo mogel mimo močne osebnosti kulturno prosvetne delavke Marice Trobejeve.
Življenje in delo naše kolegice nam bo svetal vzor ljudskega učitelja. njenih 36 let neutrudnega de-
ta pa nas obvezuje, da bomo to delo nadaljevali in se skušali približati tistim idealom in ciljem, h katerim je vodila njena ustvarjalna pot.
Viktor Kojc
Slavist ni tudi matematik
Na zadnji seji skupščine temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana se je izven dnevnega reda razvila zanimiva razprava o nagrajevanju tistega dela učiteljev z visoko izobrazbo, ki ne poučujejo predmeta, iz katerega imajo diplomsko izobrazbo, ampak kak drug predmet. Izobraževalna skupnost je namreč obvestila šole, da prihodnje leto verjetno ne bo več nagrajevala teh prosvetnih delavcev kot delavcev z visoko izobrazbo, ampak s srednjo.
Vprašnje je zanimivo, kajti doslej verjetno ni bilo primera, ko bi prosvetni delavec z visoko izobrazbo ne bil plačan za visoko izobrazbo, ne glede na to, če je poučeval svoj predmet ali kak drug. Toda ne le v Ljubljani,
ampak tudi v drugih krajih je razmeroma precej profesorjev v osnovnih šolah, ki poučujejo predmete, za katere nimajo diplomske izobrazbe, oziroma predmete, za katere nimajo potrebne strokovne izobrazbe. Celo v Ljubljani, kjer praktično ni težko dobiti kvalitetnih prosvetnih delavcev, je okrog četrtina pedagoških ur v osnovnih šolah zasedena nestrokovno.
Ljubljanska temeljna izobraževalna skupnost je precej trdno odločena napraviti red tudi na tem področju, in sicer zato. da bi imeli učenci boljši pouk. Ravnati se želijo po predpisih glede ustrezne izobrazbe. Slišati je bilo, da tudi sicer ni pravično, če od prosvetnih delavcev s srednjo izobrazbo zahtevamo, da morajo dokončati pedagoško akademijo,
če hočejo še naprej poučevati v višjih razredih osnovne šole, od ljudi z diplomo višje ali visoke šole pa tega ne zahtevamo, čeprav gre za primere, ko poučujejo predmete, za katere nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. Že poleti je skupščina TIS obvestila šole, naj pri namestitvah učnih moči upoštevajo opozorilo glede ustrezne strokovne izobrazbe. V Ljubljani, kjer šole niso toliko narazen, bi namreč ne bilo tako težko kombinirati pouk tudi tako, da bi kak profesor ali predmetni učitelj poučeval na dveh šolah, če je zanj na eni šoli premalo ur.
Skupščina je sklenila, da bo v kratkem o teh problemih podrobneje razpravljala. Zelo verjetno bo razprava zanimiva ne le za Ljubljano, ampak za širše področje.	J- S.
St. 1«
Novi učbenik za pouk angleščine v prvem razredu gimnazije
Na naših gimnazijah smo že dolga leta pogrešali dober učbenik angleškega jezika, ki bi bil sodoben po svoji vsebinski in metodični plati in ki bi s tem prispeval k boljšim uspehom pri poučevanju angleščine. Zato smo lahko prav veseli, da sta se lotili profesorici Alenka Goričan in Ivanka Rode z vso svojo poklicno vnemo in visokim strokovnim znanjem zahtevnega, odgovornega in pravzaprav nehvaležnega dela, da izpolnita to vrzel. Po nekajletnem proučevanju tovrstnih učbenikov, ki so do sedaj objavljeni v Inozemstvu in v Jugoslaviji, sta se odločili v sodelovanju s prof. Mileno Kos za predelavo modernega ameriškega učbenika »Engllsh Por Today-“. Delo na predelavi tega učbenika je končano in knjiga je že objavljena.
Ta učbenik predstavlja novost za naše gimnazije in zato menim, da je potrebno spregovoriti nekoliko besed posebno glede na njegove lingvistične in metodične osnove.
Predelani učbenik Je tretja knjiga iz serije angleških učbenikov, ki imajo naslov »English Por Today«.' Serija otfsega kompleten tečaj angleškega jezika in ima šest knjig, V prvi se začetniki srečajo z osnovnimi, najpreprostejšimi strukturami. V zadnji, šesti knjigi, pa serijo zaključujejo berila iz del sodobnih angleških in ameriških pisateljev. O predelanem učbeniku lahko govorimo torej le kot o delu celote, v kateri besedišče raste, jezikovne strukture pa se sistematično bogatijo. Serija je bila namenjena predvsem južnoameriškim šolam, na katerih je učni jezik španščina. Kljub temu pa se na široko uporablja tudi drugod po svetu.
Adaptirani učbenik je po svoji lingvistični in metodični plati usmerjen strukturalistično. Od dosedanjih tradicionalnih učbenikov, značilnih po »gramatikalni« ali po »direktni'« metodi, se popolnoma razlikuje. Zato je nujno, da bi mu po lingvističnih in metodičnih načelih ustrezali tudi učbeniki za nižjo oziroma višjo stopnjo. Take učbenike že imamo za 5. In 6. razred osnovne šole. Za ostale razrede osnovne šole ter za 2., 3., in 4. razred gimnazij pa bo že začeto delo treba nadaljevati.
2e na prvi pogled lahko ugotovimo, da imamo opravka z učbenikom, zasnovanim na sodobnih dognanjih lingvistike in metodike poučevanja angleškega jezika. To metodo je pod nazivom »oral approach« utemeljil ameriški lingvist Charles C. Fries.' Se-
veda ni Charles C. Fries izolirana pojava na polju strukturalne lingvistike, ampak je njegovo delo samo en člen v verigi, ki se je začela S Švicarjem Ferdinandom de Saussurem,2 nadaljevala v Ameriki z Leonardom Bloom-fieldom2 in njegovimi nasledniki,4 med katerimi je tudi že omenjeni Charles C. Fries. Ti lingvisti, znani pod imenom »strukturalisti«, poudarjajo, da je angleško slovnico treba osvoboditi iz oklepa latinske slovnične strukture, v katerega so jo potisnili angleški slovničarji 18. stoletja. Preučevanje jezika naj bi bilo znanstveno objektivno, brez zgodovinskega balasta in dosedanje analize v jezikovni analizi.
Kot kolektivni avtor knjige je naveden »The National Council of Teachers of English« (Narodni svet učiteljev angleščine). Med sodelavci naletimo na nekaj svetovno znanih lingvistov, kakor na primer na Archibalda Hilla2, Jamesa Sledda2, Harolda B. Allena’
' Saussure, Ferdinand de: Cours de Lingulstique oenčral, Pariš, 1016.
> Bloomfield, Leoftard: Language. London, 1036.
*	George Trager, Eugene Nida, H. A. Gleašon, C. F. Hockett, Paul Roberts, itd.
•	Hill, Afohibald A. (University of Texas): An IntfoductiOn to Linguistic StfliOtureS. Frortl Sound V) Serttence. New YOrK, 1068.
' Šlead James (Northwestern Uni-versity); A, StlOrt Introduetion to EngliSh Grammaf, Chicago, 1050.
1 Allen, Harold B. (University Of Minnesota) je glavni Urednik perio-diene publikacije »Readihgs in Applied Linguisties« — New York.
in Clifforda Pratora8, od katerih se prvi trije včasih omenjajo kot »neobloofieldovci«, ker so nadaljevali Bloomflieldovo delo. Že ta imena jamčijo visoko lingvistično in metodično kvaliteto prirejenega učbenika. Ne glede na nekatere Slabosti, h katerim se bom še vrnil, je to najsodobnejši učbenik angleškega jezika, ki ga imamo.
Slabost vsakega angleškega učbenika, ki so ga napisali Angleži za tujce, je v tem, da ne upošteva strukture učenčevega materinega jezika. Rezultati raziskovanj ameriških strukturalistov, ki so odkrili glavna nasprotja oblik in besednega reda, s katerimi se izraža strukturalni pomen, še ne zadoščajo za izbor in zaporedje slovničnega gradiva v angleškem učbeniku za tujce. Lahkoto ali težavo, s katero se tujec nauči določeni angleški stavčni vzorec, ne moremo pripisati posebnostim strukture angleškega jezika, ampak podobnosti ali različnosti struktur obeh jezikov. Idealen učbenik bi torej moral temeljiti na kontrastivni slovnici angleškega in slovenskega jezika. Take slovnice še nimamo. Njenih vprašanj smo se komaj lotili, zato nas loči od končnega rezultata še dolga vrsta let. Vsak ugovor te vrste zoper uvajanje »English for Today« v naše šole bi bil torej popolnoma neutemeljen.
B. SESTAVA UČBENIKA
Učbenik ima tri dele:
I.	»General Instructions«, splošna metodična in didaktična navodila,
II.	»Student’s Text« (ST), knjiga za dijaka,
III.	»Teachefs text« (TT), priročnik za učitelja.
Ze ta sistem je za učitelje na šolah II. stopnje nekaj novega.
Po podrobnih navodilih se bodo seznanili s tem, kako naj učbenik uporabljajo in kako naj poučujejo. Predvsem pa splošna metodična navodila in učiteljev priročnik tolmačijo metodični koncept avtorjev učbenika, ki ga učitelj v praksi ne bo smel spreminjati, če bo hotel, da bo delo z učbenikom uspešno, Avtorji splošnih metodičnih navodil želijo na vsak način preprečiti, da bi učitelji gramatizirali, prevajali ali predavali o jeziku, namesto da bi učili jezik.	Ivan Konte
(Dalje prihodnjič)
• Prator, Cliffofd H. (Unlversity of Califorhia, L6s Angeles): A Manual of American English pronUnciatioh. New York. 1060.
3 OSNOVNA SOLA j FRANKOLOVO
■	razpisuje delovno mesto
učitelja
j za zgodovino-glasbeni j pouk
; Nastop službe takoj ali po do-; govoru.
■	Razpis velja do zasedbe de-
■	lovnega mesta.
* The English iot TOday SBries by Ehglišh. Book t. — VI. Netv Y6rk The MčGravf-Hiii Boek compartv i96S,
1 Fries, Charles C.: The atfueture Of English, Nhw Y6rk, 1053.
Fries, Charles c.i Teaehing and Leaming English as a Eoreign Language. Ann Areer, 106J
Eries, Charles C, and Agnes c. Fries: Foundations for English Teach-ing, TOkyo, 1061,
OBLETNICA MATURANTOV LJUBLJANSKEGA UČITELJIŠČA, LETNIK 1919 — Leto 1919, polno vtisov o pravkar minuli vojni: takrat so maturirali na ljubljanskem učiteljišču poleg rednih absolventov tudi hospltanti, prlvatistl, nekateri kar v vojaških uniformah. Maturirali so spomladi, nekateri pa tudi jeseni. Zato je proslava letošnje petdesetletnice mature veljala vsem, ki so maturirali v tem letu. Nekdanji maturanti so se sestali po 50 letih spet v Ljubljani. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi 20 umrlih tovarišev in se zahvalili profesorju dr. Josipu Demšarju. — V. D.
Učenka je amatematični tip?
Predstavili so mi učenko 6. raz- urah, sedaj Izgotovi v eni uri. reda osnovne šole in njeni starši Celo njena mati je bila presene-so me prosili, da bi jo učil. Pri- cena, kako naglo rešuje naloge, pomnili pa so, da je amatematični v mesecu in poi SVa tako pre-tip. Učenka je v šol. letu 1967/68 delala vso predpisano snov za imela negativno oceno iz materna- šesti razred Deklica je bila tako tike, vendar je po takratnih pred- prjpravijena na izpit. Vedel sem, piših lahko prestopila v višji raz- da bo naredjiai vendar me je mo-red, torej v šesti razred. Se pred rila sk;rb zanj0 Zavedal sem se, zaključkom šolskega leta 1968/69 da je to znanje kot novozasajena sem se na šoli posvetoval s pro- cvetka, ki rabi opore in nege, si-fesorjem, ki jo je učil. Povedal cer se 1^0 zgodi, da zvene, mi je, da je njeno znanje neza- prepri£.an sem bil, da je snov pre-dostno in da sploh nima prav malo utrjena, ker je bila prenaglo nikakršnega zanimanja za mate- osvojena matiko, Tako je imela ob koncu
šolskega leta nezadostno oceno iz Moje domneve so se uresni-tega predmeta in po spremenje- Sile- PD pismenem popravnem iz-nih predpisih pravico do oprav- Pitu je tri težke naloge brez naj-lianla popravnega izpita v jesen- manjše napake naredila, dočim je skem terminu.	Pri najlažji nalogi napravila ne-
. odpustljive napake. Vsekakor pa V Šolskih počimicah sem jo pigaja nalogo pozitivno, ustno tako poučeval. Seveda pa nisem pa .e 2ej0 d0bro odgovarjala, hotel prevzeti dela z dekletom
brezpogojno. Povedal sem ji, da Gotovo vas zanima, zakaj sem mi mora prostovoljno obljubiti, hotel, da napišem članek o tem. da bo natančno izpolnjevala moja Ugotovil sem namreč, da krilatica, navodila in naloge, ki ji bodo da je deklica amatematičen tip, vzele brezskrbne počitnice, da bo ne dr^i. Nasprotno sem spoznal, torej morala vsak dan vsaj dve da bi bila lahko zelo matematičen uri in pol trdo delati. Prostovoljno tip, in sicer eden od boljših. Ker je sprejela moje pogoje.	Pa ni imela osnov, je obupala.
