HRIBOVSKE K M E T I J E 
V VZHODNEM D E L U 
DOBROVELJSKE PLANOTE 
(S 24 T A B E L A M I I N 17 S L I K A M I MED BESEDILOM) 
MOUNTAIN FARMS IN THE EASTERN PART 
OF DOBROVELJSKA PLANOTA 
(THE DOBROVLJE PLATEAU) — EASTERN REGION 
OF CENTRAL SLOVENIA 
(WITH 24 TABLES AND 17 FIGURES I N TEXT) 
M I L A N N A T E K 
SPREJETO NA SEJI 
RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE 
SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI I N UMETNOSTI 
DNE 7. JUNIJA 1983 
Uredniški odbor 
Svetozar Ilešič (glavni urednik), Ivan Gams, Drago Meze, Mi lan Orožen Adamič, 
Mi lan Šifrer 
UREDILA 
I V A N GAMS I N DRAGO MEZE 
izvJečck UDK 33 (497.12-11) 
Hribovske kmeti je v vzhodnem delu Dobroveljske planote 
V razpravi so prikazane geografske značilnosti domačij na predalpski Dobrovelj-
ski planoti. Razčlenjene so tiste naravne sestavine planote in njenega obrobja, k i po-
membno vpl ivajo na poselitev kraškega sveta in na njegovo izrabo v različne kme-
ti jske namene. Poleg osnovnih geološko-litoloških in geomorfoloških pr i l i k so podane 
glavne podnebne in nekatere fenološke značilnosti ter oskrba s pitno vodo. Prikazana 
je elektr i f ikaci ja gospodarstev in nj ihova današnja cestna povezava z dolino kakor 
tudi n jun pomen pr i modernizacij i in mehanizaciji. Na kratko je označena kmeti jska 
proizvodnja. Razčlenjene so osnovne demografske sestavine na kmeti jah živečega pre-
bivalstva. Pregledno so orisane posamezne stavbe kmečkega doma in nj ihove spre-
membe v zadnjem stoletju. 
Abstract UDC 33 (497.12-11) 
Mountain Farms in the Eastern Part of Dobroveljska Planota 
(the Dobrovlje Plateau) — Eastern Region of Central Slovenia 
The study presents the geographical characteristics of the farms on the sub-Alpine 
Dobrovl je plateau. A n analysis is made of those physical components of the plateau 
and its fr inge which have a significant influence on the settl ing in the karst wor ld and 
on its ut i l ization for various agrarian purposes. In addition to the basic geological-
petrographic and geomorphological circumstances there are presented the chief cl i -
matic and some of the phenological characteristics and the supply w i t h dr inking-water. 
Outlined is also the electrif ication of farms and their present road connections w i th 
the valley, as wel l as their significance for modernization and mechanization. There 
follows a brief outl ine of the mountain farming. I n this connection an analysis of the 
basic demographic components of people st i l l l iv ing on the farms was made. Final ly, 
an outline, of individual buildings of the farm home and of their changes in the pre-
sent century is given. 
Naslov — Address 
Mi lan Natek, strokovni svetnik 
Znanstvenoraziskovalni center SAZU 
Geografski inšt i tut Antona Melika 
Novi trg 4 
61000 L jub l jana 
Jugoslavija 
1. UVOD 
Zakrasela Dobroveljska planota je precej samosvoja geografska enota v vzhod-
nem predalpskem svetu. Številne prirodne značilnosti (npr. kraška razjedenost površja 
in prevotljenost notranjost i , suha podolja, uravnave, pomanjkanje tekočih voda in 
izdatnejših izvirov, znatna nadmorska višina od 700 do 900 m itd.) dajejo svojstvene 
poteze številnim obl ikam človekovega dela in bivanja. 
1.1. Obseg proučitve 
Večina kmet i j na Dobrovel jski planoti je bi la podrobno proučena pred poldrugim 
desetletjem. Njihove temeljne geografske značilnosti z mnogimi družbeno-gospodar-
sk imi posebnostmi so prikazane v obsežni študi j i D. M e z e t a (1969). Njegovo 
proučevanje je zajelo tudi 62 samotnih kmet i j na tistem delu Dobroveljske planote, 
k i sodi v pol i t ično-teri tor ialnem pogledu v območje žalske občine. 
Z našim proučevanjem smo zajeli vse zemljiške posestnike na tistem delu Do-
broveljske planote, k i teži k Spodnji Savinjski dol ini. Pregledno obravnavamo zem-
lj iške posestnike v naselj ih Čreta, Dobrovlje, Jeronim, Tešova in Vologa. V n j ih smo 
našteli 125 zemlj iških posestnikov. N j im smo pr idruž i l i še posamezne domačije, k i 
se neposredno naslanjajo na obrobje Dobroveljske planote in imajo s kmet i jami 
v navedenih naselj ih mnogo skupnih značilnosti. Tako smo prouči l i vse tiste domove 
z obrobja Dobrovelj, k i imajo selišča na nadmorski višini 400 m in več. Takšnih 
kmet i j oziroma zemlj iških posestnikov je bi lo še 23. V celoti smo zajeli zaselka Briše 
(s 4 posestniki) in Pri lope (s pet imi domovi), dve kmet i j i iz Sela pr i Vranskem in 
šest domačij v Stopniku. Iz Podvrha p r i Braslovčah smo vk l juč i l i Rovšnika, iz Pod-
gorja p r i Letušu pa 5 domačij , k i so naslonjene na uravnave severnih Dobrovelj. 
S proučitv i jo smo zajeli naslednje domačije, k i j i h navajamo z domačimi hišnimi 
imeni po naseljih. Č r e t a : Zakrajšek, Špan, Zahojnik, Podpečan (tudi Podpečan) 
in Laznik. D o b r o v l j e : Otovnik (opuščen v začetku sedemdesetih let), Snežečnik. 
Dobnik, Mat i ja (ali Spodnji Mežnar), Uratn ik , Mežnar, Covnik, Ramšak, Vrtačnik. 
Rovtnik, Vrhovnik, Napotnik, Hr ibern ik , Jug, Janžovnik, Jezernik, Hriberšek, Ro-
kovnik, Miha, Predovnik, Paragojnik, Selišnik, Planinšek, Zacerkovnik, Kr ižn ik , De-
stovnik, Javoršek, Brezovnik, Pidar, Matevžak, Dolar, Dolarjev Lojz na Puši, Turn 
škova Puša, Pušni Dolar, Orešnik, Strojanšek in Hlastej. J e r o n i m : Cir i l , Ferme, 
Koren Krevelj , Skrbeč, Jerin, Jož, Krn ičn ik , (Spodnji) Ropaš, Zgornj i Ropaš ali Tone. 
Mlačnik, Ručgar, Polšnar, Tomaž, Tajnar, Blažič(e)k, (Blažičkov Johan in Tone), 
Ptica, Planine, Travnar, Trbovc, Treska, Pečenik, Lencl, Zefa, Blatn ik, Krevel j , Košica. 
Trbovc, Nacl, Trnovšek, Lojz, Tina (Zupan), Tomaži (Paulič), Kovčen, čuda, Pirnat. 
Mohor, Homšak, Kap(u)s, Močnik, Novak, Škante, Jur, L 'c jan, Jeseničnik, Toman 
ali Blatnikov Joža, Flor janova Majda, F lor janov Franc, Izlakar. P o d g o r j e : 
Olčnik, Lešnik, Zgozdnik, Forštner, Potččnik in Rovšnik nad Obraml jami. S t o p n i k 
(del): La jnar , Na gradu ali Grajski , Kor i tn ik , Petern'šek, Dešnikar. S e l o p r i Vran-
skem: Savrtnik, Povšnar, Plešnik, Skiiber, Štefan, La jnar , Jerin in Strožnik. T e -
š o v a : Tčnovc, Fank, Anza (prazno), Bobovnik, Spanov Joža, Spanova Marjana, 
Span, Urenič, Krof ič , Salaman, Zužman, L i vk , Kreča, F ler in (Lipč), čvan, Tobakar, 
Pistotnik, Temnišk, Drajclar (Paulič), Pik lov Joža ali Pepi (v Grabnu). Zaselek 
B r i š e : Br išnik, Brišnik (Soštar), Pišk in Gela. V o l o g a : Blaže, Bolle, Span, 
Cene, Culk, Stefun, Ptic, Mat i juc, Miklavc, Angela in Pepi. 