Njen odnos do tega predmeta J* Še danes se spominjam prve bU pač tak kot odn0g ei0Veka, ure. Med drugim sem jo vprašal, v življenju izgubi vero v svoj® naj mi izračuna devet krat tri- zmožnogti) ker je pae nekje v pre-najst, Bil sem prepričan, da bom teklosti bila narejena neodpust* dobil takojšen odgovor. Toda de- 11iVa napakai ^ j0 je bodisi za-klica mi tega ni znala izračunati. grejj] gam, ali so jo zagrešili Pomagal sem ji. Toda, ko sva iz- drUgj
računala devet krat deset in še '	.	.	.
devet krat tri, je pozabila ali 90 Popolnoma sem mnenja, da j* ali 27. Rezultata torej nisem pre- krivda na obeh straneh, to je pri jel Pričel sem jo izpraševati po- otroku samem na eni strani, na števanko in ugotovil, da ni bila drugi pri starših in vzgojiteljih povsem sigurna. Ko pa sem jo v šoli. Ce bi te napake odstra-vprašal naj mi pove mnogokrat- njevali že zelo zgodaj, ne bi imeli nike števila devet, me je debelo takih težav v gimnazijah s tem gledala. Takoj sem spoznal, kje predmetom. Velika večina pride tiči njena amatematičnost, da v srednje šole matematično iz-sploh nima osnov, ki so podlaga krivljenih Otrok, brez pravih trd-za štiri računske operacije, zlasti nih osnov, potem pa se vse po-z,decimalnimi števili. Ker pa me dira.
je bilo strah, kako naj bi z njo Osebno sem mnenja, da j* predelal snov za šesti razred, Sem prav malo res amatematičnih poizkusil skrajno pot. Pisala je otrok oziroma učencev, mnogo poštevanko, mnogokratnike, zapo- več pa je učencev brez resničnih redno in obratno. Njena mati mi osnovnih podlag. Pri poštevanki, je priznala, da je dva dni pisala če jo hočem res obvladati mora .	*	, ,	. , 1	, ,.	.	biti to obvladanje tako, da lo-
in presedela pri delu tudi več kot g.£n0 sploh ne premišljujem 0
po štiri ure na dan.	tem. Saj tudi mizar, ko skobljei
Toda uspeh po enem tednu je žvižga poleg. To mu je prišlo v bil presenetljiv. Midva sva z lab- kri in meso, To dela sedaj z lahkoto ugotavljala, da je npr. Štiri- koto in zraven misli na kaj dru-• j ■ *	_	gega. Torej osnove štirih račun-
indvajset mnogokratnik števil ^ operac.. b. morale bit. tak0
dve, tri, štiri, šest, osem in dva- zmehani2irane( da bi učencu ne najst. Prešla sva na ulomke ter smeie delati nikakršnih težav. Še predelala seštevanje, odštevanje, enkrat pa poudarjam, da ni ni-množenje ter deljenje v nasled- koli preveč ustnega računanja, njih dveh tednih. Spominjam se, Kaj porttaga nadarjenost, če pa da sem nekoč samo popravljal nimaS osnov, elementov, s kate-domače naloge skoro po’ ure. Bilo rimi lahko delaš. Saj je prav, da je vsega okrog šestdeset računov, učimo otroka logičnega mišljenja, Od teh šestdeset je imela le dva toda premalo to logiko zmehani-računa narobe in še tam so bili ziramo.
bolj lapsusi kot neznanje, saj je Ce bi vse to upoštevali tisti, ki sama takoj ugotovila, da ga je jim je napredek mladih ljudi pri krepko zavozila, bodisi da je iz- srcu, bi imeli manj težav v šolah pustila člen ali prepisala narobe, z matematiko in bi postal ta pred-Dekliea je dobila Izredno ve- met gPložno Priljubljen, ne pa selje do matematike. Ko šem jo tako- da f3 V8akem koraku« če nekoč vprašal, če se ji zdi mate- nalfti,m k erkoli ^ učence kate' matika res tako težka, mi je od- rihkoIi šo1- sl^im le matematika, govorila, da se ji zdi lahka. Kar matematika, oh ta matematika, je v začetku opravljala v treh	Anton Šlibar
Skupinsko delo vodi k radostni ustvarjalnosti učencev
Misli ob delu Miroslava Faletova in Romana Oberlintnerja Skupinska učna oblika v naši praksi
Na vseh drugih toriščih dela, posebno v industriji in celo v relativno zaostali dejavnosti, kot je administracija in uprava, se oprijemajo novih oblik in metod,. le v šolskem delu se neverjetno počasi uveljavljajo novi, sodobnejši prijemi, ki bi poživljali pouk in ki bi bili današnjemu mlademu človeku, njegovi miselni in psihični podobi prilagojeni.
Vzroki za ta pojav so različni. Med njimi ne le ustaljena tradicija, ki jo ima frontalni pouk kot učna oblika za obvladanje številčno močnih razredov, izvirajoča iz časov, ko je bila absolutno poudarjena dominantna vloga Učitelja, ampak tudi kot oblika, ki zahteva od učitelja in učenca razmeroma manjši duševni in telesni napor, omogoča pa naglo preglednost nad učenci in neko laže vodljivo uniformiranost. Skratka: konservativnost učne oblike v pretežni večini naših Šol, ki je kljub vsebinskemu napredku učnih predmetov neverjetno Žilava. V nekem pogledu ovirajo živahnejšo in bolj razvejano razgibanost učnih oblik tudi še mnogi objektivni faktorji, tako na primer Starinska neprimerna šolska poslopja z Vso svojo zastarelo opremo in marsikje tudi z nemikavnimi ponazorili in učnimi pripomočki, čeprav So novejše učne knjige iz reali j in druge posodobljene, zelo nazorne in mične. Tudi pomanj-
kanje demonstrativnih učilnic in takih za skupinski, kabinetni in individualni pouk, dalje preveliko število učencev ali dijakov po razredih (kar 35 do 40), vse to je močna ovira za formiranje in uvajanje različnih oblik učnega dela.
L .azadnje je kriva takemu stanju poleg omejenih finančnih sredstev tudi vse prešibka zainteresiranost in volja za večjo angažiranost učnega osebja, predvsem na srednjih in strokovnih šolah, njegova neinformiranost o vprašanjih metodike, didaktike, psihologije, mentalne ...giene in in morda tudi zaradi doslej premalo privlačnih in prepričljivih oblik izpopolnjevanja (ho^- taci-je, seminarji, tečaji ob preredkih poskusnih razredih in pa neke čisto neutemeljene bojazni pred kritiko).
Dasiravno imamo Slovenci, kar se tiče npr. skupinskega pouka, še sorazmerno malo literature, ki bi tako v teoriji kot v praksi prikazala iz različnih pogledov uspešnost take učne oblike, se čudimo, da je izvrsten priročnik Mira Faletova in Romana Oberlintnerja SKUPINSKA UČNA OBLIKA V NASI PRAKSI, ki ga je pred Časom izdala DZS v Ljubljani, šel precej mimo nas. namesto da bi doživljal ponovno izdajo, kot to po svoji temeljitosti obdelave vprašanja Skupinskega
pouka ter dobrih ponazoritev in praktičnih prikazov tudi zasluži.
Imenovana knjiga je n&mfeč, čeprav je namenjena zlasti za potrebe osnovne šole, prav tako: če še ne bolj pripravna tudi za srednje in strokovne šole, kjer bi. se morali učiti tudi za tenmsko obdelavo določenih problemov, kar je pri današnjem stanju znanosti in podrobne specifikacije mijno potrebno. Razen tega so ti učenci ali dijaki že zrelejši in pričakujemo od njih še večjo samostojnost in aktivnost. To težnjo podčrtujeta tudi avtorja navedenega dela v svojem uvodu, Tu namreč podčrtujeta vzgojo k samoizobra-ževanju, samoupravljanju, samo-dejavnosti, socialnim odnosom. K temu zelo uspešno pomaga skupinski pouk kot ena izmed tistih oblik dela v naših šolah, ob kateri moremo najučinkoviteje uresničiti tiste vzgcjne cilje, ki mladega človeka oblikujejo v samostojno osebnost, vodijo k njegovi ustvarjalnosti, tvorni domišljiji in logičnem mišljenju.
Knjiga SKUPINSKA UČNA OBLIKA V NAŠI PRAKSI ima tri dele:
I. del, na 19 straneh, nosi; naslov »Proučevanje skupinske učne oblike na osnovnih šolah«, kjer podaja definicijo za skupinsko delo, seznanja z načelnimi stališči, piše o poteku skupinskih učnih ur, <5 tematiki, obsegu in globini
učnega gradiva za skupinsko delo, o sredstvih, virih ii pripomočkih pri takem delu, o izobrazbenih in vzgojnih smotrih skupinskega pouka.
V II. skoraj 100 strani obsegajočem delu z naslovom »Skupinska učna oblika v naši praksi« opozarjata sestavljalca na naslednja vprašanja: L kako se naj učitelj in učenci pripravijo na skupinsko delo, da bi bila ura kar najbolj izkoriščena; 2. na organizacijsko shemo skupinskega pouka; 3. na metodične enote v urah skupinskega pouka; 4, na učne pripomočke učencev; 5. na formiranje skupi učencev, upoštevajoč psihološki moment, nadarjenost, voditeljske sposobnosti učencev, notranjo strukturo razredne skupnosti z vidika socialnih odnosov, sposobnosti, interesov; 6. navajata, koliko haj bi bilo v razredu skupin in učencev v eni skupini; 7. kako dolgo naj traja skupinsko delo; 8. kateri učni predmeti pridejo v poštev za skupinski pouk; . D. preideta na del članov skupine, ki obdelujejo kak predmet ali izsek predmeta ali snovi, o porazdelitvi takega dela in njega poteku ter o učiteljevi vl»gi pri skupinskem pouku; 10, preideta avtorja na plenarn 1 delo z učenci, v katerem ves učni oroces noVZamemo, vrednotimo in povežemo delo posameznih skupin v razgovor, ki gn vodi morda sprva učitelj, pozneje, predvsem v višjih razredih, eden od tistih učencev, ki se za določeni predmet najbolj zanima ih ga obvlada ip.; 11. opozorita na zaključek ob frontalni učni obliki; 12. na azrorede skupin po učilnicah; ih slednjič 13, na končno analizo učnega dela in pdve zavo z že predelano učno, snovjo in z ostalimi učnimi predmeti Navajata tudi nagibe za skupin-
sko delo, na vzgojne in izobrazbene uspehe izvršenega skupinskega dela s primerjavo le-teh V drugih skupinah in razredih z drugačno ali isto učno obliko.
III. del ima naslov »Nekateri primeri učnih ur skupinskega pouka nri posameznih učnih predmetih«.
Sledi pregled šol in sodelavcev pri preizkušanju skupinske Učne oblike V kombiniranih Oddelkih te« pregled pedagoškega tiska o skupinski učni obliki ter vsebinsko kazalo. Razprava je ponazorjena z 9 fotografijami, 4 r -.predelnicami in 11 risbami ter omogoča slehernemu, da po študiju te ze’0 praktične knjige lahko uvede Za svoj predmet ob primernem času in snovi tudi skupinski pouk. Ta bo tem uspešnejši, če Se bo izvajalec posluževal tudi druge domače in tuje literature in pogumno tudi sam eksperimentiral. Prav bi bilo, da bi potem o svojih izkušnjah napisal tudi kak članek za Sodobno pedagogiko ali Prosvetnega delavca, morda tudi v strokovne liste za posamezne predmete. (Jezik in slovstvo, Geografski vestnik, Proteus idr.), kar bi vzpodbudno vplivalo tudi na druge šolnike.
H koncu še kot zanimivost pripomba; Prve poskuse skupinskega dela sem podpisani uvedel na eno-razredni šoli na Treh kraljih nad Marenbergom zdaj Radljami) in O tem predaval učiteljiščnikom iz Maribora pod vodstvom dr. Franja Zgeča 1. 1926 in ob navzočnosti. takratnega učitelja in pisatelja Jožeta Pahorja. Pozneje sva z ženo uvedla škupinški način dela tudi na lokoviški Šo,. na Koroškem, kajti tudi pouk V oddelkih, in ta Še posebno, nujno šili tudi k skupinskemu delu, Prve poskuse sistematičnega skupinske-
ga dela smo, pod vodstvom prof-Gustava Šiliha, delali na vadnici mariborskega učiteljišča v letih 1936—1941, prav tako Leopoldinš in Josipa Jurančič na Remšniku ter Julij Kontler in Ernest Vrane na Studencih pri Mariboru. Toda šele po osvoboditvi sem na tečajih in seminarjih v Ljutomeru, Ptuju in Celju, nato tudi Mariboru na različnih šolah — osnovnih, nižjih gimnazijah in vajenskih šolah — uvajal tudi skupinski pouk, ki pa se prepočasi uveljavlja.
Iz lastnih večletnih izkušen) sem videl, s kakim veseljem učenci povsod, še prav posebno na strokovnih (vajenskih) šolah spfč' jeli to učhO obliko, ki je duševni razgibala celo najbolj pasivna učence, še celo, če so dobili v skupinskem delu določeno samostojne ustvarjalno vlogo. Nazadnje sd učenci kar sami začutili, kdaj v čem bi lahko skupinsko reševali kake književne, slogovne, slovniške ter druge probleme, RJ taka učna ura, ki v ničemer h) razrahljala notranje disciplin®’ ker sem pač povsod posredno s®' deloval, je bila vselej tudi najbolj uspešna, ker je zaktivizirala pr®, vse učence. In naj še dostavim' učitelju nudi skupinski pouk b®' gate možnosti za spoznavanj® učencev (učenčev značaj, njegov^ zmogljivosti in sposobnosti, koncentracije itd.), učitelj sam P" se ob Živahni ustvarjalnosti dine neprestano sam pomlaja, gati na pedagoških izkušnjah in metodični domiselnosti.
Upajmo, da bomo v določene^ času prejeli novo, morda V m3r sičem še dopolnjeno in izpop0* njeno izdajo te za napredek n® šole dragocene knjige O skup* 1 *® skem pouku.
A. Kopriva
Letošnji posvet filmskih pedagogov v Mannheimu je nadaljeval lansko leto načeto temo »Nova orientacija filmske vzgoje*. Razprava naj bi izhajala iz naslednjih izhodišč:
Film ima svojevrstne izrazne možnosti. Njegov učinek je vidno-slušni. In prav ta vidnoslušna zaznavnost se integrira v današnjo in tudi jutrišnjo splošno kulturo. Prav zaradi tega je nujno sprejemati avdiovizualni svet kot prisotno resničnost in v pedagoškem delu prenehati z večnimi pogovori o resnič-
odzvali. Iz svoje kože pač niso mogli. Rezultati pogovorov niso zadovoljili pričakovanj. Tako je na primer skupina francosko govorečih svoje pogovore prenašala na filme, ki niso bili določeni za testiranje. Od treh pogovorov sta bila kar dva posvečena filmu Diour-ke Medveczkgja Paul, ki govori o dialektiki vključevanja in izključevanja v družbeni skupnosti, o umiranju ideje, ki postane dogma, o tragediji človeka, ki v takšnem prostoru išče svojo resnico. Impresionist filmskega izraza, nenavaden
Živeti s filmom in mladimi -
načelo
vzgoje
O posvetu filmskih pedagogov v Mannheimu
nem v
____ _ avdiovizualnem — v množičnih komunikativnih sredstvih — in o manipulaciji s to resničnostjo. Za dosego tega je potrebno zapustiti področje varnega delovanja in se podati v nevarnost, sprejeti možnost, da na vsakem koraku odkrivamo najnovejša, komaj porajajoča se dejstva, lei pa so sposobna zamajati zgradbo dosedanjega sistema filmske vzgoje in začeti delo z drugega konca. Temu hotenju mora stati ob strani pripravljenost, da se prisluhne filmom, ki nastajajo, in mlademu gledalcu, ki zaradi svojega sožitja s filmom, še bolje avdiovizualnim svetom, film drugače sprejema.
Zato je pač najvažnejše dognati, kakšne spremembe so se dogodile v pedagogu samem. Mlad človek ni šel skozi vse faze, ki jih je narekoval razvoj filmske umetnosti ali invazija avdiovizualnega. Za mladega človeka je to danost, s katero je zraščen. Spremembe so nastale le v starejših, če so le-ti bili zanje dovzetni. Prav zaradi tega je bil namen organizatorja posveta doseči, da bi udeleženci v prvem delu srečanja zapustili svojo pedagoško kožo ter se filmu in njegovim delovanjem prejmstili kot navadni gledalci. Film, ki bi si ga ogledali, naj bi doživeli brez kakršnihkoli predsodkov in se o njem popolnoma sproščeno pogovarjali. Zahtevalo pa se je, da se izključi vsaka, pa tudi najmanjša pripomba o sprejemu istega filma pri mladih, o njegovem vplivu na mlade.
Testiranje je potekalo v manjših skupinah, ki niso bile sestavljene predvsem na osnovi jezikovnega sporazumevanja. Delo se je nasploh odvijalo v treh glavnih evrropskih jezikih. Vsaka skupina si je ogledala kratka filma — Jana Šenkma-jerja Stanovanje in mehiški film In formula secreta ter odlomek iz filma Oče Istvana Szaba. Lepo pripravljenemu testu se pedagogi niso
pristop temi, katere leitmotiv je: boj za resnico ne pozna konca, aso-ciira vrsto zanimivih misli. In mogoče je. prav ta pogovor pokazal, da je ob filmu, ki omogoča bogato prepletanje misli in občutkov, nemogoče podati enoten zaključek. Se važnejši pa je mogoče zaključek, ki so ga rodila razmišljanja o tem nezispehu testa, bolje rečeno neod-zivu na ponujeno temo, da je najvažnejši trenutek v izvajanju filmske vzgoje prav izbor filma. Film sam lahko blokira ali pa razbohoti potek misli.
Omenjeni film so v svoj program vključili mladinci, člani žirije mannheimskega festivala. Pedagogom so pripravili izbor filmov, ki naj bi odražal njihova gledišča in
njihov odnos do filma. Vendar ni uspelo po projekciji razviti pogovora med pedagogi in slcupino mladih (navadnih gledalcev). Okolje in pozna ura sta zamrla vsaaršno sprostitev.
Nasploh pa je letošnja tema zahtevata večjo prisotnost mladih v pogovorih in razpravah. Prispevki v debatah nekaterih mlajših udeležencev dajejo vedeti, da je odnos mladih do filma popolnoma drugačen kot pa starejših. Mladi zahtevajo od filma predvsem možnost za razvijanje svojih lastnih misli. Pri tem so predvsem važni njihovi osebni občutki in razlaga, le-teh. Medtem pa starejši predvsem film razlagajo in iščejo avtorjevo sporočilo. In najbolj verjetno je v tej razliki v pristopu nesporazum okoli filmske vzgoje. To, 1'mt se ponuja mladim, ne zadovoljuje njihovih pričakovanj.
Starostno povprečje udeležencev se je sicer letos pomladilo. Bili so to mladi pedagogi, ki vnašajo v svoje delo dosti iskanj. Obstoječe stanje jih ne zadovoljuje. Med nemškimi mlajšimi pedagogi je prišlo do izraza nagnjenje, da se poučevanje o filmu (ki ga imajo v šolah) zamenja z ustvarjalnostjo. Ob-
»Nedelja« — Lordana Zafranoviča je bila od filmskih pedagogov V *	- ■ Mannheimu zelo lepo sprejeta
stajata dva zanimiva in izdelana poizkusa. Posebno zanimiv je poizkus iz Niirnberga, ki ga vodita profesor likovne vzgoje in psiholog. Njuno izhodišče je: videti, slišati, občutiti, izraziti. Izhodišče je dokaj podobno našemu. Vendar so vaje — igra, s katerimi navajajo gledalca, da dojema eno najbolj osnovnih struktur filmskega izraza — ritem, prava revolucionarna iznajdba na področju filmske vzgoje. To je možnost aktivnega razvijanja otrokove ustvarjalnosti in njegovega odnosa do vsega, kar ga obkroža. Vsa otrokova dognanja prihajajo v njegovo zavest preko ustvarjalne igre. Manj zanimiv je drugi poizkus, ki preseneča zaradi svoje obšimosti. S pomočjo miin-chenske televizije je v neki klasični gimnaziji razred štirinajstletnic posnel toliko filmov, kot je bilo deklet v razredu. Ta poizkus je seveda napredek v poučevanju o filmskih sredstvih. Je zanimiv, sprošča otroka, vendar je še vedno vklenjen v neke zaprte didaktične principe.
Mnogi filmski pedagogi se prepogosto vklepajo v svoje metode, ki izhajajo iz njihovega osebnega odnosa do filma. In če je to daleč od interesov mladih, postane njihovo delo nezanimivo. Filmsko-vzgojno delo bi se moralo prilagajati potrebam, ki se menjajo taka hitro, kot se menjata novi film ii*
2 njim vred gledalčeva filmska zavest. Vse to pa zahteva tudi dojemljivost pedagoga za te spremembe, ki pa pogojujejo spremembe v njem samem. Film — ta odraz splošnega življenjskega nemira — ne nudi dela v zavetju, temveč prinaša s seboj dvome, nemire, uganke. To se je dalo čutiti pri mnogih pedagogih, ki svoje delo vršijo z ljubeznijo in ki so sposobni tudi drugim pokazati svojo negotovost in iskanja. In prav v tem je bila vrednost letošnjega posveta. Domov nismo odšli samozadovoljni, z zavestjo, da hodimo po pravi in obenem najboljši poti. V nas je ostal občutek, da se je potrebno spoprijeti z vsem, kar nam vsak dan prinaša filmska vzgoja. Moramo enostavno živeti s filmom in z mladimi. Vsakič znova, pri vsakem novem stiku pa ustvarjati novo metodo in nove objekte svojega dela. In ne jih zapirati v mo-deleA
1 v Mirjana Borčič ;
STRAN >
Čeprav se pri nas film v srednjih šolah še vedno ne predava, niti se ne preučuje sistematsko, se vse bolj čuti potreba, da bi učenci spoznali vsaj osnovne oblike filmskega načina izražanja tako, kot spoznavajo izrazna sredstva drugih umetnosti. Toliko bolj, ker je splošno znano, da srednješolci v velikem številu obiskujejo kinematografske predstave (ter gledajo filme tudi v televizijskem programu), zato bi bilo neobhodno potrebno opozoriti jih na razliko med filmom in drugimi umetnostmi (o katerih dobivajo osnovno znanje v šoli), objasniti jim glavne lastnosti filma kot umetniškega izraznega sredstva (za razliko od filma kot možnosti za zabavo), spoznati jih s kompliciranim procesom ustvarja-
Piše:
Vladimir Petrič, izredni profesor Akademije za gledališče, film, radio in televizijo v Beogradu
nja filmskega dela in z zgodovinskim razvojem kinematografije. V pričujočem članku bomo navedene elemente obdelali samo v najsplošnejših potezah in s tem vzpodbudili učence, ki se v večji meri zanimajo za film, da uporabljajo strokovno literaturo, ki je na voljo v našem jeziku.
KAJ JE FILM?
Film predstavlja, poleg drugih umetnosti (književnosti, slikarstva, glasbe,' gledališča), izrazno sredstvo, pivk katerega umetnik (ali bolje povedano: cela skupina umetnikov, ki delajo nek film) izraža neko* svojo subjektivno idejo, zamisel.’ vizijo in svoje doživetje ob-
kakor tudi ostalih sodelavcev in pomočnikov režiserja filma.
Takoj moramo poudariti, da film (žal največkrat) ne teži k umetniškim ciljem, ampak k lahki in površni zabavi. Podobno kot v književnosti, kjer poleg velikih umetniških del (Shakespeara, Danteja, Moliera, Byrona, Goetheja. Tolstoja, Njegoša) najdemo tudi pogrošne, nevredne romane in povesti, ki se tiskajo v dnevnem in večernem časopisju. S tem ne mislimo trditi, da takšnih zabavnih del ni treba čitati v trenutkih odmora in za razvedrilo, temveč hočemo le poudariti bistveno razliko med serijskimi pogrošnimi kriminalističnimi romani in, recimo, slavnim romanom Zločin in kazen F. M. Dostojevskega, ki prav tako obravnava psihologijo zločinca, vendar na izjemen umetniški način. Prav tako je posnetih mnogo zelo zabavnih in zanimivih filmov vseh vrst, ki razen zunanje atraktivnosti, zanimivosti in napetosti nimajo nobene umetniške vrednosti. A ker nas to pot zanima umetnost, želimo p-red-vsem poudariti, kako potrebno bi bilo, da bi učenci razlikovali film — umetnost od filma — zabave. Da bi bili sposobni za takšno razlikovanje, je potrebno pri njih razvijati senzibilnost, občutljivost, okus in sposobnost razumevanja resnega filma, kakor tudi potrebo, da bi gledali tista filmska dela, od katerih ne bodo pričakovali samo sabave, ampak jih bodo gledali z željo, da bi v njih našli resnične ~ umetniške vrednosti in da bi - se poglobili v probleme, o katerih bodo kasneje razmišljali in ki jih bodo napolnili s plemenitimi občutki, z globokimi mislimi in resničnimi življenjskimi problemi. Zato se morajo spoznati z osnovnimi lastnostmi specifično filmske-
Sncžana Nikšič v Klopčičevi Sedmini
jektivnega sveta. Vendar je režiser v največji meri glavni ustvarjalec filma, poleg scenarista (ki je napisal scenarij — rokopis), snemalca (ki s kamero snema film), igralcev (ki igrajo v filmu, tolmačijo vloge, interpretirajo osebnosti), scenografa (ki riše in konstruira dekor), kostumografa (ki riše kostime),
ga načina izražanja, ki se razlikuje od načinov izražnja drugih umetnosti, čeprav se marsikateri njihovi principi lahko uporabljajo tudi v filmu, vendar na poseben način. Izhajajoč od ugotovitve, da mora biti film umetniško izrazno sred-šV'o, bomo najprej objasnili postopek, po katerem se dela film.
KAKO SE SNEMA FILM?
Do gotovega filma vodi dolga in zamotana pot. Predvsem je treba napisati scenarij, na osnovi katerega se bo snemal film. Pred scenarijem-rokopisom se večkrat piše sinopsis, ki ni nič drugega kot
pomočjo snemalca, montažerja ali scenografa. Snemalna knjiga na profesionalen način pojasnjuje, kako se naj film snema. Vse, kar je v scenariju opisano literarno, se v snemalni knjigi »prevaja« v filmske slike, opisane z besedami.
na kratko povedana vsebina scenarija in bodočega filma. Tako kot kratka pripovedka, vsebuje sinopsis opis fabule, tj. zapleta in konflikta, potem ■ opis glavnih osebnosti in kraja, kjer se odigrava zgodba, kakor tudi pojasnitev osnovne ideje, ki jo mora film izraziti.
Na osnovi sinopsisa (ki ga sprejmeta režiser in proizvajalec, ki financira snemanje filma) se izdela scenarij, kjer morajo biti vsi dogodki opisani do podrobnosti, natančno mora biti naznačena podoba kraja, v katerem se odigravajo prizori, in naveden mora biti ves dialog, ki ga morajo igralci govoriti. Najvažnejša lastnost scenarija je, da je dramaturško dobro komponiran, to se pravi, da se dogajanje logično in zanimivo odvija:	od
uvoda (ekspozicije), prek razvoja zapleta, glavnega konflikta (kulmi-nacije) pa vse do razpleta in zaključka, v katerem se razreši postavljeni konflikt. To je klasična oblika scenarija, ki se še vedno najpogosteje uporablja in ki še najbolj spominja na kompozicijo gledališke igre, ki je zasnovana na znanih zakonih, postavljenih že v antični dobi (Aristotel). Danes se scenarij vse bolj osvobaja klasične dramaturgije in se, zanemarjajoč močno fabulo-zaplet, približuje mozaičnem in precej fragmentarnemu pripovedovanju dogodkov (podobno kot v epskem romanu), prikazujoč vsakodnevne situacije iz navadnega življenja, oživljajoč psihologije karakterjev, duševna stanja osebnosti in atmosfero okolja.
Ko je scenarij (ki je lahko originalen ali pa napisan na osnovi i-o-mana. novele, poeme) zaključen, se prične pisati snemalna knjiga. M°dtem ko piše scenarij scenarist (ali skur-ina scenaristov), pa snemalno knjigo dela režiser, včasih s
Strani snemalne knjige so navadno razdeljene po dolžini na dva dela: na levi strani je napisano vse tisto, kar je treba, da se vidi na platnu (podoba — kompozicija slike, gibanje igralcev — mizanscena, gibanje kamere, oddaljenost in kot, ki sta potrebna za določeni prizor), med tem ko se na desni strani zapisuje vse tisto, kar se sliši s platna (dialog, šumi, glasba).
Snemalna knjiga je sestavljena iz kadrov, prizorov in sekvenc. Kader je del filmskega traku, na katerem je posneto določeno dogajanje brez zaustavljanja kamere. Kader je lahko krajši (včasih ga lahko predstavlja samo ena sličica, to je fertogram ali kvadrat filma), lahko pa je tudi daljši (v modernem filmu celo več kot sto metrov). Vsak kader vsebuje neko dogajanje (ali del dogajanja) v določenem ambientu ali dekorju, zgrajenem v studiu. Če kader vsebuje manjši del dogajanja, potem pravimo, da je plan ožji, če pa vsebuje večji del dogajanja, pravimo, da je plan širši. Tako razlikujemo tri osnovne skupine kadrov: velike (recimo samo oči igralca), srednje (igralec je sneman do ramen) in obče (nekni igralcev posnetih v veliki dvorani ali v naravi). Pri snemanju se lahko kamera postavi na različna mesta in tako snema objekt iz različnih kotov. Vsak kot, ki se oddaliu-je od »normalnega« gledanja (to je od višine pogleda človeka, ki stoji), se imenuje rakurz (posebno pomembni rakurzi se uporabljajo z.a prikazovanje sveta, kakor ga vidijo ljudje s skaljenim pogledom ali pijani liudie).