1.2. Metodološka zasnovanost proučitve 
Pregled splošno gospodarskega in prebivalstvenega stanja kmet i j po Dobrovl ja l i 
in nj ihovem obrobju v glavnem sloni na Osnovnih smernicah za geografsko prouče-
vanje hr ibovskih kmet i j na Slovenskem (M e z e, 1980 a). Razlika je v tem, da smo 
v naš pregled vk l juč i l i vse kmeti je oziroma zemljiške posestnike ne glede na velikost 
nj ihove posesti, kater ih domovi stoje na nadmorski v iš ini 400 m in več. Na ta način 
smo želeli na Dobrovl jah in nj ihovem obrobju spoznati temeljno socialno-gospodar-
sko sestavo naselij in celotnega predela in ugotovit i razl ike v n j ihov i gospodarski 
usmeritvi. Pr i tem se moramo spomnit i na nekdanje sožitje med manjš imi in večj imi 
kmet i jami , k i je bi lo zasnovano in utemeljeno na gospodarski in sploh na eksistenčni 
nu j i sodelovanja razl ičnih slojev podeželskega prebivalstva. Prepričan sem, da nam 
lahko pregled celotne socialno-posestnc sestave zemlj iških lastnikov na posameznem 
območju najbol j veljavno pojasni pojave, k i so povezani z začetno in kasnejšo deagra-
rizacijo in depopulacijo hr ibovskih predelov. 
Današnji razvoj kmeti jstva in njegova družbena uveljavitev se kažeta v pro-
izvodnem preusmerjanju kmečkih gospodarstev. Na osnovi tržno proizvodne usmer-
jenosti smo razdeli l i zemljiške posestnike v t r i osnovne socialno-gospodarske skupine. 
Med 148 posestniki, k i so imeli v letu 1979 2.392 ha zemlje, je bi lo 53 zaščitenih 
kmet i j (s povprečno velikostjo posesti 27,29 ha); 63 posestnikom so pr iznal i »sta-
tus kmetijskega proizvajalca« (s povprečno vel ikostjo posesti 14,01 ha), medtem ko 
smo preostalih 32 zemlj iških posestnikov, k i so imeli po 1,98 ha zemlje, uvrst i l i v sku-
pino nekmečkih gospodarstev. 
V skupini zaščitenih kmet i j so bile tudi usmerjene domačije. V začetku 1980. leta 
so bile na Dobrovel jski planoti samo t r i usmerjene domačije, medtem pa je bilo 
devet kmet i j ali v začetni ali pa že v nadaljevalni stopnj i preusmerjanja. Povprečna 
velikost kmet i j v preusmerjanju je bi la 36,02 ha, od tega je odpadlo po 22,45 ha al i 
62,3 % na gozdove. Prav te kmeti je so bile gospodarsko najtrdneje zasidrane v zemlji 
in postajajo pomembni proizvajalci t ržn ih pridelkov (mlečna in mesna govedoreja, 
perutninarstvo), ka j t i proizvodna preusmeritev, k i temelj i na prevrednotenju narav-
nega okol ja, in specializacija kmet i j prinašata novo vsebino v oblike kmečkih domov 
in korenite spremembe v dosedanji način dela in živl jenja kmečkih družin. 
Na podlagi Osnovnih smernic . . . (M e z e, 1980 a) smo sestavili vprašalnik 
z osemindvajsetimi temel jnimi ter skoraj s 140 dopolni ln imi kazalci. Za anketo, k i 
smo jo izvedli pr i 104 domačijah, smo želeli spoznati nekdanje in današnje gospo-
darsko stanje po dobroveljskih kmet i jah ter u t r ip njihovega živl jenja. 
Z osnovnimi podatki, k i smo j i h zbrali p r i vseh 148 posestnikih, ter s podatki 
zadružnih enot Kmetijskega kombinata Hmezad v Braslovčah in na Vranskem, dalje 
s podatki Vranskega obrata GG Celje, matičnega in katastrskega urada v Žalcu ter 
z dopolnitvami posestnih l istov, k i j i h imajo v Mozi r ju , Kamniku in Velenju, je bilo 
mogoče dobit i podrobnejši vpogled v naravne danosti ter v opremljenost kmet i j 
(elektrika, cestna povezava z dolino, stopnja mehaniziranosti, načini in nameni obde-
lovanja zemlje i td.). Z zbranim gradivom smo dobi l i tudi vpogled v spolno, starostno 
in zaposlitveno sestavo prebivalstva. Na osnovi vsega zbranega gradiva je bi lo mo-
goče ugotovit i najnovejše stanje po kmet i jah ter osnovne težnje p r i spreminjanju 
in preobl ikovanju kmečkih domov kakor ludi kmeti jske proizvodnje nasploh. 
2. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI 
2.1. Geološko-geoinorfološke značilnosti 
V geološko-tektonskem pogledu je Dobroveljska planota vzhodno nadaljevanje 
Menine. Obe skupaj predstavljata skrajn i jugovzhodni pomol Savinjskih Alp. Do-
brovlje z obrobjem vred so tipično prehodno predalpsko hribovje. Na n j ihov ih severo-
vzhodnih, vzhodnih in jugozahodnih obrobnih predelih je že čedalje več značilnosti 
subpanonskega obrobja (vinogradi). Tektonsko in l i tološko je izredno vidno poudar-
jena geomorfološka meja med Menino in Dobroveljsko planoto, k i poteka po dol in i 
Volažnice. Potemtakem spadajo k Dobrovl jam še apneniški vrhovi Predkovica 
SI. 1. Planine na Planini (Jeronim) je najviš ja kmet i ja na Dobroveljski planoti. Njen 
dom stoji v nadmorski v iš ini 1015 m, in sicer na vododržnih kamninah kreme-
novega keratof i r ja. Planinčeva polja so na položnih (12,2°) in pr isojnih pobočjih 
in na n j ih pridelujejo še krompir , pšenico, ječmen in oves. 
(1031 m), Smolnik (1002 m) in Medvedov hr ib (1046 m). Te vrhove, k i so pravzaprav 
skupek osamljene gore, ločuje od osrednje planote Dobrovelj , k i so vzhodno od n j ih , 
globoka in izrazito suha kraška dolina med Lipo (723 m) in Praprečami. To zakra-
selo Vološko-kalsko suho podolje je ostanek doline, k i je bi la zasnovana na tektonski 
poči in neprepustnih kera to f i r j ih (podr. glej M e z e, 1966, 35, 37 in 41). 
Dobroveljska planota je razpotegnjena v smeri od jugozahoda prot i severo-
vzhodu in v tej smeri se znižujejo višine njenih vrhov od 1077 m (Šentjoški vrh. 
Tolst i v rh nad Krašico) do 650 m (Brdovski v r h 662 m, Podgorski hr ib 722 m itd.). 
Pogled na Dobrovl je ne daje vtisa zakrasele planote. Vzrok temu je v razporeditvi 
tanjših ali debelejših plasti vododržnega keratof i r ja. Na obsežnih zaplatah kreme-
novega keratof i r ja , k i je triasne, najverjetneje wengenske starosti ( G e r m o v š e k , 
1959, 38—45), se je razvila normalna rečna mreža. Površinske vode so planoto močno 
razrezale in izoblikovale v njenem vzhodnem ter osrednjem delu rečni relief. Na to 
kažejo suhe doline in zakrasela podolja (M e z e, 1966, 35—36; pr im.še slike 1, 
2, 6 in 8). 
Suha in zakrasela podolja, slepe doline, k i so nastale na mej i med keratof i r jem 
in apnencem (Čreta, p r i cerkvi sv. Urbana in Jezernikovi domači j i ; pr im. M e z e, 
1966, 37—38) pa zakrasele uravnave, k i pr ipadajo razl ičnim nivojem (M e z e, 1966, 
39—42), in mehko zaobljeni vrhovi in slemena ter pregibi v pobočj ih in še druge 
uravnave so tiste značilne površinske oblike, na kater ih je človek izkrč i l gozdove. 
Nastale so krčevine sredi prostranih l istnat ih in mešanih gozdov. 
2.2. Kamninske značilnosti površja in razporeditev kmetij 
Razločki med posameznimi t r iasnimi apnenci in dolomit i , zaplate kremenovega 
keratof i r ja , apneni peščenjaki in rdečerjave skrilave gline rabel jskih skladov na 
južnem pobočju Medvedovega vrha, široki pas zgornjetriasnih šenturških skrilavcev 
in peščenjakov pod Dobrovl jami na Tešovi ter posamezni odtenki psevdoziljskih 
skladov, k i so razporejeni okrog zaselkov Merince in Prosivnik, sestavljajo kamnin-
sko podlago, k i vzajemno s človekovimi posegi poraja samosvoje oblike poseljenosti 
in kmeti jske izrabe zemljišča. 