Prizor vsebuje dogajanje (ali vrsto dogajanj), ki se odigrava v enem prostoru in v neprekinjeni facovni kontbujjfeti. V knjisi sn«-»e v«dri oznp^nieio z arabskimi številkami, prizori pa z rim-
RTUfiN »
Osnove za razumevanje filma
skimi številkami, z označbo kraja in časa odigravanja prizora. Nekaj prizorov, ki tvorijo dramaturško celoto, imenujemo sekvenca. Sekvenca povezuje prizore, ki se odigravajo v različnim ambientih in v različnem času in spominjajo na poglavja v romanu. V snemalni knjigi se navadno opiše, kakšen naj bo prehod iz ene sekvence v drugo (pretapljanje, to je prehod iz ene slike v drugo, maska, to je zože-vanje slike v krog ali kakšno drugo obliko in ponovna otvoritev druge slike z razširjanjem kroga ali kvadrata, z zatemnjenjem ali od-temnjenjem). Film se navadno začenja z odtemnjenjem (zatemnjeno platno se polagoma osvetljuje in odkriva sliko), zaključuje pa se z zatemnjenjem (zadnja slika filma se polagoma zatemnjuje tako, da se na črnem filmskem nlatnu pojavi napis "konec«).
Film se lahko snema v ekste-rieru, to je v naravi in v avtentičnih resničnih ambientih, ali v in-terieru, to je v notranjosti nekega poslopja, ki je lahko zgrajeno tudi v studiu. Snema se lahko s kamero, ki snema samo sliko (ki se ji naknadno doda ton in dialog), ali pa s tonsko kamero, ki snema sliko, magnetofon, ki je v zvezi s kamero, pa simultano registrira dialog in šume. Danes se vse pogosteje snemata slika in ton hkrati, ker se s tem doseže večja prepričljivost in avtentičnost prizora na filmskem platnu. Vsak kader, zlasti če je . dolg, se predhodno z igralci vadi, nato pa se posname nekaj dublev istega kadra, vse dokler ni režiser povsem zadovoljen. Dubli, ki jih - določi režiser, se pošljejo v laboratorij, kjer se negativ filmskega traku razvije, da bi se na tej osnovi napravil dubl negativ in pozitiv.
Vsak dan po zaključenem snemanju »sprejme« režiser s svojimi sodelavci objekt, ki se bo snemal prihodnjega dne tako, da lahko organizatorji pripravijo vse potrebno za snemanje. V ta namen se vsak večer izdajajo »odloki« za snemanje naslednjega dne. Če sodeluje veliko število igralcev in statistov, je organizacija snemanja težja in bolj zamotana (na primer pri zgodovinskih spektaklih), prav tako tudi takrat, ko se snema v barvah ali v cinemascopski oziroma tridimenzionalni tehniki.
2e za časa snemanja gledajo režiser, snemalec in montažer (v projekcijski dvorani ali na montažni mizi) pozitive dublov, ki so jih razvili v laboratoriju, in se odločijo, kateri material bo uporabljen v filmu. Montažer je strokovnjak, ki na montažni mizi (na kateri lahko hkrati gleda trak s sliko in posluša trak s tonom) povezuje kadre. Tako se začenja montaža filma. 2e beseda montaža sama pojasnjuje, da gre za spajanje delcev filmskega traku — kadrov, ki bodo predstavljali celoto filma in ki si bodo sledili v takem zaporedju, da se bo zgodba naravna razvijala, v filmu pa se bo čutil določen ritem.
Ko je po snemalni knjigi končano snemanje tudi zadnjega kadra) seveda zelo redko v takšnem zaporedju, kakor je napisano v snemalni knjigi, pač pa v skladu z možnostmi, ki jih nudi teren oziroma studio), režiser z montažer-
jem nadaljuje montiranje filma v montažni sobi. Najprej se napravi tako imenovana groba montaža, nato se kadri krajšajo, rokirajo ali celo ovržejo, vse dokler ne pride do tako imenovane fine montaže in do potrebne dolžine filma. Če se film ni snemal skupaj s tonom, se po fini montaži, opravi sinhronizi-ranje filma (v izdvojenih blokih — prizorih). Potem se dodajajo še šumi, kolikor niso bili zabeleženi že v času snemanja, priključijo še triki (če so v filmu potrebni), nato pa je na vrsti mešanje (mešanje dialoga, šumov, glasbe, ki se še prej posname na magnetofonski trak, zatem pa se prenese na optični trak). Končno se na osnovi delovne kopije napravi poskusna kopija, ki na istem traku vsebuje sliko in ton. Istočasno se na osnovi delovne kopije montira negativ fiinia, iz katerega se napravi specialni negativ, ki je osnova za izdelavo velikega števila filmskih kopij za prikazovanje v kinematografih.
Govorili smo samo o ključnih trenutkih v procesu snemanja in izdelave filma zato, da bi v splošnih orisih spoznali kompliciranost tehnologije filmske proizvodnje. Tisti učenci, ki se žele podrobneje seznanili s postopkom snemanja in proizvodnjo filma, še posebej, če sami nameravajo snemati amaterske filme na 9,5 ali 16 mm traku, bodo našli podatke v knjigah, ki razlagajo amaterjem snemanje filmov
KAKŠEN UČINEK IMA FILM?
Vedno moramo upoštevati bi-, stveno razliko med nemim in zvočnim . obdobjem kinematografije. Nemi film se je izražal izključno.
s posredovanjem slike (ki jo je naknadno spremljala imp-rovizirana glasba), medtem ko se zvočni film izraža s pomočjo slike skupaj s tonom.
Vse, kar je hotel režiser nemega filma povedati, je moral torej izraziti z vizualnimi sredstvi in zlasti z montažnim povezovanjem, odnosno s povezovanjem »nasprotujočih si« (pretežno kratkih) kadrov. Ta ugotovitev dokazuje, da je najmočnejši učinek nemega filma dosežen z montažo. Hitro menjavanje kadrov (zlasti v velikem pla-' nu) je povzročalo' posebno dinamiko filmskega dogajanja, še posebej, kadar se je prikazoval vojni spopad, gonja, karneval, blodne sanje. Montaža je režiserju nudila možnost, da izrazi določeno idejo, in sicer s povezovanjem dveh kadrov, ki na prvi pogled nimata nikakršne medsebojne zveze (na primer združevanje kadra, v katerem se vidi izza rešetk ujetnik, s kadrom jate ptic, ki leti sugerira idejo o hrepenenju po svobodi). Za časa neme kinematografije je bila teorija montaže izdelana do popolnosti: obstajale so razne vrste montažnega postopka (paralelni, asociativni. metaforična intelektualna montaža), o katerih pišejo številne študije.
Kot smo že omenili, deluje zvočni film hkrati s sliko in s tonom, kar pomeni, da je mnogo bližji avtentični stvarnosti, ker jo lahko popolneje in totalneje odraža na filmskem platnu. Če k temu doda-
-	mo še barvo, široko platno,»tretjo dimenzijo,- potem lahko-irdimo. da moderni film vse bolj dopolnjuje
-	iluzijo življenja; s čimer krepi moč
identifikacije (to je enačenje gledalca z dogodki in osebnostmi na filmskem platnu), ki v nobeni drugi umetnosti ni tako močna kot prav pri filmu.
V modernem filmu zgublja montaža svojo nekdanjo moč, ker postajajo kadri daljši (to pa zopet pomeni, da se film montira že za časa snemanja s postavitvijo kamere in režijo igralcev, ki zdaj prihajajo v veliki plan, zdaj se zopet oddaljujejo od kamere in odkrivajo total ambienta). Učinek modernega filma v največji meri izhaja iz vzpostavljanja harmonije (ali disharmonije, kar zavisi od efektov, ki jih režiser želi doseči) med gibanjem kamere in gibanjem igralcev. Ob tem ima ton (ne glasba) v modernem filmu pomembno dramaturško funkcijo in povečuje avtentični in čutni učinek filmskega kadra (zavoljo tega se vse bolj redko k sliki naknadno dodaja, ker se ga lovi v toku snemanja »na licu mesta«). Moderni film je dokazal sposobnost dočarati avtentično vizualno-avditivno vizijo stvarnosti, pronikujoč globoko v vse manifestacije življenja, odkrivajoč njihovo notranjo dinamiko, skriti smisel pojavov in pomen postopkov, ki jih v vsakodnevnem življenju navadno ne opazimo. Z opisanimi odlikami je sodobnemu filmu uspelo zamenjati ne samo montažno dinamiko in dramatiko scenarija, ampak film tudi privzdigniti do neke vrste samostojnega bitja, ki eksistira samo po sebi in za sebe, bitja, ki deluje izven zakonov tradicionalne estetike, ki se ji je v začetku film moral podrejati.
(Dalje prihodnjič) "	'
Iz filma »Uboj« — režiser 2ika Mitro-vič (Beograd)
STRAN 4
Češkoslovaški animirani film
ZA OTROKE V SLOVENIJI
Češkoslovaški film ga otroke je pri nas, kljub njegovi svetovni slavi, malo znan. Zato Uidi lahko razlagamo silab interes, ki so ga pokazati slovenski kinematografi za gostovanje češkoslovaških animi-raniih filmov v Stoveniji. S tem pa sc* svoje otroke prikrajšali za. urico prijetnega razvedrita in jim odvzeti možnost, da spoznajo lepoto animiranega filma iz te dežele. Češkoslovaški filmi za otroke se odlikujejo po domiselnosti^ lepoti filmskega izraza in po jasni, otroku dostopni ideji filma.
Ob tej priložnosti ne bi bilo napak povedati besedo, dve o češkoslovaškem filmu za otroke nasploh. Njegova proizvodnja je enakovred-
na ostalim. Tako se filmi za otroke snemajo kar v treh študijih: v Barrandovu, v Bratislavi, kjer je posebna proizvodna skupina Kolba, ter v Gottvvaldovem. kjer snemajo samo filme za otroke. Češkoslovaški filmi za otroke so v svetu zelo cenjeni. Govore o otroku na način, ki ga otrok tudi želi sprejemati, Močno se razlikujejo od Šimov, ki jih snemajo v Ameriki, Sovjetski zvezi,, Angliji in ostalih deželah za otroke. Zavrgli so mnoga dramaturška pravila, ki so karakteristična za proizvodnjo otroških. filmov drugod, S tem je postala pripoved zgodbe bolj živahna, otrokovemu dojemanju bližja Moralni pouk ni direkten, kot smo ga
Hermina Tyrlova: Poskus animacije volnene nitke
Josef Feusi: Mala filmska vadnica
Z letnico 19€7 je izšla konec lanskega leta pri Prosvetnem servisu v zbirki Sedma umetnost knjiga Mala filmska vadnica. Čeprav je v naslovu omenjen kot avtor le Feusi, je knjiga v resnici kolektivno delo 5 švicarskih avtorjev, pridružuje pa se jim z enim poglavjem še Vitko Musek. Ob Simenčevi knjigi Pot v filmski svet je Mala filmska vadnica še ena knjiga, ki je zelo primeren priročnik tako za informacijo kot za filmsko vzorno delo. Feusi uvaja knjigo takole: »Filmska vzgoja želi pomagati mlademu človeku, da bi dobil pravi odnos do filma. Razširiti in poglobiti skuša njegovo zmožnost doživljanja ter izostriti njegove sposobnosti razločevanja; navaja ga, da se sooča s tistim, kar je videl, rada bi ga privedla do spoznanja, da je tudi pri ogledovanju filmov vredno biti izbirčen in zahteven.«
Celoten način podajanja snovi je v Mali filmski vadnici zelo prijeten, povrh pa se delo odlikuje tudi po sistemu in metodičnosti. Po krajšem odlomku snovi sledi zmeraj nekaj pobud (vprašanj, tez) za premislek, za razpravo, za delo. Knjigo pope-struje tudi vrsta slik in preglednic. Poglavja so naslednja:	I. Človek
najde novo izrazno sredstvo (tu je podan v bistvenih potezah razvoj filma od Altamire do cinerame). 2. Nastaja igrani film — od zamisli do predvajanja (zanimivo poglavje o praktičnih oziroma tehničnih vprašanjih — prikazane so razvojne filmske faze, omenjeni filmski ustvarjalci itd.), 3. Filmski jezik (poglavje
se navezuje na prejšnje, obravnava predvsem filmske tehnične elemente in izrazne možnosti filma; na strani 42 sem zasledil napako. Igralec Mosjukin je po domače oziroma po rusko Možuhin. Prevajalka je tu napačno ohranila nemško pisavo igralčevega priimka).
V posebnem razdelku je obdelan film High noon (lahko bi vsaj v oklepaju stalo Točno opoldne). Podana je zanimiva primerjava — na eni strani tekst, na drugi slike. Za analizo filmskega jezika res pripraven film. (Ker ravno kroži po Sloveniji, ga bomo lahko uporabili tudi za šolski film.) 4. Pot od producenta do potrošnika — poglavje je napisal za našo izdajo Vitko Musek. Sestavek je zgoščen in ilustrativen, 5- Mi in film — avtorica Ignatia Bentele tu razlaga številne relacije med gledalci in filmom, govori o dobrih in slabih vplivih filma itd. Nekam čuden je odnos avtorice do resničnosti. Od filmske izpovedi zahteva, da je resnična. Resnična pa je, če se sklada z objektivno moralno normo. Ce izpeljujemo naprej, dobimo: izpoved, ki se ne sklada z objektivno (!?) moralno normo, je torej neresnična!? Mislim,, da ne moremo omejiti filma zgolj na moraličen ali moralističen vidik, še manj pa mešati resničnosti in moralo, saj sta ti abstrakciji konkretno večkrat na nasprotnih si bregovih.
Knjiga je sicer pozitivna pridobitev in je njen natis prav dobro-
And rij an Lah
navajeni skoraj v vseh fLlmib za otroke. Izvira iz kon£ILktov. ki nastajajo v vsakodnevnem življenju otrok, in do katerih mora otrok oblikovati svoj odnos. Češkoslovia-ški avtorjij kažejo velik posluh za takšna otrokova doživljanja. Velika ljubezen do otrok pa. jim omogoča, da vse to izrazijo na način, ki ne zavre otrokove domišljije in njegovega čustvovanja* temveč ga uspe razgibati. S tem pa otroka tudi prisili na lastno opredeljevanje. V tem je tudi na j večja vzgojna poanta češkoslovaških filmov za otroke.