Vložk i keratof i r ja na Dobroveljski planoti so bi l i med najpomembnejšimi na-
ravnimi danostmi, na katere se je naslonila srednjeveška kolonizaci ja (M e z e, 1966, 
15, 38; 1969, 16). Kremenovi kera to f i r j i hi treje razpadajo kot apnenci, zato pred-
stavljajo sredi zakraselega sveta, k i je večinoma porasel z gozdovi, zelene krčevine 
s pol j i , t ravn ik i in pašniki. Na teh kamninah, k jer so tudi izv i r i pitne vode, stoj i jo 
številne domačije (npr. Otovnik, Mežnar, Uratn ik , Dobnik, Covnik, Ramšak, Rovtnik, 
Jezernik, Napotnik, Janžovnik, Jug in Hr ibern ik , Predovnik, Paragojnik, Kr ižn ik , 
Javoršek, Destovnik, Brezovnik, vse t r i kmeti je za Greto pa Podpečan, Laznik, Ptica 
in Planine, domačije v Polšniku, kmet i j i na Ropasiji ter Lešnik in Krn ičn ik , del Te-
šove in Klokočovca; glej slike 1, 2, 3, 9 in 13). 
Senturški skr i lavci in peščenjaki, k i v sklenjenem površju prekr ivajo obsežno 
območje med Hlastejem, Šmartnim (t. j . zaselek Podvrha) ter stopniškim Starim 
gradom na jugu, Grmado (898 m) in Petelinkom (846 m) nad Tešovo, dajejo osnovo 
krčevinam s kmet i jami : Turnšek (opuščen med 2. svetovno vojno), Pušni Turnšek. 
Dolar, Matevžak, Pider, delno tudi Orešniku in Dešnikarju, domači j i na stopniškem 
gradu in Kor i tn iku, Peternišku, Plešniku in Jerinu v Grabnu itd. Tellerjeva geološka 
karta pr ikazuje zaplato glinastih rabel jskih skladov na južnem pobočju osamljene 
SI. 2. Ptica na Planini (995 m, Jeronim). Njegova domačija zavzema položna (pov-
prečna strmina obdelovalnega zemljišča znaša 13,9°) in predvsem sončna po-
bočja med vrhovama Lajšč (1055 m) in Bleznica (1066 m). Na n j ivah pridelujejo 
le še oves in krompir , medtem ko koruza v tej v iš ini ne uspeva več. Se danes 
po številnih hribovskih kmeti jah klesti jo l ipo in hrast v poletju in njuno klestje 
(vejki ali plastje) pokladajo goveji živini. 
Predkovice oziroma Medvedovega hr iba (pr im. tudi S e i d 1, 1907, 129—130). Ne-
katere prednosti manj odpornih in vododržnih rabel jskih skladov je izbrala za svoje 
domovanje osamljena Jeseničnikova kmet i ja pod Savnicami. 
Danja ravnica ob Merinščici je ozka in prekr i ta s holocenskimi rečnimi naplavi-
nami ; na n je j so nj ive in t ravnik i . Hr ibovski svet južno od Merinščice sestavljajo 
srednjetriasni psevdoziljski skladi z mnogimi kamninsk imi različicami. Neposredno 
ob desnem bregu Merinščice je strmo pobočje sestavljeno iz lapornato glinastega 
skri lavca z v ložki lapornatega apnenca in redkeje tudi peščenega apnenca. Na teh 
kamninah prevladuje gozd. Prot i jugu sledi pas ploščatih vranskih apnencev ( G r a d , 
1969, 97). Na njem so nastale krčevine prosivniških domačij . Južno od Prosivnika, 
k i stoj i na l i tološki mej i , so psevdoziljski skladi razšir jeni v obl ik i lapornato glina-
stega skrilavca z v ložki d ismikr i ta in peščenega apnenca. To je že zgornj i horizont 
psevdozil jskih skladov in ga sestavlja črni gl inasti skri lavec; na njem prevladuje 
gozd (podrobnosti o geološki in kamninski zgradbi pr im. R a k o v e c, 1950 in G r a d , 
1969). 
Druge kmeti je imajo domove in obdelovalno zemljo tudi po tr iasnih apnencih 
in dolomit ih. Skrajni severni del Dobroveljske planote je sestavljen iz dolomita kot 
različka školjkovitega apnenca. Na njem stoj i jo kmeti je Forštner, Zgozdnik, Na Vrtač i 
(opuščena okrog leta 1926) in deloma tudi Dobnik ter Uratnik. Večino Dobroveljskc 
planote prekrivajo srednje ter zgornjetriasne apniško-dolomitne plasti. To je tako 
imenovani grebenski apnenec in dolomit, k i sestavljata najvišje dele Dobrovelj (pr im. 
tudi M e z e, 1966, 15—16). Na tem prepustnem apnencu domujejo Olčnik in Lešnik 
nad Obramljami, Snežečnik in Jug, pa že med drugo vojno opuščeni Tolstnik pod 
Šuncem (821 m), domačije v Planini (Selišnik, Planinšek in Zacerkovnik) in na 
vzhodnih Dobrovl jah (Hlastej, Strojanšek in deloma tudi Orešnik), dalje domovi na 
Tešovi in v nekaterih zaselkih Jeronima (npr. Klance, v Rebri, V Pečeh, Kale idr. ; 
pr im. slike 6, 7 in 10). 
2.3. Reliefne značilnosti in lega domačij 
Večina kmet i j si je izbrala selišča za svoje domove na najmanj rodovitnem delu 
posesti, na mej i dveh površinskih obl ik, na prehodu ene kamnine v drugo, pa v bli-
žini virov pitne vode itd. (M e l i k , 1933, 151—154; 1936, 531—535). 
Domovi dobroveljskih kmet i j zavzemajo najrazličnejše oblike površja. Na urav-
navah, kakršne so npr. na skrajnem severnem delu planote, domujejo Uratnik, Dob-
nik in Otovnik. Največ je domov, k i so se naslonil i na položne pregibe v pobočju 
z manjšimi al i večj imi uravnavami (Ptica, Planine, Ručgar, Zgozdnik, Forštner, 
Na Vrtači, Olčnik, Lešnik, Hlastej, Strojanšek, Orešnik). Podobne oblike površja 
SI. 3. Tudi zaselek Polšnik (v nadmorski višini okrog 750 m) je izrabi l številne pred-
nosti vododržnega kremenovega keratof ir ja. Podoba njegovih domov s števil-
n im i slamnatimi i n lesenimi strehami spominja na preteklost. K l j ub sodobni 
cestni povezavi z dolino se domačije v Polšniku (A = Mlačnik, B = Polšnar 
in C = Tomaž) izredno počasi pri lagajajo današnjemu gospodarskemu utr ipu. 
zavzemajo kmeti je v Prosivniku, Jeseničnik pod Medvedovim hr ibom, domovi v Rebri 
pod Planino, Pr i lopih, Klokočovcu, na Klancih itd. Večje uravnave na kremenovem 
keratof i r ju , k i so na južnem pobočju Dobrovel j , poseljujejo domovi v Polšniku in 
Ropasiji kakor tudi Laznik in Podpečan pod Čreto. Na vršnem slemenu stoje Pre-
dovnik, Paragojnik, Selišnik, Otovnik, Vrhovnik in Jug na Dobrovl jah, Zakrajšek 
za Čreto. Na pobočnih slemenih imajo domove Predovnik, Peternišek, Kor i tn ik , Ma-
tevžak in Dešnikar v porečju Kisovškega potoka itd. (pr im. s l ik i 11 in 15). 
Zatišna in blaga pobočja suhih dol in ter ostanke teras zavzema večina kmet i j v Do-
brovski vasi (npr. Jezernik, Hriberšek, Rovtnik, Ramšak, Covnik, Napotnik, Janžov-
nik, Rokovnik (prim. tudi M e z e , 1969, 19) pa kmeti je na Tešovi, Vologi, Kaleh itd. 
Strojanškova domačija si je izbrala položaj ob ust ju obvisele suhe kraške doline. 
Destovnikov in Kr ižn ikov dom stojita pod prevalom pr i Janezu in Pavlu (822 m) 
in tud i Matevžak je na manjšem prevalu. Na teraso oziroma na vršaj so postavljeni 
domovi v Merinci. V tesni dol in ic i Cerkovnice domujeta La jnar in Polšnar, v nje-
nem povirnem delu, ob črnem grabnu pa stoj i Plešnikov dom. Skratka, sleherna 
kmet i ja si je izbrala lego oziroma položaj svojega doma na dveh al i več razl ičnih 
obl ikah površja. 
2.4. Ekspozici ja in obdelovalne površine 
Tud i na Dobrovel jski planot i ugotavl jamo, da se z naraščanjem nadmorske vi-
šine povečuje delež zemljišč na pr isojn ih legah. Na severnem delu planote, k je r so 
večje uravnave na pobočj ih, so krčevine obdelovalnega zemljišča na severnem, 
severovzhodnem in severozahodnem pobočju Podgorskega hr iba (722 m). Snežečnik 
nad Podgorjem ima obdelovalno zemljo na vzhodnem in severovzhodnem pobočju 
omenjenega hriba. Pretežno ju t ran jemu in dopoldanskemu soncu izpostavljeno lego 
imajo obdelovalne površine Rovčke, Olčke in Leške domačije, k i stoj i jo nad Obram-
l jami , pa tudi Strojanškov in Hlastejev dom. 
Kmeti je Dobrovske vasi in njenega najbl ižjega sosedstva imajo obdelovalni svet 
po južnih, jugozahodnih, zahodnih in le deloma tudi po severnih vzpetinah in po-
bočj ih. Podobno osončenje imajo površine domačij v Planini (pod cerkvi jo sv. Ja-
neza in Pavla) kakor tudi kmeti je pod Grmado (898 m) ter v povi rn ih del ih Kisov-
škega potoka in Trbolce. 
Domačije za Čreto imajo večino svojega zemljišča po južn ih pobočj ih in le de-
loma tudi po zahodnih, vzhodnih, jugozahodnih in nekaj malega celo po severnih 
strminah. Pri lopska zemlja je izpostavljena predvsem vzhodnemu in le delno tud i 
jugovzhodnemu soncu. Najv iš j i kmet i j i na Dobrovel jski planoti, Planine in Ptica, 
imata večino obdelovalne zemlje po južnih, jugovzhodnih in jugozahodnih pobočj ih 
Lajšča (1055 m) in Belice ( l j . Bleznice, 1066 m) . Podobno lego imajo domačije na 
Ropasij i, v Polšniku, na Klancih ter V Pečeh (pr im. še slike 3, 7 in 9). 
Večina vološke obdelovalne zemlje je položena v dno ter na bregove suhega 
kraškega podolja. Tamkajšnja pol ja, t ravn ik i in pašniki ležijo po južnih, severo-
vzhodnih, jugovzhodnih, vzhodnih in celo po zahodnih in severnih strminah izredno 
razčlenjenega površja. Podobno lego zavzemajo kmeti jske površine Kalanov. Večina 
L ic janovih n j iv in t ravnikov v Prosivniku je na vzhodnem in severovzhodnem po-
bočju Srobotnikove rebr i (968 m) , medtem ko imajo druge t r i prosivniške domačije 
svoje krčevine po severnem, severovzhodnem, jugovzhodnem, severozahodnem in de-
loma tudi po južnem pobočju. 
Do 11,5° 11,6 do 22° 22 do 24° 24° in več Skupaj 
Naselje štev. areal štev. areal štev. areal štev. areal štev. areal 
pos. (v ha) pos. (v ha) pos. (v ha) pos. (v ha) pos. (v ha) 
Creta K P 3 24,1818 2 6,2500 5 30,4318 
CP — — — 96,1818 — 26,8243 123,0061 
Dobrovl je K P 7 39,1371 25 268,6423 2 11,9034 2 6,6736 36 326,3564 
CP 101,7518 767,6027 82,4836 31,4392 983,2803 
Jeronim KP 20 78,1568 29 164,7269 1 9,0291 3 20,0946 53 272,0074 
CP 235,3961 423,2146 28,6423 56,4891 743,7421 
Podgorje (del) KP 2 6,9271 4 23,5265 — — — — 6 30,4536 
CP 23,5191 69,7203 — — 93,2394 
Stopnik (del) i n Pri lope K P 2 14,9357 6 12,6725 1 7,0508 4 23,1301 13 57,7891 
CP 51,9973 25,3414 23,4669 49,7180 150,5236 
Tešova in Briše K P 19 63,2273 5 9,4954 — — — — 24 72,7227 
CP 143,3624 14,9416 — — 158,3040 
Vologa K P — — 11 52,1721 — — — — 11 52,1721 
CP — 140,2231 — — 140,2231 
Dobroveljska planota KP 50 202,3840 83 555,4175 4 27,9833 11 56,1483 148 841,9331 
skupaj CP 556,0267 1.537,2255 134,5958 164,4706 2.392,3186 
Opomba: KP = kmet i jske površine, CP = celokupne površine zemlj išč. 
Tabela 1 
Nagnjenost kmetijskih površin po naseljih Dobroveljske planote 
Merinške kmeti je imajo največ obdelovalnega zemljišča po zahodnih, južn ih in 
jugovzhodnih pobočjih. Tešovska kmeti jska zemlja zavzema južna, vzhodna in za-
hodna pobočja in le posamezne parcele so obrnjene prot i severu in severozahodu. 
Zemlja obeh br išk ih domačij leži po južnih in jugovzhodnih pobočjih. Savrtnikova 
kmeti ja na Selu (pr i Vranskem) ima zemljišče po vzhodnem in severovzhodnem po-
bočju, in sicer med Cerkovnico in njenim desnim pr i tokom Zlajfo. 
Razgibano kraško površje je še danes izrabljeno v različne kmeti jske namene. 
Večje vrtače in druge globeli v zakraselem svetu so neposredno vključene med obde-
lovalne površine. Kraške globeli z debelo preperelino so (bile) namenjene nj iv icam; 
nj ihova prisojna pobočja so ponavadi travnata, medtem ko so senčnate strani porasle 
z grmičevjem. 
2.5. Nagnjenost (strmina) kmetijskega zemljišča 
Strmine, k i so značilne za večino obdelovalnih površin v hr ibovju, pomenijo 
tudi oviro p r i obdelovanju in uporabi kmet i jsk ih strojev. Nagnjenost pobočij zahteva 
svojstveno obdelovanje ornega zemjišča, in sicer v smeri izohips. Z intenzivnejšimi 
obl ikami obdelovanja oziroma kmetovanja v hribovskem svetu se pojavl ja čedalje 
močnejša erozija in sploh polzenje prst i po pobočj ih navzdol. Na ta način so nastale 
številne in v pokra j in i izredno vidne orne terase, k i so nepogrešljiva sestavina kul-
turne pokraj ine v hr ibovskih predelih ( M e d v e d , 1961, 146). 
Ozelenjevanje, k i je najbol j značilno na Dobrovl jah v zadnj ih dveh desetletjih, 
n i le posledica deagrarizacije in depopulacije, temveč odsev koreni t ih sprememb, 
k i j i h doživlja kmeti jska proizvodnja zaradi uvajanja številnih novosti na področju 
mehanizacije. 
Nagnjenost kmetijskega zemljišča smo izračunali za vsako kmet i jo posebej. 
Za strnjena naselja (Vologa, Tešova, Merinca), k jer na kar t i 1 : 5 000 oziroma 
1 : 10 000 n i bilo mogoče jasneje določi l i pripadnosti parcel posameznim kmet i jam, 
imamo podatke za celotno vaško obdelovalno zemljišče; za ta naselja je značilna 
razdelitev obdelovalnega sveta na grude ( I I e š i č, 1950). 
Podatki v tabeli 1 pr ikazujejo število domačij, obseg in povprečni naklon n j i -
hovega zemljišča. Rezultati kažejo, da je mogoče skoraj na eni četrt ini kmetijskega 
zemljišča uporabl jat i sodobne poljedelske stroje. Največj i delež zemljišča s povprečno 
nagnjenostjo do 11,5° je na območju Tešove in Briš pa v Jeronimu (28,7 % ) , četrtino 
ga imajo še domačije v Pr i lopih ter v hr ibovitem delu Stopnika. V to skupino spa-
data obe kmet i j i na skrajnem severnem obrobju planote. V naselju Dobrovl je pa 
zavzemajo zemljišča s povprečno nagnjenostjo do 11,5° le 12 % celotnega areala. 