Na Češkoslovaškem posnamejo vsako leto 8 do 10 celovečernih filmov za otroke. In tudi polovica vseh animiranih filmov je namenjena otrokom. Ste vrl o le-teh pa zaradi vse večjih zahtev televizije raste.
Program osmih filmov, ki sojih
po posredovanju oddelka za filmsko vzgojo v Ljubljani gledali lahko le ljubljanski, kranjski in tr-žiški otroci, je pomeni;! pravi izlet v svet domišljije in iznajdljivosti. Vsak film je kazal nov način animacije. Oživljene so bile lutke, risbe, robčki, volnena nitka* otroške igrače .. _ Bilo je toliko prisrčnosti in prijetnih presenečenj v sami realizaciji, da so ugajale prav vsem mladim in starim. Zato tudi ni čudno, da avtorico Hermino Tyrtovo, ki je svoje prve poizkuse delala že po prvi svetovni vojni, svoje lutkovne filme pa tudi že dobrih 30 let in ki iz filma v film išče nove možnosti animacije, ime-n ju jej o prijateljico vseh od 6. pa tja do 60. leta. Ljubljanski in kranjski otroci pa so imeli možnost, da se srečajo s to veliko prijateljico otrok.
M. B.
Dr. M. Vrabec: Film in vzgoja - osnove teorije filmske vzgoje
Redni profesor pedagogike na banja-luška Pedagoški akademiji in doktor pedagoške znanosti je že dolgoletni delavec na področju filmske vzgoje mladih.
Leta 1959 smo dobili njegovo delo FILMSKA UMETNOST IN SOLA, ki nam je bilo eno prvih »učbenikov« z metodičnimi napotki in smo ga mnogi s pridom uporabljali pri svojem delu.
Dokaj pozno predstavljamo njegovo žal še neprevedeno drugo knjigo, ki je izšla že leta 1%7. v zbirki knjig teda-goške akademije, izdana v založniškem podjetju »Škotska knjiga«. Zagreb. V njej nam dr. Vrabec uvodoma našteva nekaj ugotovitev o fenomenu (igranega) filma, kateremu je posvečeno celotno delo. Spomni nas, da zavzema ta pojav pomemben interes opazovalcev družbenih premikov v povojni sociologiji in estetiki. Ugotovitve politikov, javnih in kulturnih delavcev, pravnikov, pedagogov in drugih ter estetske in filmoloske raziskave so pokazale burno in silovito ekspanzijo razvoja igranega filma, ki nima primere v zgodovini kulture, čeprav je v družbi šele kratko dobo prisoten. V manj kot 50 letih je filmska industrija postala ena najmočnejših industrij sveta. Vanjo se vlagajo letno milijarde in več kot 12 milijard gledalcev prihaja v kinodvorane vseh kontinentov. K temu številu pa je treba doda tri še brezštevilne gledalce filmskih zgodb na TV zaslonu. S temi in drugimi kvantitativnimi pokazatelji kažejo sociologi na izjemni vpliv, ki ga ima film na sodobnega človeka. Tako ugotavljajo posamezni avtorji, da je postal film glavna duhovna hrana današnjega človeka in se tako njegov vpliv na človeštvo komajda more oceniti. Po večstoletni dominaciji pisane besede v šoli, vzgoji, telekomunikaciji in drugih medčloveških zvezah, je prišla doba zmagovitega nastopa slike, vizualnih predstav in komuniciranja s posredovanjem , vizualnega, univerzalno razumljivega jezika.
Za pedagoško ocenjevanje filmskega medija je najpomembnejši podatek, da predstavljajo največji del ktnopublike otroci in mladina do 24. leta. populacija, ki je naj fleksibilnejša in najdo-vzelnejša za razne vplive. Te sociološke ugotovitve obvezujejo ne le šolo in starše, temveč tudi vso družbo, vse družbeno-politične organizacije, da se angažiralo ob problemih, ki nastajajo v odnosu mladina — film.
V naslednjih poglavjih nam avtor prikaže. kako so potekala filmskovzgojna raziskovanja v svetu in pri nas.
Nadalje nam dr. Vrabec prikaže, kakšen je vpliv igranega filma na mlade, s podatki, ki kažejo, kako često obiskujejo mladi z ozirom na starost, socialno okolje in kraj bbfrtfftia filmske predstave, v kakšnem odnosu so druge otrokove svobodne dejavno^fci (branje, ročna dela. tehnika) in op teni oodčrt vije dejstvo, ki ga včasih zanemarjamo, namreč, da so mladi tudi^najftinožičnei-ši gledalci vseh vrst TV oddaj, kj imajo
prav tako pomemben vpliv. Gobovo je za vsakega vzgojitelja pomembno in koristno vedeti, kakšni so pozitivni in negativni vplivi igranega filma in kolikšen delež ima pri oblikovanju otrokovega značaja, vedenja, reagiranja. O tem je še zdaj med pedagogi mnogo nasprotujočih mnenj.
Naslednja poglavja so bolj specifična z ozaro m na praktično proučevanje, kako otrok sprejema in doživlja dogaja m a na filmskem platnu, kako razume elemente filmskega dela, vsebino, idejo, kakšen pomen ima za oblikovanje mladostnikove osebnosti identifikacija, participacija, izbor lika za identificiranje in splošni vpliv igranega filma kot umetniškega doživetja.
Zal v tej. obliki ni dovolj možnosti, da bi prikazali delo še natančneje, čeprav so vsa poglavja enako zanimiva in s pedagoškega stališča vredna posebne pozornosti. Naj ob koncu delo priporočimo v celoti. Lahko je dobrodošlo vsakemu pedagoškemu delavcu, čeprav se ne ukvarja zgolj s filmsko vzgojo. S pedagoškega stališča bi se morali prav vsi poglobi« v realno prisotnost filmskega medija kot izredno močnega dejavnika vpliva na mladino ter zavzeti do tega svoje stališče. Tistim pedagogom, ki so bili že doslej prepričani zagovorniki dej. stva. da je film močno vzgojno sredstvo, in bili pripravljeni razpravljati o zahtevi, da se filmska vzgoja vključi tako ali drugače v vzgojno-izobraževalni proces naših šol, bo predstavljena knjiga dr. M. Vrabca dobrodošla z drugega aspekta. Oživili bodo pedagoške razpssi-ve c d redkih, medlih, splošnih razprav in neenotnih stališč, do zavestnih, odločnih sklepov, ki bi morali čim prej najti svojo realizacijo v učno-vzgojnem delu z mladimi ljudmi na vseh stopnjah. pa naj bo to v okviru pouka tega ali onega predmeta ali kot dopolnilna izvenšolska (izvenrazredna) dejavnost.
Vsekakor pa knjiga ne bi smela mimo ljudi, ki delajo v raznih pedagoških inštitucijah in sodelujejo ter odločajo o vsebini učnih programov, nadzirajo pedagoško delo šol in so kot kreaborji nadaljnjega razvoja pedagoške dejavnosti dolžni vključiti v vzgojo generacij vse dejavnike (tudi filmsko vzgojo!), ki s*o-pomagajo pri oblikovanju ljudi, da bodo poleg širokega znanja imeli tudi smisel za splošne estetske vrednote.
Majda LENIČ
■	»FILMSKE BELEŽKE- —	5
|	IZDAJA
• Združenje filmsko vzgojnih de- • ; lavcev pri ZKPOS — Urejajo j ; Mirjana Borčič, Igor Gedrih, • Andrijan Lah
s	:
V duhu medsebojnega sodelovanja
Sporazumi z jugoslovanskimi držav, prav tako jo ocenjujejo Pedagoškimi ustanovami in založ- strokovnjaki vseh držav. Jezikov-	.. i	. .	. .
niškimi hišami glede izdajanja	na vadnica ne vsebuje besedil in	Četrt stoletja je že miftilo,‘od-	.Ob tem lepem-jubileju je lired--	. Vsi. referati so že natisnjeni v	Čestitkam ob 25-letnici »CiciJ
učnih knjig, ki sicer temelje na	to dejstvo omogoča uporabo knji-	kar je pokojni mladinski pisatelj	nišivo »Cicibana« organiziralo v	publikaciji »Ciciban teče v zeleni	bana« se pridružuje tudi naš list.'
vzajemni pomoči in sodelovanju,	ge — hkrati s posebnim priročni-	Josip Ribičič zaoral prvo brazdo	Klubu -poslancev srečanje svojih	dan«, ki jo je prav za'to prilož-	»tCiciban« se je izmed vseh dose-
so vsebinsko mnogostransko obo-	kom seveda — v narodnostnih	novega lista za najmlajše, kate-	sodelavcev; udeležili so se ga tudi:	nost izdala založba Mladinska	danjih otroških revij, »Vrtca« (ki
šolah vseh treh držav. Te učne remu je dal ime Zupančičev Ci- predstavniki republiškega sekre- : knjiga.	je temeljil na katoliških kulturno-
OB 25-LETNICI »CICIBANA« — SREČANJE SODELAVCEV
Satili naše stike.
političnih izh(>diščih) in »Zvončka«
Reformna prizadevanja pri po- knjige uporabljajo na primer na ciban. Naši otroci so navdušeno. tarjata za prosveto in kulturo, N nndlaei nrehranih refera-uku stopajo v ospredje ne samo Madžarskem za pouk srbohrva- zaploskali; dobili so revijo,; ki je predsednica-Zveze prijateljev mla- ..	^ razvita živahna disku- (katere§a so urejali v skladu z
Pri nas, temveč tudi v številnih ščine, slovenščine, nemščine, ro- bila namenjena samo njim in ki dine Jugoslavije Olga Vipotnik, ,, »ja	hr<«ntnih ia nrad. liberalnimi kulturnopolitičnimi
drugih deželah. Njih uresničenje munščine in slovaščine, v narod- jim je obljubila, da jih bo .po- predsednica Zveze ' prijateljev .favnik MladinskV kniiae nhV-u koncepti) edini dosegel vršac slo-si ni moč predstavljati brez so- nostnih šolah pa za pouk madžar- peljala v pokrajine nesiutehe le- mladine Slovenije Stanka Saga- htl	7a|l*h- iz vseh let- vehskega otroškega revialnega ti-
dobnih učbenikov, brez pedago- skega jezika. Slovenski prevod in pote in neoskrunjene resnice, din, predstavnik »Koroškega vest-	rseihma ''izbrali naihnii. s^a ^er ie	vseblnsk9 Žn
skih in metodoloških del. Zato je adaptacijo priročnika za tako je- »Ciciban« je bil tisti, ki jim je nika« iz ..Celovca, predstavnica nricpevkp^m iTnsti-aeiie ter iih ll^ovno enakovreden najboljšim koristno spoznati na tem pedroč- zikovno vadnico I. razreda pri- v naši od vojne izmučeni damo- hrvaške .otroške revije »Radost« tv nnsehni kniiei Na tn otr°škim mesečnikom največjih iu že dosežene rezultate. Posebej pravlja za nas DZ_ Slovenije. S vini začel prinašati novo;otroško iz iZagi-eba, književniki France ^ “ižiih razr«iih osnovne šole narodov. na Vzhodu in Zahodu.
Perdc^I^an ° rekoC nepogrešljivo knjigo, ^S^obletnfci dal “»Cicibanu« 5 »C. ■	ze danes opozarjamo.
posebni, knjigi.
o- v-ccK/tj	**a<»	^ vim zacei prinašali novo otiusB.u■ iz .	eua, :K.BjjizevniK.j r ranče v ji ■•V razredih osnovne' Sole *1111 yu'",v ‘
lahko pomagamo pri tem drug takim delom bi radi nadaljevali prozo in poezijo ter ' poljudno- . Bevk; Iv-an. Potrč, Ferdo Godina, f rekoč nebonrešiiivo kniico Priznanje, urugemu na področju izdajanja tudi za 2. razred,.	znanstvene sestavke v tolikokrat; France'Mihelič,: Ela Peroci, Ivan dane« nnozorlhrno	J 8 ’ membni o
šolskih knjig za narodnosti. Bu-dimpeštanska založniška hiša za
Pripravljamo tudi edicijo slo
teptani in oskrunjeni slovenski Minatti, :Ivo Zorman Tn' drugi.
iskren prijatelj otrok, predsednik
dimpeŠtanska založniška hiša za venskih jezikovnih vadnic Tu besedi. Z izbranimi ilustracijami številnf pedagogi ter zastopniki Po ogledu skrbno pripravljene Socialistične federativne republi-izdajanje učbenikov, založba Fo-	nnmooa -kunina slovenskih Pa 3e budil njihovo: domišljijo in Mladinske knjige'in novinarji. likovne razstave otroških ilustra- ke Jugoslavije tovariš Josip Broz
ritm, tajski zavod za izdaja- ^“rjev Pri prihM obiskih še neizkoriščeno ustvarjalnost nje učnih knjig, zagrebška Skol-
se bomo domenili za nadaljeva-
p ,	. ,	., cij, slovesnem kosilu in odmoru je Tito, navedeno ugotovitev ne
Ddjega pom^n^ai^t^^^ic^rin^bl^rn^uj^^a. ^^^er Šo^maS^rroSv0PMJl»arilS«j^i^lSi
na.8založba žl pet'l^t ^zdrfSlo vldnicf^višle^Lred^osnovnih riega dogodka je minil° že 25 'et.'»efeibana« Branka Jurca. p'ouda- sod lay v »cicibana« nagradili z in še kvalitetnejši razvoj! tesne prijateljske stike. Našteva-	^menS V tem Casu »Ciciban« napravil,^, naraše^ gom^mbnpst lepimi spominskimi plaketami.