Po današnjih spoznanjih je zemlja s strminami od 11,6° do 22° najprimernejša 
za uveljavitev pašno-košnega sistema živinoreje. Takšnega sveta je na našem območju 
skoraj dve t re t j in i (66 %) , in sicer največ na Vologi (100 %) , Dobrovl jah (82 %) , 
za čreto (80 %) , v Podgorju (77 % ) , najmanj pa v Stopniku in Pr i lopih (22 %) ter 
na Tešovi in Briš ih (13 %) . 
Redkejše so že strmejše krčevine obdelovalnega sveta. Samo pr i 4 posestnikih 
znaša povprečna nagnjenost obdelovalne zemlje med 22 in 24°; to zemljišče pa je že 
tudi na zgornji mej i uporabnosti za trajno pašo (pr im. M e z e, 1980 a). Tako strmega 
sveta je samo 3,3 % na obravnavanem območju Dobroveljske planote (na jveč v Pri-
lopih 12,2 %, na Dobrovl jah 3,6 % in v Jeronimu 3,3 %) . Pr i enajstih posestnikih 
znaša povprečna nagnjenost njihovega kmetijskega zemljišča več kot 24°. Ta območja 
SI. 4. Mogočna Uratnikova domačija je v severnem delu Dobroveljske planote. Njen 
dom stoj i na položnejši dolomitni uravnavi (731 m) in sodi med najbol j na-
predne in mehanizirane hribovske kmeti je. Neposredno severozahodno od doma 
je jama, k jer kopl jejo dolomit za domače gradbene potrebe. 
so že zelo neprimerna za trajno pašo ( M e z e , 1980 a). Takšnega zemljišča je na 
Dobrovel jski planot i le 6,7 %, in sicer največ za Čreto (21 %) . Podatki prepričl j ivo 
kažejo, da so Dobrovl je in nj ihovo neposredno sosedstvo p r i današnjih obl ikah in 
načinih obdelovanja zemlje najprimernejše za živinorejo, k i b i slonela na pašno-
košnem sistemu (glej še sliko 4). 
Povprečna velikost zemljiške posesti pravi loma narašča z večanjem strmine 
obdelovalnega sveta. Posestva s povprečno nagnjenostjo do 11,5° (ali do 20 %) mer i jo 
po 11,12 ha, v skupini od 11,6° do 22° pa že 18,52 ha, posestva s povprečno strmino 
obdelovalne zemlje med 22° in 24° obsegajo po 33,65 ha, medtem ko domačije z več 
kot 24° s t rmim zemljiščem posedujejo le še po 16,16 ha. 
Na proučevanem območju je povprečna nagnjenost obdelovalne zemlje 15,1°, 
povprečna minimalna strmina 9,3°, medtem ko je povprečna maksimalna nagnjenost 
dobrovel jskih krčevin 22,1°. S temi okv i rn imi podatki lahko dobimo zaokroženo 
predstavo o značilnostih oziroma razgibanosti površja. 
Kmeti je za Čreto, k i so med najv iš j imi , imajo povprečno strmino obdelovalnega 
sveta 20,3°, kar je že na zgornj i mej i pr imernost i za živinorejsko izrabo. Najbol j strma 
zemljišča imata Laznik (30,6°) in Podpečan (26,3°) pod čreto. Domovi v naselju 
Dobrovl je so v povprečju 687 m visoko; najniž je stoj i ta Dolar (400 m) in Turnšek 
na Puši (398 m) , najvišje pa so kmeti je v Planini (Zacerkovnik 860 m, Planinšek 
855 m, Selišnik 843 m, Kr ižn ik 837 m, Destovnik 808 m, Paragojnik 800 m, Predovnik 
795 m, Javoršek 903 m itd.). Pr i 25 al i 69,4% dobroveljskih domačijah je strmina 
obdelovalnega sveta zelo pr imerna za živinorejo pašno-košnega sistema in le št ir i 
gospodarstva imajo zanjo manj ugodne naravne pogoje. Zemljišče sedmih posestnikov 
pa je celo primerno za orno poljedelstvo (do 11,5° naklona; pr im. tabelo 1 in 2). 
Najbol j strme površine imajo kmeti je na pobočj ih (npr. Orešnik 26,3°, Javoršek 25,3°, 
Strojanšek 23,8°, Turnšek 22,3°, Hlastej 20,3° i td.). Povprečna strmina obdelovalne 
zemlje v naselju Dobrovl je pravi loma narašča od severa prot i jugu. Največje strmine 
imajo domačije na vzhodnem pobočju planote (pr im. tudi s l ik i 5 in 6). 
Tabela 2 
Povprečna višina kmečkega doma, obdelovalnega zemljišča in nagnjenost 
kmetijskega zemljišča (v kotnih stopinjah) 
Obdelovalna zemlja Nagnjenost kmetijskega zemljišča 
Naselje 
zaselek 
Dom 
(nad. viš.) spodnja 
meja 
zgornja 
meja povprečna min. mak. 
Greta 821 735 855 20,3 12,5 25,0 
Dobrovlje 687 623 723 16,0 10,1 22,7 
Podgorje-
Podvrh (del) 442 410 474 14,0 8,2 19,2 
Prilope 575 545 606 22,9 20,6 29,8 
Stopnik (del) 459 403 488 16,5 9,1 25,8 
Briše 447 424 461 9,5 6,0 16,0 
Tešova 487 438 536 9,1 6,6 15,6 
Vologa 586 530 820 12,2 5,9 24,4 
Jeronim 586 544 641 15,4 9,5 22,8 
hribovski del 695 652 748 17,2 11,0 24,0 
Kale 543 493 589 12,9 8,4 19,5 
Prosivnik 585 490 683 19,9 14,9 23,2 
Merinca 421 399 472 12,6 5,9 22,6 
Skupaj 588 538 645 15,1 9,3 22,1 
Zahodna polovica Dobroveljske planote, k i teži prot i Vranskemu in Spodnji Sa-
v in jsk i dol ini , ima čedalje manj značilnosti planote. V tem delu so kmeti je večinoma 
naslonjene na pobočne pregibe in največ j i h je na mej i med prepustnimi apnenci 
(in dolomit i) in vododržnimi kamninami. V hribovskem delu naselja Jeronim znaša 
povprečna lega doma 695 m. V tem delu planote sta tudi najv iš j i kmet i j i v občini 
Žalec. To sta Planine (1015 m) in Ptica (995 m) , k i stoj i ta v Planin i med vrhovoma 
Lajšč (1055 m) in Belica ( l j . Bleznica, 1066 m) . Kmet i j i nimata prestrmega zemljišča 
(Planine v povprečju 12,2°, Ptica 13,9°) pa tudi maksimalna strmina njunega obdelo-
valnega sveta se giblje okrog 20° (pr im. s l ik i 1 in 2). 
Pod zaselkom Planina stoj i jo št ir je domovi v Rebri (nadmorska višina 840 do 
860 m) , kater ih lastnik i pa ne žive več od kmeti jstva. Nj ihova obdelovalna zemlja 
je v pasu med 810 do 880 m in ima povprečni naklon od 19,4 do 21,5°. 
Jeronski zaselek Prosivnik, k i stoj i na pregibu na severovzhodnem pobočju pod 
Babo (748m), ima povprečno strmino obdelovalne zemlje 19,9°. Zemlja Kalanov, 
kater ih domovi stoje nad ustjem zakraselega Vološkega podolja, je v povprečju 
nagnjena za 12,9°. Tud i merinške kmeti je imajo položna zemljišča, zato j i h je veči-
noma mogoče obdelovati s stroj i . Povprečna strmina merinškega pol ja je 12,6°, med-
tem ko največje strmine, k i so namenjene travnikom, dosežejo naklon med 23,2° 
in 36,9°. 
SI. 5. Javoršek (903 m) stoji na osrednjem delu Dobroveljske planote; njegova obde-
lovalna zemlja zavzema predvsem strma jugovzhodna pobočja. Javorškova 
kmeti ja, k i ne meri n i t i 10 ha, ima izredno strme nj ive in travnike (v povprečju 
po 25,3°). Javoršek je bi l na jv iš j i hmeljar na Dobrovl jah; na njegovih n j ivah 
so prideloval i hmel j do leta 1965. 
Vološka zemlja n i prestrma (12,2°) za poljedelstvo. Zaradi kraškega značaja 
površja pa je zelo neprimerna za obdelovanje s sodobnejšimi stroj i . V zgornjem delu 
Vološkega suhega podolja pod Lipo (723 m) in po vzhodnem pobočju Predkovice 
(1013 m) in Smolnika (1002 m) so posamezne parcele košenic strme do 24,4°. Neka-
tere vološke nj ive, k i so na dnu podolja, n imajo n i t i 6° nagiba. 
Obdelovalna zemlja tešovskih domačij ima v povprečju samo 9,1°. Najbol j strme 
njive in travnike imajo Pistotnikovi (16°), Temniškovi (17,1°) in Fankovi (14,2°). 
Sosednje Briše (zaselek Vranskega) s š t i r imi domovi, k i stoje pod Tešovo, imajo 
položno zemljo (9,5°), medtem ko so nj ive in t ravn ik i pr i lopskih domov najbol j strmi 
(22,9°). Jerinova domačija, k i je največja v Pr i lopih (14,62ha), ima zemljo s povpreč-
n im nagibom 26,6°. 
V hr ibovi tem delu Stopnika je strmina kmeti jske zemlje 16,5°. T u imajo naj-
strmejše obdelovalne površine Kor i tn ik (27,6°), Lajnar v Grabnu (24,6°) in Peter-
nišek (23°). 
2.6. Spodnja in zgornja meja obdelovalne zemlje 
Poleg nagnjenosti zemljišča je tudi velika relativna višina med spodnj im in zgor-
n j im robom obdelovalne zemlje pomembna značilnost hr ibovskih domačij. V višinski 
razl ik i kmeti jske zemlje so zarisane mnoge površinske značilnosti reliefa, velikost 
posesti in potek krčenja gozdov. 
Višinska razl ika med spodnjim in zgornj im robom obdelovalne zemlje dosega 
na obravnavanem delu Dobroveljske planote v povprečju 107 m. Pribl ižno na sredino 
obdelovalnega sveta je postavljen kmečki dom, katerega povprečna lega je na višini 
588 m; povprečna meja spodnjega roba kmeti jske zemlje je pr i 538 m, zgornja meja 
pa sega v povprečju do višine 645 m. Precejšnje razlike so med posameznimi naselji, 
še večje pa se kažejo med kmet i jami. 
Tam, k jer so selišča kmečkih domov postavljena na vršne uravnave, na slemena 
al i pa v dno dolin, so pravi loma precej manjše razlike med spodnjo in zgornjo mejo 
krčevine. Domačije, k i imajo domove na pobočnih uravnavah al i na pregibih, so 
krči le za obdelovanje najprimernejše zemljišče pod domom in nad n j im. Zalo je p r i 
n j ih razl ika med spodnjim in zgornj im robom kult iviranega sveta precej večja. 
Spoznali smo, da je povsod tam, k jer imajo domačije kmeti jsko zemljo v raz-
ponu 50 m višinske razl ike pod domom in pr ibl ižno prav tol iko tudi nad n j im, način 
obdelovanja zelo svojevrsten. V tem okvi ru je treba iskati razporeditev orn ih površin 
SI. 6. Strojanškova kmeti ja je v dnu obvisele suhe kraške doline v vzhodnem delu 
Dobrovelj, in sicer med gozdnato Grmado (896 m) in Konjškom (793 m). Njen 
dom (547 m) je nad ustjem desnega brega suhega kraškega podolja. Obdelovalni 
svet s povprečno strmino 24° zavzema predvsem vzhodno in jugovzhodno po-
bočje Grmade. 
in košenin, dostopnost do n j ih , napeljavo pot i in kolovozov itd. Koristno b i bi lo 
podrobneje spoznati kvalitetne razlike med posameznimi deli krčevin, k i se kažejo 
v osnovni namembnosti zemljišča. Podoba je, da moramo tudi s tega v id ika tehtati 
vsakokratna prevrednotenja kmetijskega zemljišča v hr ibovskih predelih (pr im. 
M e d v e d , 1967, 158). 
Podrobnejši pregled povprečne višine doma, k i je gospodarsko in socialno sre-
dišče sleherne kmeti je, in povprečne višine njegovega obdelovalnega sveta se pra-
viloma ujemata. Večja odstopanja smo ugotovil i le v nekaterih naselj ih: dobrovski 
domovi so v povprečju za 14 m nad povprečno višino kmetijskega zemljišča, čretl jan-
ski za 26 m in pr i lopski za 13 m, v dveh naselj ih pa je povprečna višina kmetijskega 
zemljišča niže od kmečkega doma (v Merinci za 15 m, na Vologi pa celo za 89 m). 
Povsod drugod so le manjša odstopanja in selišča domov so v višini aritmetične sre-
dine obdelovalnega sveta (prim. podatke v tabeli 2). 
Ker je kmet i ja osnovna gospodarska in proizvodna celica hribovskega sveta, 
je koristno, da prikažemo tudi nekaj konkretn ih podatkov. Pr i voloških domačijah 
znaša višinska razl ika pr i razporeditvi obdelovalne zemlje kar 200 m. Pr i Podpečanu 
pod Čreto je 230 m, medtem ko je p r i dobrovskih domačijah največja p r i Hlasteju, 
Covniku in Jugu (okrog 180 m). Pr i Rovšniku nad Obraml jami je 110 m višinske 
razlike med spodnj imi n j ivami in zgornjo mejo košenin. Izredno velik višinski razpon 
je v Prosivniku nad Merinco (200 do 270 m), Klokočovcu (185 do 210 m), na Ropasiji 
(155 do 200 m) in na Kaleh (125 m). Tud i tešovske domačije imajo svojo zemljo 
razpotegnjeno po pobočj ih v višinski raz l ik i do 180 m. V hribovitem delu Stopnika 
je največja višinska razl ika kmetijskega zemljišča p r i Peternišku (160 m), p r i pr i -
lopskih domačijah pa pr i Jerinu, in sicer 120 m. 
Pomen višinske razlike med spodnj im in zgornj im robom obdelovalne zemlje 
se poleg fenoloških značilnosti kaže tudi v n jeni prometni povezavi z domovi. Čim 
večja je razl ika med obema skrajn ima točkama obdelovalne zemlje, tem daljši ali 
strmejši so kolovozi. Do nedavnega je živinska vprega zadoščala namenom in potre-
bam dobrovel jskih kmet i j . Z mehanizacijo, ko je postal t raktor nepogrešljiv pripo-
moček, pa je postala večina kolovozov prestrmih za promet med domom in n j ivami , 
t ravnik i i n drugim zemljiščem. Zato so v zadnj ih let ih po obdelovalnem zemljišču, 
k i ga predstavljajo krčevine, zgradil i številne nove kolovoze ali pa so stare razšir i l i . 
S kolovozi in drugimi podeželskimi prometnicami je sleherni dom povezan s svoj im 
celotnim zemljiščem kakor tudi z b l ižn j im sosedstvom. Kolovozi so izredno opazne 
antropogene prvine v pokra j in i . Za nj ihovo izpeljavo preko zemljišča so izrabi l i naj-
ugodnejši teren. Zato moramo tudi s tega — prometnega — vidika presojati strmine 
obdelovalnega sveta, njegovo namembnost, višinske razlike, položaj in lego doma 
in sploh možnosti prometne povezanosti kmetijskega zemljišča z njegovim gospo-
darskim osredkom — domom. 
2.7. Osnovne podnebne značilnosti 
Zaradi pomanjk l j i v ih meteoroloških podatkov ni mogoče orisati vseli najpo-
membnejših podnebnih razmer. Edina dežjemerska meteorološka postaja na Dobro-
vel jski planot i je na Ropasiji, v nadmorski višini 750 m. 
Pr i označitvi osnovnih podnebnih razmer se bomo v glavnem naslonil i na objav-
ljene podatke (npr. M c z e, 1969, 24—32; Hidrometeorološki godišnjak I I . , Pada-
vine), s kater imi je mogoče označil i vremenske in podnebne razmere. 
Podatki jeronske postaje IV. reda (od leta 1952 dalje) so izredno dragoceni, saj 
pr ikazujejo padavinska in druga opazovanja vremenskih pojavov, k i se kažejo po 
južnih, to je večinoma po pr isojn ih predelih zahodnega dela planote (pr im. M e z e, 
1969, 25). Naše proučevanje je tudi pokazalo, da je večina pobočij med 360 do 450 m 
nadmorske višine že izven območja megle in temperaturne inverzije. 