nje opravljenih dejavnosti ni kratko. Tu gre za prevode, za
. j, f h	| 9h, t „ ogromen napredek. Prodrl je y ;QtrŽ>ka kot kupca, periodičnega
vali tudi o tehnični strani tega	,,	,J ]i ■ skrite vasi ttska ter pomanjkanje odgovor-
dela, o morebitnem tisku v Slo-	nosti'nekaterih .reakcij, ki vsled
avtorska *Tn ^ Uustracijrka « ^ah^adžaSs^p-
prevzem učnih knjig In k P ,* s!„VenSko mŽlžarskeL ^ri?ka- Zato nas ne preseneča, j gWir|^^1^a£noJ.laz9Strj-
yiATOR
za skupne izdaje. Pri tem ne oiuvm gre samo za gospodarske vidike, “	T:.T
temveč predvsem za kakovostni tivig. To služi sicer tudi splošne-
slovar j a* in 'še o d^ih mSw	^Mada ' naSla^kSs?ca? Pozvala" Te
rtindmf I'< tv- rpmer še xošriovne šole, ■ naj v tem šolskem
na 70.000: izvodov (!), pri čemer še	šole,-naj, v
_______________ ______________ Radi bi nadaljevali to delo v vedno nenehno raste. To je brez. leW pošvčte tudi en dan za praa-
tiu poglabljanju medsebojnega duhu vzajemnega prijateljstva,. .(2Voma zasiuga vseh njenilT dose-.:n:°ljan-ie ^banovega jubileja ter spoznavanja in prijateljstva. spoštovanja in sodelovanja v sluz- danjih urednikov CJosipa Ribičiča,	Podprejo prizadevanja kva-
bi	socialističnega izobraževanja	Albina' Weingeria. Lojzeta Kra-	bletnega . tiska. - Uredniški odbor
naših ljudstev.	karja, Crtomira Šinkovca, zime	:>vCipibana* se-zaveda, da je naj-
Dr. . Všgv61gyi Tibor,	Vrščajeve,' Poidita ' Suhodolčana	, boljše 'za otroka komaj dobro;
ravnatelj založbe učnih	knjig	in Branke Jurce) ter prizadevanja	J?;0 jei,D-r:te£;ml in še vabi k so-,
v Budimpešti	naših šol.	deU.\-.;P5;,f najboljše slovenske li-
Hotel bi opozoriti še na rezultate sodelovanja med Državno za- naših ljudstev, tožbo Slovenije in založbo učnih krijig iz Budimpešte. Tako smo z veseljem sprejeli ocenitev madžarskega gradiva in abecednika ter dvojezičnih beril od drugega do petega razreda. Opravili smo tudi recenzijo madžarsko-sloven-skega slovarja. Dvojezične šole v Sloveniji uporabljajo slovnico, ki io je adaptiral novosadski pokrajinski zavod za izdajanje učbenikov. Prav tako smo posredovali Uiadžarske publikacije za vrtce na mešanem jezikovnem območju. DZS je opravila pomembno delo z naknadno recenzijo slo-venskih učbenikov za osnovne šole, ki jih je izdal naš zavod.
Na ta način smo bili deležni dragocene pomoči pri pripravi nove trste slovenskih učbenikov.
Novo potezo v povezovanju Predstavlja pripravljanje skupnih založnikov. Pri tem sodelujejo Vojvodina, Slovaška in bu-dimpeštanska založba. Po sporazumu med temi založbami je bila ‘e lani izdana jezikovna vadnica prvi razred, to leto izdajo Slejki podobno publikacijo za dru-Si razred. Učbenike pripravlja Avtorska skupnost iz vseh treh
Ob 20-letnici Revije za kriminalistiko in kriminologijo
Predmetnik in učni načrt
Opozarjamo šole in učitelje, da še vedno lahko naročijo Predmetnik in učni načrt za Snovno šolo. Naročila spreje-d** uprava Prosvetnega delav-'*> Ljubljana, Nazorjeva 1. — i a naročnike Prosvetnega de-lavca stane 8 din za druge &a 10 din. Pohitite!


teržrne" in likovne ustvarjalce:
, ,» Po, pozdr.avnem govoru, sg. sle-^dill:	ie^rath '
1 ;; ■- ARadorijslu sjikar, Univ. docent ■ Marjam kriat -ju podal analizo i otrokovega ’ likovnega sveta ' ter oti^ških -Ilustracij. Presenetil je z i irgoTovitvijo', da je »Ciciban« živa .. podoba razvoja slovenske,ilustra-. cije, kat«’a, je po umetniški, moči ;P?aV;v : »Cičibanu« dosegla evrop-s|dr raven.
Predavateljica na Pedagoški . »akademiji v Ljubljani piof. Darilca ' Golji je prikazala pomen »Cicibana« .za* otroke prvih treh razredov ^osnovne šole, saj zmore terikocutria iit inventivna učiteljica .na podlagi spretne metodične uporabe »Cicibanovih« tekstov in ilustracij sprožiti pravo eksplozijo otroške besedne, igralske in likovni J I ne ustvarjalnosti.
ijff. Profesor Borut Stražar s Sred-.. ('Si rije, vzgojiteljske šole v Ljubljani G>T ’ j'e -interpretiral nenadomestljivo . vtdga »Čiclbana« pri vzgajanju
t predšolskega dtroka, kateremu pomaga' premestiti prehod med vrtcem ' in prvim razredom osemletke.’ j .	’
*- &rednipa» koprodukcijskih izdaj prič. Mladmški knjigi' Metka Si-mončič pii. je poudarila, da je glavni namen »Cicibana« ta, da ; pomaga naši družbi vzgojiti samo-' S|6J.ne bšebh osti,' ki se, bodo ob ; vsaki novi isiluaciji ‘ odzivale sa-- . . moStojno,; zrehr in napredno.
.Predayatel;jilsa svoja'izvajanja
; Dovršene ilustracije Cicibana poživljajo čtivo za najmlajše in PO- Predavatelji so. svoja izvajanja ■ menijo v reviji bogastvo zase. (Zgornja ilustracija je delo Jelke podprli-zmstrezniml filmi in dia-; Reichmann v zadnji številki revije k pesmi K. Široka »Polžek je pozitivi ter magnetofonskimi po-!	povsod doma«.)	snetki.
Z vidika osnov, ki šo komajda &e pravšna mera za merjeni e orjaških časovnih intervalov, v katerih nastajajo in razpadajo . vsemirske meglenice, pa tudi samo z vidika mnogo krajših ; časovnih razmakov, s katerim določamo dolžno česovnih razdobij med posameznimi zgodovin, skimi prelomnicami v razvoju človeške družbe ter posameznih narodov, sta dve desetletji komaj omembe vreden drobec časa; toda, če ve-,mo. da je pred dobrimi petindvajsetimi leti z velikimi žrtvami dose-.žena in, izoblikovana socialistična družbena ureditev tisti r . dejavnik, ki je omogočil hitrejši razvoj na marsikaterem našem kulturnem in znanstvenem področju, lahko rečemo, da ie bil v slovenski kriminalistični in kriminološki revijalni dejavnosti tudi v tem sorazmerno kratkem povojnem času dosežen viden kakovostni napredek. K temu je v dokajšnji meri pripomogla zlasti v NALISTIKO IN KRIMINOLOG MO«, ki praznuje letos 20-letnico svojega izhajanja.
Njeno rojstvo sega v leto 1950. ko jo tedanje ministrstvo za notranje zadeve LRS začelo izdajati periodično glasilo z naslovom -Kriminalistična služba«; le-to le bilo spr. va povsem internega značaja. Na polovici svoje dosedanje življenjske poti pa je ob strokovni podpori delavcev in sodelavcev leta 1954 ustanovljenega Inštituta za kriminologijo pri pravni fakulteti Univerze v Ljubljani začela vse bolj strokovno rasti: spremenila ie tudi svoj naziv in je postala -R v KRIMINALISTIKO IN KRIMINOLOGIJO«. Začela je preraščati v edinstveno slovensko specializirano revi-, jo, ki objavlja tehtne prispevke s področja kriminalno politične, kriminološke, kazensko pravne, peno-loške, psihiatrične, psihološke in defektološke problematike ter problematike s področja socialnega dela — vse v okviru širokega obravnavanja problemov na področju socialne patologije. Kot taka pa ni vsebinsko zanimiva samo za sodnike, odvetnike, delavce v penitenci-arnih zavodih, psihiatre, klinične psihologe, socialne delavce itd--marveč tudi za marsikaterega pedagoga in vzgojitelja, zlasti še za tistega, ki poklicno dela z otroki in mladino, moteno v telesnem in duševnem razvoju, predvsem v smeri socio pa ti j e.
prezreti in pazljivo prebrati člankov iz te revije, kot so npr.: »Aspekti vzgojne zanemarjenosti-« (dr. B. Skaborne), ^Psihiatrični aspekt vzgojne zanemarjenosti-« (dr. L. Milčinski), »Vzgojna zanemarjenost in njeni psihološki aspekti (prof. L#. Bregant), »Vzgojna zapuščenost-« (dr. F. Pediček). »Mladinski sodnik in vzgojitelj-« (dr. K. Vodopivec) — vse objavljeno v št. 1—2/1963; »Pojavne oblike in vzroki mladinske delinkvence ter metodološki problemi njihovega raziskovanja-« (dr. A. Szabo) — št. 3/1964; »Kriminalna prevenčija in osnovnošolski otroci*« (študija Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti ljubljanske uni-. verze) • — št. 1/1965: »Delinkventni mladoletniki z območja dveh različnih kultur« (dr. M. Kobal) — št. 4/K.55; »Nekateri psihološki problemi pri obsojencih v kazenskih poboljševalnih zavodih in pri mladoletnikih v vzgojnem poboljševalnem, domu-« (prof. V. Skalar) — št. 3/1966; »Izvrševanje kazenskih sankcij za mladoletnike« (dr. B. Skabeme) — št. 3—4/1967; -Nekaj problemov mladoletniških družb« (dr. A. Selih) — št. 3/1968; »O delu z neprilagojeno mladino v vzgojnih zavodih« (defekt. M. Galeša) - št. 3/1969, itd.
Zaradi svoje strokovne kvalitete si je revija pridobila že mednarodni sloves; ne bomo daleč od resnice, če zapišemo, da 1e v tujini celo bolj znana kot doma, dasi s svojo dejavnostjo tj. s svojim izhajanjem ter studioznim obravnavanjem problematike s področja socialne patologije skladno dopolnjuje in bogati slovenski znanstveni revijalni tisk. Koristna pa je tudi zaradi znanja z novitetami iz celotne jugoslovanske in tuje strokovne literature.
Glede na to, da »REVIJA ZA K-PtMINALTSTTRO tn r- tt»<i •
Gl.TO« v svojih številnih člankih obdeluje marsikateri problem, s katerim se dotika tudi področja delovanja naših pedagogov in vzgojiteljev. menimo, da ie prav. če ji »Prosvetni delavec«, kot strokovni list delavcev v vzgolnoizobraževal-nih zavodih ob njenem delovnem jubileju izreče svoje čestitke in do-b^e Želi e za men nadaljnji strokovni razvM in čim večjo afirmacijo!
Ob tej priliki obveščamo bralce n-ifiega iist.q rta izdala rovjip Rem-b-liški cek^etarat za notranje zadeve .s;r Sloveniie; letno naročnina (vsako leto i^'dejo štiri številke) znaša 10.— N-din.
VIATOR
David Rimaš: umivanje zamorca
^u<li četrto poglavje je podobno sračjemu gnezdu. Zgleduje se po filmih iz naše črne serije, zato ima vmesne napise in odprt konec.
Jesen je, listje rumeni in od-P|da. Ptičke so odletele na jug, niti i« menda topleje, kot je med “sirni ljudmi. Spomladi se bodo {ao8oče vrnile, vprašanje pa je, p bodo opazile opustošenje, ki a bo zima zapustila pri nas.
0u ^ jesen je in dnevi se hitro i p^bijo. Mnogo je noči in mnogo (j ^riiih misli med VAMI. (Tale oseba množine je samo sti-i ttfrid štos. Če pa bi se kdo od-- ^ za snemanje te moje črne
jg°dbe, naj množičnast doseže ta-tj ’ da misel začne prvi ali prva, dah poda drugemu, ki jo na-ko * e in ta sPet tretjemu in ta-Po1» ?rei do trinajst. Nato naj se tri^i spet prvi in spet novi do t in tako dalje. Zanimivo, ) Jesen je čas nemira, čas hi i?_ri'a' Tisti počasneži, ki vam
^gi
ga Uspe'°> da bi si med letom ko-is^Pplastili, 'ste polni groze in tekil n^'a' Prvo razočaranje v pre-vas je iztirilo, zato ste Živili usposabljali le za delo, hf>kiei?:?sko st« postajala vse bolj if« ^Stjeni. Ljudje so vas začeli se nn°Vati idealiste in muzali so l{aPri tem. In zdaj prihaja jesen, koca kljub vsemu bi radi ne-gt-Sj ?a aimo, da bi se ob njem je k ln Pozabljali, da zunaj bri-Sim Ur^a' ^ ne uspe vam- Mno-obur1nt,uspe' T° vas spravlja v te J5' Ko zvečer ležete in gleda-r^sb-op, mnogo mislite o svoji Po “^Lenosti, o svojem bega»*fu ^steh, lokalih, dvoranah, sta-“hjih. mnogo o iskanju pobe-
gle sreče, mnogo o tem, da niste deležni čustvenega ugodja. Pa še o drugih spoznanjih razmišljate, o spoznanjih, ki jih prinašajo dnevi. Pozabljate na optimizem, dobroto, žrtvovanje, poštenost, lepoto, srečo, napredek in na podobne reči, o katerih ste mogoče govorili vse dopoldne ali popoldne, kakor je pač. Razmišljate o ničevosti tega in onega sveta, razmišljate o tem, kako bi napravili konec razmišljanju, mislite na samomor in na vse, kar je z njim v zvezi. Veliko in nič je z njim v zvezi. Nikoli si niste hoteli najti časa za svojo srečo, pač pa ste se izgubljali med zapisniki in proslavami, igrami in govori, študijem in pripravami, požirali ste očitke, zamolčevali misli, tu in tam ste krivili hrbtenico. Osebnih dohodkov niste preštevali, prepričani ste bili, da je družba dobra in poštena, da vam daje dovolj za življenje. Več pa tako ne potrebujete! Tudi včasih so bili pravi prosvetni delavci taki! Kako lepa stvar je občutek, da delaš za narod, da koristiš narodu, da si mu potreben! Kot zveličar ste se počutili. Napisa:
NE POTREBUJEMO SOCIALISTIČNIH KRISTUSOV! IDEALISTI PO VSEH VASEH, STREZNITE SE!