Na osnovi podatkov, k i so v tabeli 3, ugotavl jamo, da količina padavin pojema 
od zahoda prot i vzhodu oziroma severu. Tud i z zniževanjem nadmorske višine po-
jema letna kol ič ina padavin. Na podlagi meteorološkega gradiva ugotavl jamo, da 
Dobroveljska planota s svoj im hr ibovskim in gričevnatim obrobjem sodi v sklop 
ozemlja s podnebnimi značilnostmi osrednje Slovenije in je že tudi na mejnem ob-
rob ju dveh podnebnih provinc, k i zajemata zahodni, južni in vzhodni del osrednje 
Slovenije. V območje prve kl imatske province spada domala celotna Dobroveljska 
planota, medtem ko se na njenem severnem delu ter na vzhodnem gričevnatem 
obrobju že uvel javl ja čedalje več vpl ivov vzhodnega dela osrednje Slovenije. V po-
drobnostih se prepletajo na obravnavanem območju vp l iv i treh osnovnih k l imatskih 
rajonov: L jubl janske kotl ine, Gornje in Spodnje Savinjske doline ( G a m s , 1972, 
5—6). Tud i s tega v id ika pomenijo Dobrovl je izrazito prehodno pokraj insko enoto, 
k jer se prepletajo številne lastnosti alpskega in panonskega podnebja (M e 1 i k , 
1954, 61; 1957, 467—468). 
Tabela 3 
Povprečna mesečna in letna količina padavin 
v obdobjih 1952—1966 in 1952—1971 
Obdobje 1952—1966 Obdobje 1952—1971 
Mesec Jeronim Mozir je Motnik Jeronim Gomilsko 
(750 m) (347 m) (442 m) (750 m) (294 m) 
Januar 96 70 73 91 67 
Februar 81 67 76 89 67 
Marec 88 71 76 89 68 
Apr i l 117 100 110 121 100 
Maj 147 130 127 140 117 
Juni j 150 158 135 139 128 
Jul i j 148 151 137 143 130 
Avgust 143 137 141 151 142 
September 131 127 117 129 109 
Oktober 162 142 125 137 107 
November 154 125 129 155 124 
December 123 99 102 112 87 
Letno 1.540 1.377 1.348 1.496 1.246 
Dobroveljska planota ima letno od 1300 do 1500 m m padavin. V iš j i predeli pla-
note so bol j namočeni kot pa njeni skrajno severni in severovzhodni robovi. Postaja 
v Jeronimu, k i stoj i med Toncovo in Ropasovo kmet i jo neposredno pod prepadnimi 
Ropasovimi pečmi (glej sl iko 9), ima iz leta v leto različne količine padavin. Leta 
1960 so nameri l i 1800 m m (Motnik 1699 mm, Gomilsko 1388 m m in Mozir je 
1418 mm), 1969. leta celo 1810 m m (Motnik 1565 mm, Gomilsko 1383 m m in Mozir je 
1424 mm) , 1971. leta pa le 1122mm (Motnik 1061 mm, Gomilsko 1027 mm in Mo-
zir je 868 mm). 
Področje Jeronima je imelo (v obdobju 1952—1966 in 1952 do 1971) največ 
padavin v polet ju (28,6 %) ter v jeseni (29 % oziroma 28 %) , na jmanj pa v zimskih 
mesecih (19,5 %) . Dobroveljska planota dobi v vegetacijski dobi (od apri la do vkl juč-
no oktobra) od 64 do 69 % vseh letnih kol ič in padavin. 
Suše zelo pogostoma pestijo dobroveljsko kmeti jstvo. Le pr i redkih domačijah 
zagotavljajo, da j i m moče naredijo več škode kot suše (npr. Lešnik nad Obraml jami, 
Paragojnik v Planini , kmetje za čreto, k i imajo pol ja tudi na dnu zaprtega kraškega 
podolja, i td.). 
V padavinskem režimu se na Dobrovl ja l i prepletajo značilnosti celinskega in me-
diteranskega podnebja. Jeronim ima največ padavin v jeseni, v oktobru al i novembru. 
Drugi padavinski višek je v polet ju, jun i ja , ju l i ja ali celo avgusta. Dobrovlje imajo 
v povprečju od 135 do 145 padavinskih dni. 
Večina padavin v hladnih mesecih je v ob l ik i snega. V obdobju 1952—1971 je 
snežilo letno v povprečju od 27 do 39 dni. Največ dni s sneženjem je bi lo v letu 1956, 
in sicer 59, najmanj pa leta 1964 (22 dni) . Na Ropasiji leži snežna odeja povprečno 
po 79 dni na leto, v Motn iku ter na Gomilskem pa vsaj 20 dni manj . Tud i v tem 
pogledu so razlike med posameznimi let i : leta 1969 je imel Jeronim snežno odejo kar 
123 dni, 1952. leta 119 dni, leta 1962 109 dni in 1965. leta 107 dni, toda leta 1959 le 
37 dni in v naslednjem letu 48 dni. V let ih 1952—1966 (glej M e z e , 1969, 31) je 
prv i sneg v Jeronimu zapadel v povprečju že 2. novembra, zadnj i dan s sneženjem 
je b i l 20. apri l . Povprečno je bi la v Jeronimu 1 cm in več debela snežna odeja že 
12. novembra, zadnj i dan z enako debelino snega pa je v povprečju 4. apri l . 
Številne soodvisnosti med posameznimi pr i rodn imi danostmi okol ja se kažejo v 
vegetacijskem r i tmu. Glavne vzroke za fenološke razlike med posameznimi predeli 
Dobroveljske planote moramo iskati predvsem v številnih naravnih dejavnikih. Več 
kot šeststometrska višinska razl ika med obdelovalnimi površinami izredno pomembno 
odloča p r i gojenju in uspevanju razl ičnih poljedelskih rastl in. Proučevanja so ugo-
tovila, da je zgornja meja uspevanja koruze in f ižola v višini med 750 in 800 m (pr im. 
tudi M e z e , 1969, 64—69). Nad to višino je pridelek koruze ali f ižola že precej ne-
zanesljiv. Tud i pridelek grozdja, k i ga daje brajda okrog posameznih domov na Vo-
logi, je zelo nezanesljiv. Voložani zatr ju je jo, da nj ihovo grozdje normalno dozori v 
povprečju samo enkrat al i največ dvakrat v sedmih letih. 
V pr imer jav i z dolino kasni na Br iš ih zorenje žitaric za 3 do 4 dni. Stare ža-
njice, k i so hodile po dninah, zatr ju je jo, da so najprej žele na Vranskem, nato na 
Selu in nazadnje še na Tešovi. Tešovljani pospravijo svoj ži tni pridelek 5 do 7 dni 
kasneje kot Vranšani, kater ih domovi stoje 170 m nižje v dol ini. Tudi pr i kmet i jah 
na skrajnem severnem delu Dobrovelj zore žita, v pr imer jav i s prodnat im letuškim 
poljem, vsaj z enotedensko zakasnitvijo. Enako časovno zamudo smo ugotovil i p r i 
Dešnikar ju nad Stopnikom, pa v Merinci, Klokočovcu itd. 
Na večini kmet i j kasni rast vegetacije — v pr imer jav i z dolino — od 7 do 14 
dni. Te kmeti je so v pasu med 500 do 700 m oziroma 750 m. Z eno do dvotedensko 
zakasnitvijo žanjejo žita kmeti je v Dobrovski vasi (severne Dobrovl je), domačije po 
vzhodnem pobočju Dobrovelj in domovi nad Obramljami. V to skupino uvrščamo 
tudi domačije v Pr i lopih, Plešnika v povirnem delu Cerkovnice, Podpečana in La-
znika pod Čreto, domačije v Polšniku, Pečenika in Tresko ter Trbovca V Pečeh, na-
dalje kmeti je v Prosivniku itcl. K tem lahko prištejemo še Krevl jevo domačijo, čeprav 
leži precej nižje — na Klokočovcu. Toda pr i Krevl jevih še vedno seje jo oziroma pri-
SI. 7. Pečenik (642 m) V Pečeh al i v Klančiču je z 48 ha največja kmet i ja v Jeronimu 
in sploh v zahodnem delu planote; razprostira se na triasnem apnencu. Tudi 
Pečenik, kot številni drugi domovi na zakraselem svetu, je imel velike težave 
s pitno vodo. Do leta 1979 so Pečenikovi uporabl jal i kapnico iz dveh rezervoar-
jev, odtlej dalje pa imajo skupaj s š t i r imi vikendaši, k i imajo hišice na nekdanji 
n j ihovi Gornj i Rebri, vodovod. Vodo so napeljal i iz močnega izvira, k i je pod 
Planincem na Planini. 
delujejo staro sorto domače pšenice, k i zori skoraj 14 dni kasneje kot nove sorte 
pšenice, k i rastejo po po l j ih v dol ini. Sicer pa območje Klokočovca sodi v pas, k jer 
fenološki pojavi zaostajajo za dolino največ za sedem dni (glej tudi s l ik i 3 in 7). 