Potem pomislite na nekatere sošolce, ki po mestecih in mestih uspešno ali navidezno uspešno delajo takšno ali drugačno kariero, vi pa stopicate iz leta v leto
na istem mestu, po istih stezah. Na gasilski veselici, kjer pobirate vstopnino za ples, vam potem odrasli učenci očitajo, .da ste .jim lagali o 'lepotah življenja, ljudi in sveta. Potem vas napijejo, za hec mnogo napijejo, nato pa veliko govorijo o vaši pijanosti. Tudi vj daste za pijačo, oni p® vam spet očitajo, da vi pravzaprav plačujete z njihovim denarjem, saj vi niste produktivni. Ne vedo, da večer za večerom buljite v strop in premišljujete, ali bi si. prerezali žile na eni ali na obeh rokah, ali bi skočili pod osebni ali tovorni vlak, ali bi pojedli mnogo tablet ali strup za podgane, ali bi se obesili na kljuko ali omaro, ali bi skočili v vodo z mostu ali skale. Mislite tudi * na vsebino poslovilnega pisma. Skrivnostna in obtožujoča bo! Ne, ne bo taka! Samj smo krivi za vse, kar se je z nami zjgoditp. Potem, sklenete, da ne boste nič napisali. Dokončno skoraj tako sklenete. Mogoče samo listek z zadnjo sentimentalno željo o pokopu. Napis:
SMRT DOBRO VE, SMRT DO--BRO ZNA,
DA TA FANTIČ JE TlC ZA DVA.
NENADNO. GA OBJELA BO IN DUŠICO MU VZELA BO.
Vse vam postane nenadoma črno: travniki črni, jesensko listje črno, krizanteme črne, nebo in sonce črno. Vse črno! Sovraž-
nost med vami in 'družbo še'vč- pa odrasel človek?-AH vfe.to ne čav-Prepričani ste,-:dk b: vaš do- spominja na odpovedovanje za-kofiičrii konec jfamislillju-. radi idealov, na - mesijansko; na di.r-.Ta misel vam i-anstarie .svltla. 'norega idealista, na spomenik va-Fomemben . dogodek > Bo! Ljudje ši neumnosti? Napis: bodo čutsveno in ppliHSno. vzne- DELO IZ IDEALIZMA NAM NI mirjeni. Govorilii-hejdo o; VaSTpo- POTREBNO! zabili' bodo na svojo pohlepno VSE PLAČAJMO Z DENARJEM preteklost in miišlili, na čisto pri- In IMELI BOMO CISTO, VEST! hodpost, Veličasten pogreb bi bil! Vi pa mis,iitCi da bi bile v ča-Vse bi jokalo: nebo,', zbhilja, drey- SOpiSi]-, velike osmrtnice, da bi .bi-. je in ljudje. Jutrišnji .in nasled- jj poslovilni članki v dnevnih ča-nji dnevi bi bilipočlščeni ai V-e-' sop2sihr da bi bili otroci za po-dn0-	grebom, ki bi neutolažljivo joka-
No. no! Ali ne veste, da smo H- In zbor bi vam pretresljivo rpii narod samomorilcev? - Nekje zapel o človeku ki je bil, a ga
>2 & VrhU SVeTe leStViCe sMe Vula^ Sgr3edktnia'bo smo! Nikogar to gsetao ne^ vžne- .^vj pa se ne boSte vež.
mirja. Malo je Bil prismuknjen, porpišlite, ali vas ne bi motilo pa je prekinil to svoje idiličpo VSg tisto, kar bj se dogajalo za življenje na vasi! Ljildi boste vsem tem!
vznemirili, če boste, vztrajali.‘Sa- O vašem življenju in delu bi rnomor, smešno! Ali ne veste, da nekdo napisal nekaj izmišljenih ameriški strokovnjaki, vedo, kdo leporečij, ki bi se jih otepali vsi si jemlje življenje? Vedo, kdo se časopisi, na oglasnem oddelku bi odlpčt za vaš poklic,'.Kdo želi bi- se govorilo o tem, ali naj bo rob ti kondukter, kdo'nogorhetaš; kdo osmrtnice širok en milimeter ali zdravnik, kdo ginekolog, kdo pte pa naj ga ne bo, blagajnik zbora •grebec, kdo krvniki'Vedo, dobro bi razmišljal o tem, kdo bo pla-• vedo! Z'vašimi nagnjenji , ni bilo čal stroške prevoza zbora v kraj nekaj v redu! Preyeč ste bili na- pogreba, otrok ne bi bilo mnogo vezani na objekte vzgajanja, bi za pogrebom, ker pouk ne sme se govorilo. Nekaj nezdravega, pa- odpasti. Šla bi samo delegacija, tološkega, izkrivljenega jc bilo v kolegi pa bi ob koncu meseca v Vasem odnosu do otrok: Fuj in posebne formularje pisali, koliko fej! Pohitimo, umažimo, njihovo časa so porabili za delo okoli vas. čisto; ljubezen, ki je . mi nismo koliko so izvenšo-lsko delali, ko-znali dajati svojim'otrokom. Naj-, liko nepripravljenih honorarnih bolj čist je tisti,., ki' najhitreje ur so imeli, pogrebci bi se pogo-obsojh! a vseeno bi vas pokopali viarjali.o krompirju, ki nima no-V beli krsti in venci s suhim bene cene, o mokroti v čevljih, cvetjem bi imeli bele trakove, na o hladnih jesenskih nočeh, o va-njm pa bi bile razne prisiljene ški razsvetljavi, za katero ni de-ugodne besede v, slovo/ In bele narja, ker skoraj vse šola požre, polivinilaste rože ’ bi vas potem lastnik podstrešne sobice bi se se dolgo zasmehovale na smeti- jezil, ker ste s krvjo pomazali scU. Ste že videli,' kaj. bolj stra- tla ali zvili kljuko na vratih. Na-snega, kot ie bela'%rsta,‘v njej pis:
KI JE ZA,,,NAS TEŽKI KRIŽ NOSIL... *
Med pospravljanjem po vaših sobah bi lastniki našli listek z vašo: zadnjo željo:. Izpolnite mi mojo zadnjo željo in me pokopljite v mojem rojstnem kraju! Prosim. prosim!!!
Kar je, je, bi rekli, kajti pogrebci bi že odhajali s pogreba in govorili, da je bil tale pogreb prav sitna zadeva. Zemlja je vsa razmočena, grude prsti so umazale prste. Nikamor drugam si jih nisi mogel obrisati kot v bele trakove.
Vaša zadnja želja bi nekaj časa krožila, po soseski, nato bi se nanjo pbžabilo. Zemlja je zemlja! Prevoz v drugo občino bi se lahko neznanrico zapletel. Naš kruh je jedel, pri nas naj trohni! No, kaj boste zdaj? Ste sprevideli. da ni vredno na črna dejanja napletati svetlih iluzij. Pri nas vaš samomor ne bi tako odmeval, kot je pred tedni neko podobno dejanje v Franciji. Ne pozabite. da smo nared samomorilcev! Življenje se že tako vse prehitro obrabi, obrabi, kot se jesenski dan. Minil je čas Kačurjev, prihaja čas poklicnih revolucionarjev! Zavrzite, črni optimizem! Napis:
OPTIMIZEM JE OPIJ NORCEV! MAMILA PREGANJAMO!
Poglavje je postalo ravno napeto, a ga moram zaključiti. Vse štorije v nadaljevanjih se takole končujejo. Muster je s svojim Zvitorepcem in Lakotnikom v tem pravi genij Odprti konec pa naj vas ne moti tudi zaradi tega, ker je mode;ren v knjigah in filmih. Poglavje pa teko!
St. 18
KOMPAS
IZLETI OB DNEVU REPUBLIKE:
26.11.
6-DNEVNI IZLET Z VLAKOM V PARIZ
27.11.
9-DNEVNI IZLET V CARIGRAD
28.11.
4-DNEVNI IZLET NA DUNAJ, V PRAGO, MAUTHAUSEN
28.11.
5-DNEVNI IZLET V RIM
IN FIRENZE
28.11.
4-DNEVNI IZLET V BUDIMPEŠTO NA DUNAJ
28.11.
4-DNEVNI IZLET V SALZBURG IN MUNCHEN, ZDRUŽEN Z OBISKOM OPERET-
NE PREDSTAVE »BOCCACCIO«
•	29.11.
e 3-DNEVNI IZLET V VERONO, VICENZO, PADOVO, BENETKE
•	SILVESTROVANJE V ČSSR, ŠPINDLEROV MLIN - SMUČARSKO SREDIŠČE
G SILVESTROVANJA V DOLENJSKIH IN ČATEŠKIH TOPLICAH TER GARDI
OSNOVNA SOLA »TONE ČUFAR* JESENICE
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja
za biologijo-kemijc
P ali PRU
Vprašanja in odgovori
Vprašanje:
Gimnazija Trbovlje želi nasvete za naslednje primere:
1. Ali bi bil v skladu z zakoni pravilnik o razdeljevanju osebnega dohodka, ki bi določal plačevanje na podlagi stalnega letnega obsega dela:
2.	Kakšna naj (strokovna usposobljenost) za učitelja predvojaške vzgoje?
3.	Ali še velja, da sme biti v prosveti dana odpoved normalno le do 1. marca.
”	*	! npr. učitelj, ki bi mu ravnatelj šole 1- Delovni prispevek delavca je
za nedoločen čas S polnim de- : na začetku šolskega leta določil de- dosežek njegovega osebnega dela ter
lovnim časom.
Nastop dela možen takoj.
lovno oziroma učno obveznost 24 ur na teden, bi do naslednjega šolskega
Stanovanja ni na razpolago.
Prijave sprejema svet šole
15 dni po objavi razpisa.
bo sistemizacija lišče ravnatelja pravilno in so učitelji -	- -dolžni brezplačno delati izven svojega
rednega delovnega časa?
Odgovor:
Po zakonu o izobraževalnih skup*' nostih in o financiranju vzgoje ir» iozbraževanja v SR Sloveniji (Ur. 1* . SRS, 8 69 — prečiščeno besedilo) zagotavlja temeljna izobraževalna skupnost sredstva za obvezno osnovno šolanje za učence s svojega območja, normalni (Pričakovani^ dosežek ^take- kamo^^e-oiem^nenju ^spada mdi
ali tudi starejših:, občanov, ki hišo. opravili uspešno
Odgovor:
■
ga določamo po osnovah in merilih, ki jih določi delovna skupnost ~~
leta (12 mesecev) dobival 24, 22 oseb- normalni (pričakovanij dosežek ^taivc- ““‘"^i^jerazre nega dohodka v primerjavi z osebnim ga dela in tudi po nienlih, s katerimi nadari3enij1 0trok dohodkom učitelja, ki ima redno učno ugotavlja večji ah manjši dosežek	...
obveznost 22 ur tedensko. Podobno njegovega dela glede na pričakovanega, Zato je dopustno vgrajevati poleg drugih meril v pravilnike o delitvi osebnih dohodkov tudi merila o tem,
učitelj s 17 učnimi urami le 17/22 rednega osebnega dohodka.
Ali bo to mogoče, ko bo sprejet nov republiški zakon o razpisovanju delovnih mest, če imajo učitelji nadure?

SMUČARJI!
V ZIMSKIH POČITNICAH SMUČARSKI IZLETI V MONTE BONDONE IN NA PASSO PORDOI
•■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■»■■'■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■'■■■■■■■■■■■P**"
... .	. ....■. ' V.v ' r	• t- vi.'- z --v . ..'■s	.. • v V
lil
REVIJA ZA VRTIČKARJE, REJCE MALIH ŽIVALI IN LJUBITELJE NARAVE
f/*"’
Takih ljubiteljev je pri nas brez števila.
V reviji
»Moj mali svet* boste našli vse, kar potrebujete za svoje rastline, domače živali in za naravo. Tem potrebam in željam bralcev je prilagojena tudi vsebina.:
f%
M
Rastlinski detektiv
koliko delovnega časa opravlja delavec delo na delovnem mestu (ali manj kot polni delovni čas). Toda pri tem je treba pripomniti, da je to le eno od meril za ugotavljanje osebnega dohodka, kajti osebni dohodek gre delavcu na podlagi zakona le na osnovi njegovega delovnega prispevka, ki pa je glede na delovni čas lahko zelo različen (delavec z nepolnim delovnim časom namreč lahko opravi svoje delo boljše, delavec s polnim delovnim časom pa' slabše). V končni delitvi osebnih dohodkov bi torej lahko bila oba delavca (s polnim in nepolnim
delovnim časom) udeležena glede., na .	-.	, nh
svbj delovni -prispevek v enakem su3eAd"a™orn:?J 56 ;) P....................
znesku. Glede na povedano torej ne po 42 s[enu tenieijnega zakona 9,
%nt-delovni ča0s - kot Smo osnol zavodih (Ur. L, srRj._ št._5;63jn_S0,«|
osemletke. Zato mora TIS tako delo. ki je opravljeno, sicer izven odobrenega programa, plačati. Prosvetni delavci imajo prav tako pravico, da so nagrajeni za delo, ki ga opravijo v rednem času, kakor tudi za delo, ki so ga dolžni opraviti izven rednega delovnega časa. Po moj«m mnenju bi moral TIS šoli refundirati izplačani del sredstev za tako delo.. Mislim pa, da ima ravnatelj prav. ker ne pusti, da bi starši plačali te ure. Stopite v stik s TIS in zahtevajte plačilo teh ur.
Vprašanje:
O. K. iz Sodražice navaja, da prosvetni delavci na šoli grobo kršijo
temeljne zakone o šolstvu, zato spra-..... ,—- —, — «*■ prijavi. •
delovni čas— kot edino osno- - dolžan direktor delovne organ-.za-yo za udeležbo pri delitvi osebnih do cye	za zakonitost dela v za-
hoctkOv.
7 9	1\T:
2. Na srednjih šolah so lahko uči-
vodu in za izpolnjevanje njegovih ic
’ zakonom določenih obveznosti in j£
telji za splošne izobraževalne in str o- ^ tem pogledu odgovoren tudi druži kovno teoretične učne predmete. Usti, ben. skupn0StL v 46. elenu citiranega ki so končali dru®° s*op",:1°	zakona pa je določeno, da čeyiir6ktor
šolskega študija ustrezne s.roke. Uči spozna da splošen akt zavodovega or-
telji za ^rokovne teoretične učne g”™3'izv2e^ši p0samiene akte v
prGcliTiGts v poklicnih šolah pa tudi 11T-,r3T7npm no^tonku in akte dede ka-tisti, ki so končali ustrezno predmetno terih ^ za odločanje pristojno sodi-skupino prve stopnje visokošolskega šče^ nasprotuje zakonu, opozori na študija. Ce pa si za te učne predmete organ Ce organ kljub direktorje-m mogoče pridobit! izobrazbe z. viso- vemu opozoriiu vztraja pri svojem
urnem kfTd kon/ku uOT;	direktor dolžan v treh dneh
jejo učitelji, ki so končali ustrezno v-irAdlasati orsanu ki nadzoruje zako-^ tehniško šolo. Za učitelje predvojaške
vzgoje‘veljajo glede -stroTco^e uspe- ^a‘zadrfi/DoMeEnl ‘i^an^ikT. sobljenosti prav tako določila 37. cle-
katerim se odlo.či.o predlogu, naj se zakona o osrednjem šolstvu in je izvršitev akta zadrži, se akt zavodo-
lahko učitelj predvojaške vzgoje na gimnaziji tisti, ki je končal drugo stopnjo visokošolskega študija oziroma vojaško akademijo, ki ima isti rang kot visoke šole.
3. Glede na to, da je v 42. členu zakona o osrednjem šolstvu določeno, da poteče razrešitvehi rok učitelju z 31.. avgustom tekočega leta, in da
akta
vega organa ne sme izvršiti.
Kadar pa gre za kršitve določil zakonov ali splošnih aktov šole, ima prizadeti delavec pravico do ugovora v delovni organizaciji (šoli), če je 6 pravici oziroma dolžnosti odločal kak drug organ na prvi stopnji in šele po dokončni odločitvi organa šole na
ali odločitvi sveta šole
OSNOVNA SOLA »SIMON JENKO*
KRANJ
razpisuje naslednja delovna mesta:
1 del. mesto učitelja za biologijo-kemijo
(P ali PRU)
za določen čas z nepolnim delovnim časom (6 ur tedensko)
1 del. mesto učitelja za glasbeno vzgojo
(P ali PRU)
za določen čas z nepolnim delovnim časom (6 ur tedensko)
KLINIKA
i / ivkami, gobami lij as tega / .jjk iri katerih še lističi spušča-olTali manj navzdol po kocenu,
ICŽVUžUCgd	pl*.,,«! cfonnit
določa 43. člen citiranega zakona raz-	dokonena) tudi do de-
lovnega spora pred sodiščem splošne pristojnosti.
rešitveni rok šest mesecev, mora biti dana odpoved s 1. marcem. -
to
jo boljali manj navzdol po kocenu, je nekaj zelo strupenih. Nekatere gobe te vrste so izredno velike, močno strupene dobimo med majhnimi. 'Za obe strupeni livki, ki sta povsem bdle barve, ni domačeaa imena. Cli-tocybe dealbata, r>—=-yrc*jmbra in oktobra, CliocvJ^? bra, deloma r/^
'?»1 velike količine'
šolske leto. Tako je učiteljski
Ker niste navedli
konkretnega kfatkem dal
dneh od 15. do 25. 9. 1969 porabil za izpraševanje, nadzor in za zapisnik precej šolskih ur izven delovnega časa, ki jih ravnatelj šole noče plačati, ne dovoli pa tudi, da bi te ure plačali starši otrok, češ da je osnovna šola brezplačna. Ali je tako sta-
niso v skladu z zakoni, in pojasnili možnosti delavca, ki jih ima po določbah 121. do 127. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih, kadar so kršene njegove pravice iz delovnih razmeirij.
Janko Brunet, dipl. iur.
zelo nevarni gobi.
de, kadar nabiram no mokarico — Cii' ki ni nikoli močn
^*va!jgka ijs3iči_soj'°pa/
zeti tega pa močno u biralci užitnih i:”1'
livk,
Tta zato čv pri-(užit-'iulus), klobu-jeni, ra-moki. Na-kakor je pozna
VABILO
PROSVETNI DELA VET
I Vse učitelje in vzgojitelje, ki j j
■
; SO
vabimo . Pol- ■
l!ili!Ulllll!!|ll!llll!llllll!lll!ll!llllllinill»l!UIII!H
KOGAR BOGOVI »LJUBIJO«...
službovali v Šoli, na otvoritev nove šole v Pol- : : ! hovem Gradcu v nedeljo, dne : : ! 23. novembra 1969 ob 11. uri. i : | Naslovov vseh vas, spoštovani j ■ : kolegi, nismo dobili, upamo j j pa, da boste prebrali naše va- ■
; bilo in zares prišli.
! Veselimo se srečanja z vami! j
Ust izdaja repubUšk) odbor sindikata delavcev družbenih delavnosti SRS. izide sartniistdnevne med Solsldm letom.
, Ureja urednlSM odbor, odeo. i vorn) urednik Drago Ham.
Naslov uredništva:	Glubliana.
5 Pollanska S-U. telefon 815-S8S ! Naslov uprave' Llubliana. Na*
5
Kolektiv osnovne
šole ■ ■
i
Polhov Gradec
Miro Ljubič, učitelj tehničnega vseh pouka in fizike, bi si ne mogel privoščiti počitniškega oddiha drugod kakor doma, če bi ga ne bila povabila sestra in svak k sebi na »spremembo zraka*. Zadolženost zaradi nakupa stanovanja ga je neusmiljeno tiščala in le nerad je sprejel povabilo za celokupno, že kar pohujš-Ijivo številno, petčlansko družino.
Ko se je počitniško udomačil
deset prstov
vsi mojstri jel obvestilo šole, da je odpoved pa naj bo še tako siromašno! In
rSSSKS HlisISI LSššsJs
sili so ga samo še za sodelovanje da bo šlo...
pri popravnih izpdtih. — O vsebini P. S.: Da, kogar bogovi »lju-pisma je slovesno molčal, pustil bijo«, tega naredijo za učitelja.
^	■	-	*	-	*	Janez Lampič
l š
S zorfeva t. telefon 22-994 5 f-oštnl oredaJ: 855-Vil.
S Letna naročnina: 12 din ta do * sameznlke. za Sole ta druee usta-5 nove 30 din
Štev tek. računa: 501-8-28-1. Tiska CZP Ljudska pravica.


zato, ker se je ta točka v njegovi učiteljski zavesti že, zdavnaj razbolela v nekakšno novotvorbo, v kompleks manjvrednosti). Zvedel je, da je pomočnik, ki ga trenutno nadomešča, brez nadur zaslu-
pa ga je na mizi, da ga je žeiiS lahko prebrala.
Zdaj se je ženi razvezal jezik. Zvečer nikakor ni mogla zaspati,
žil dvakrat toliko kot on, ki je
v prijetno širokem udobju pode- zapravljal leta s šolanjem zato, dokler mu ni iztresla vsega, kar želskega doma, ki razen .mestne-, da. zdaj lahko tolče siromaščino... se je bilo nabralo v njem torbi ga hrupa ne pogreša ničesar, je Mojster je udaril v črno: Pro- iz skrivnih pogovorov za moze-hitro spoznal, da to povabilo, če- sveta je lepa in potrebna stvar, vim hrbtom: o gradnji stanovanj-tudi bi ostali dn konca ončitnic. toda če se družba obnaša do nje skega prizidka zanju, v povece-
y šolsko kjer je prebil nešteto ur z učenci in nešteto samotnih ob pripravljanju programov. Na vsakem praznem sedežu je že videl novega učenca in na vsaki mizi po dvoje gibajočih se rok, željnih znanja...
Brez kaplje krvi v glavi se je
do konca. počitnic, toda če se družba obnaša do nje skega prizidka zanju, nikakor ne more prizadeti žepa kot- mačeha, nisi dolžan, da don- vanju in moderpizaciji delavnice, gostiteljev. Imela sta. .imenitno...kihotsko pogineš ob'prazni skledi, o prodaji stanovanja tam doli m vpeljano In donosno avtomeha-	Jaz na	tvojem mestu bi se po-	nakupu avtomobila...	Miro je
nično delavnico ob avtomobilski	žvižgal	na vzvišenost poklica in	tiho poslušal čustvene	erupcije
magistrali, tako da so jima »jur- si zagotovil spodobno, .eksistenco, ženinih sanj. Sklenil je, da jih bo ji* kar lili v denarnico; na mizi	Ce hočeš, te. sprejmem za družab-	skušal	uresničiti. Naj bo vsaj ona
je bilo zmeraj vsega na pretek,	nika in ti zagotavljam potrojitev	srečna..^	,
da so se njegovi otroci lahko vsak sedanjega dohodka ...	Približali so se zadnji dnevi
dan do sitega najedli najžlaht-	Miru so se oči zasvetile v svet- počitnic. Miro se je odpeljal k
nejšega sadja, ki so ga doma gle-..:iem ognju bengalične.,snovi, ki se zadnji službeni obveznosti m — dali samo v izložbah.	končuje	v še gostejšo temo: To je	po slovo. Ko je opravil,	se je ma-
Ko se je prve dni z družino	na'dvse	vabljivo, samo... — Kaj	ione splazil v solsko	delavnico,
vračal	s sprehodov,	je	zmeraj	»samo*? se je začudil svak. —
znova ob pogledu na svakov lepi	Bom pa jaz povedala! je eksplo-
dom nehote primerjal svoj in nje-	dirala Mirova žena. Zaljubljen je
gov gospodarski položaj. Pred leti	v šolo in ves nor : na otroke...
sta se oba hkrati izučila pri istem	Saj skoraj dan in noč prebije v
mojstru, nato pa je njega »uka šoli, doma ga le malo vidimo, žeja« gnala na tehniško srednjo Možu pa je zabrusila: Pravim, šolo in končno še na višjo peda- da si svoj idealizem lahko zatak-	_ .
goško,	kjer je postal,	kar	je.	Da-	neš za klobuk in če zdaj zapraviš	znašel pri ravnatelju. Tuj glas iz
nes je	premoženjska	razlika	med	to edinstveno priložnost, naj se le	njegovih ust je vprašal, kdo je
njima	tolikšna, da bi svak	kot	ves svet smeje učitelju bedaku!	njegov naslednik. — Za zdaj nih-
obrtnik z lahkoto imel njegovo Zdaj je še. sestra priložila na družino v gosteh leto in dan, on, ogenj svoje poleno: Alf ni škoda zdaj prosvetni Milavec, pa še zme- tvojega znanja, tvoje produktivnosti? Pomisli na svoj drobiž okoli sebe... — Premislil bom! je odgovoril premagan in končal ta bengalični pogovor.
Sledil je »tihi teden«. Miro	resnega človeka neverno pogledal,
je delal za tri ih čez ure, samo	Miro mu je ponudil roko v jam-
da mu ni bilo treba z nikomer	stvo. Zdaj mu je verjel. JV trzlja-
govoriti o sebi. V soboto mu je	ju njegove desnice je čutil, ko-
svak izplačal akontacijo zaslužka	liko je trpel do tistega trenutka.
— za učitelja astronomski znesek.	— Spet si naš, pravzaprav sploh
V nedeljo je napisal odpoved, pi-	nisi prenehal biti! je šel odre-
smo pa izročil ženi, da ga je last- šencu stisnil roko. noročno vrgla v. nabiralnik. To Miro je oddivjal na pošto. Moško vnemo vrgel med čakajoče	dejanje je ocenila kot	herojsko	ral	se je premagovati, da ni dir-
avtomobile. Kmalu je bil v polni	v njegovem življenju, česar pa sl	jal	kakor šolarčex. Svaku je brzo-
delovni formi. Mojstru se je vsa- ni upala izreči, da ne bi porušila javil: Ostal sem STOP kar sem ko vlakno na obrazu smejalo od	tega čudovitega in dolgo	pričako-	bil	STOP Oprosti STOP. — Zem
zadovoljstva. Pri nedeljskem obe-	vanega miru v sebi ter	pravkar	pa	je med drugim pisal: Po dveh
du mu ie pred zbrano družino spletenih šanj o lepši prihodno- mesecih poletnega sonca je sonce polaskal z izjavo, da bi si za ta- sti...	spet posijalo v moje srce. Samo
kena pomočnika lahko obliznili Cez štirinajst dni je Miro spre- v šoli je moje poklicno življenje,
TIM 2 —69/70
Druga številka TIM, revije za tehnično in znanstveno dejavnost mladine, predstavi na prvih straneh manj znani poklic, ki ima uradni' naziv: izolater. Sledi vrsta načrtov z- opisi aa tehnične izdelke: Izdelajmo zmaja, Model jadralnega letala, Dvo- = barvne voščilnice, Model jadr- 3 niče, Kako napravimo zbirko in j| vdtise drevesnih listov.
V izobraževalnem delu so na- g slednji sestavki: Elektronski ra- || čunalniki, Daljinsko krmiljenje, jj Izkrcanje na Luni, Od drevaka g do ladje na zračno blazino, Od i lesa do zvezka in Timov tehn. g slovar. O vrstah fotografskih pa- g pirjev in filmov ter njih last- a nostih govori prispevek za mla- jj de fotoamaterje.
Številko zaključujeta dve g strani Zabave po delu.
TM
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE KOZJE razpisuje prosto delovno mesto
učitelja za razredni pouk
za podružnično šolo Podsreda za določen čas.
Prednost imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitorfi-Na razpolago je samsko stanovanje.V Razpis velja do zasedbe.
1 ^ 1
g	Razpisna komisija pri	-	■	- i
|	KAJUHOVEM DIJAŠKEM DOMU V CELJU	I
g razpisuje	j
1 naslednji delovni mesti:	- .j
|	— upravitelja doma	|
Pogoj; višja pedagoška izobrazba, 10 let pedagoške g prakse, sposobnost za organizacijo dela in za delo z ff mladino, družbena in politična razgledanost; . V . tj
♦— sodelavca za celodnevna nedeljska dežurstva
Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa.

J|!llll!lll!!llll!lll!lll!ll!!!lllllll!l!|l!!!lllll!lll!lllllllllllll!!llll!llllllll!!lllll!lllllllll!llll!lllll!llllllllll!llllllllllllll!llllllllll

raj živi iz rok v usta...
Miro je kot letoviščar »postopal« z družino samo tri dni. Četrti dan mu je svak potožil, da se mu je v avtomobilski nezgodi smrtno ponesrečil najboljši pomočnik, na delavniškem dvorišču pa se gomilijo avtomobili, naročniki pritiskajo in nihče ne vprašuje po višini računa, le kdaj, kdaj...
Miro je brez pomišljanja oblekel kombinezon in se s sorodni-
če. Krpali bomo, kakor bomo vedeli in znali... — Jaz pa vem za nekoga, ki bi prevzel...‘je Miro zinil hlastno, kot da mora nekoga prehiteti. — In kdo je to? — Jaz...
Ravnatelj ga je kot zmeraj
TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE
Ne oklevajte! še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — svetovni izdelek Vsebuje meri drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana


V
rr
Ptc
v?i
k
U
bf
! t>u]
•hi
k
K
k
h
k
19
k
k
k
k
k
t>ri
»i
th
i Ho
i 4]
1i
k
. 8k k
; t)c
S
k
k
k
k
k
pi
ti