Kmeti je od 700 do 850 m nadmorske višine uvrščamo v skupino, k je r fenološki 
pojavi kasnijo od 14 do 21 dni. Mednje sodijo domačije v Planini pod cerkvi jo sv. Ja-
neza in Pavla, Brezovnik i td. S tritedensko zamudo dozorevajo pol jsk i pr idelk i tudi 
pr i Snežečniku na severovzhodnem delu Dobrovel j , katerega zemljišče s povprečno 
strmino 13,7° je razmeščeno po vzhodnem in severovzhodnem pobočju planote. 
Pr i najv iš j ih dobrovel jskih domačijah (nad 800 m) kasni letina za več kot 20 
dni. To velja za domačije za Čreto, Ručgarja, Ptico in Planinca. K n j im prištevamo 
še Javorška in Destovnika. Pr i najv iš j ih dobrovel jskih kmet i jah so želi ječmen šele 
sredi avgusta, nato pa pšenico, konec avgusta in v začetku septembra še oves in 
jaro pšenico. Do danes sta se med žit i ohrani la ječmen in jara rž (pr im. tudi M e z e, 
1969, 66; pr im. še slike 1, 2, 5 in 16). 
Večina kmet i j ima obdelovalno zemljo v razl ični nadmorski višini ter v razl ičnih 
legah. Tud i struktura prsti, predvsem pa ekspozicija in strmine n j i v močno vpl ivajo 
na vegetacijski r i tem. Zato ugotavljamo znatne razlike med posameznimi n j ivami. 
Te se na zunaj kažejo bodisi v s t ruktur i posevkov bodisi v fenoloških značilnostih. 
Po l i ku l tum i sistem avtarkičnega kmeti jstva in krajša vegetacijska doba sta za-
htevala od l jud i , da so obdelali zemljo v težkih naravnih razmerah v krajšem času 
kot na ravninskih po l j ih v dol ini. I n prav v tem je bi la zakoreninjena objektivna 
potreba po številčno močnejši družini na hr ibovskih domačijah. Z današnjo depopu-
lacijo in delno deagrarizacijo izgubljajo hribovske kmeti je prepotrebno delovno moč. 
Tudi zato pr iha ja do nagle proizvodne preusmeritve iz poljedelstva v živinorejo. Oze-
lenjevanje n j ivsk ih površin je le zunanj i pojav številnih sprememb, k i j i h doživl ja 
hr ibovski svet. 
2.8. Oskrba s pitno vodo 
Poleg samih površinskih obl ik so imele neprepustne kamnine odločujočo vlogo 
p r i poselitvi Dobroveljske planote v srednjem veku. Na zakraselem svetu so kreme-
novi kera to f i r j i , ob kater ih so studenci, pomembno soodločali p r i lokaci j i naselitve 
in o krčevinah (glej slike 1, 2, 3, 9, 13, 15 in 16). 
Prebivalstvo Dobroveljske planote in njenega obrobja je še danes v nenehnem 
boju za zadostne količine pitne vode. Večina dosedanjih in ustal jenih načinov oskrbe 
s pitno vodo (npr. kapnica, izv i r i ) , k i so prevladovali v času samooskrbne usmerje-
nosti kmet i j , je bi la neposredno odvisna od vremena in porazdelitve padavin med 
letom. Vsa sušna obdobja, še posebej daljša, so prinesla Dobrovcem nove težave; 
precejšen del delovnega časa so nameni l i preskrbi (nošnji a l i vožnj i) s pitno vodo. 
Vse do nedavnega so se dobroveljske domačije oskrbovale s pi tno vodo pr i izv i r ih , 
neposredno iz potokov (ali »grabnov«), imele so vodnjake s studenčnico al i s kapnico 
(strešnico), le v redkih pr imer ih pa vodovode. 
2.8.1. Oskrba s pitno vodo 1971. leta 
Popis prebivalstva in stanovanj v začetku leta 1971 daje vpogled v oskrbo go-
spodinjstev s pitno vodo. Podatki popisa stanovanj in nj ihove komunalne opremlje-
nosti so urejeni po gospodinjstvih (pr im. tabelo 4) in objavl jeni po naselj ih. Zato 
smo mogl i v preglednico uvrst i t i podatke le za pet naselij, k i smo j i h v celoti pro-
učil i . Podatki v tabeli 5 pa so urejeni po domovih. Zato se razl ikuje jo od podatkov 
v prejšnj i tabeli. Poleg tega, da so podatki za naselje Jeronim pr ikazani tudi po nje-
govih sestavnih delih — zaselkih, smo v tabelo 5 uvrst i l i vsa gospodarstva, k i j i h 
obravnavamo. Potemtakem so bistvene metodološke, teritorialne in tudi časovne raz-
l ike med podatki, k i j i h prikazujemo v razpredelnicah 4 in 5. Zato j i h tudi ne smemo 
in ne moremo enačiti in ne pr imer ja t i med seboj. 
Oskrba s pitno vodo je odsev naravnih in gospodarskih danosti vsakega posa-
meznega predela. V letu 1971 je imelo skoraj sedem desetin dobrovel jskih gospodinj-
stev vodovod, desetina je dobivala vodo iz vodnjakov. Tedaj se je oskrbovalo s ka-
pnico še vedno 23 al i 17,4 % gospodinjstev in pet družin je vodo za gospodinjske in 
druge potrebe zajemalo pr i b l ižn j ih izv i r ih al i celo iz potokov. 
Gospodinjstva na Tešovi in Vologi so imela nadpovprečni delež stanovanj z vo-
dovodom. Za Greto so imele t r i domačije vodovodne napeljave, na Dobrovl jah 50 % 
domov in v Jeronimu dve t re t j in i gospodinjstev. Desetina dobrovel jskih in jeronskih 
domov je dobivala pitno vodo iz vodnjakov, na Tešovi le t r i je. Takrat je kapnico 
uporabl jalo še 13 gospodinjstev na Dobrovl jah, 9 v Jeronimu ter Podpečan pod čreto. 
Štir i gospodinjstva iz Jeronima in Turnšek na Puši so dobivali vodo neposredno iz 
potokov al i pa so jo nosili od izvirov (glej sliko 8). 
SI. 8. Ptic in Stefun na Vologi, k i je izrazito gručasto naselje v osrednjem delu su-
hega in zakraselega Vološkega podolja. Tu je bila oskrba z vodo najtežavnejša. 
2e pred 1. svetovno vojno so Voložani zajeli močan izvir pod cerkvi jo sv. Jošta 
in vodo napeljal i do svojih domov. Odtlej dalje so preskrbl jeni z zdravo pitno 
vodo. 
2.8.2. Današnja oskrba s pitno vodo 
Današnji načini in oblike oskrbe gospodarstev in n j ihov ih gospodinjstev s pitno 
vodo so pr ikazani v tabeli 5. Ugotovil i smo, da je oskrba s pitno vodo še vedno zelo 
raznolika. Osem al i 5,4 % domov je dobivalo vodo iz potokov oziroma so jo zajemali 
p r i izv ir ih. Pr i 16 (10,8 %) gospodarstvih je kapnica še vedno edini v i r gospodinjske 
vode. Več kot št ir i petine ali 83,8 % domov pa je imelo vodovodne napeljave; med 
n j im i je tudi 121 (ali 61,8 %) gospodinjstev, k i so imela vodo v kuh in j i (le v redkih 
pr imer ih imajo vodovodne pipe v vežah). 
Razložena naselja s prevlado samotnih kmet i j in manjše krpe neprepustnih ka-
mn in pogojujejo načine in oblike oskrbe s pi tno vodo. V strnjenih (gručaslih) na-
selj ih in zaselkih imajo večinoma skupno vodovodno omrežje. Najstarejši pr imer 
takšne oskrbe s pi tno vodo je Vologa (pred 1. svetovno vojno). Obnova in razširitev 
vološkega zajetja izvirov pod šentjoškim Mežnarjem v letu 1973/74 je omogočila po-
daljšanje vodovoda do zaselka Kale. Ze leta 1962 so Voložani zamenjali stare cevi 
z novimi. Deset let kasneje so zgradil i nov rezervoar (56 m3) in tedaj so vodo dobi l i 
tudi Kalovčani, k i imajo rezervoar s prostornino 35 m3 (glej sliko 8). 
V let ih 1948/49 so Tešovljani zajeli izvir Toncove vode pod Ropasijo. Na ta 
vodovod so danes pr ik l jučeni še domovi v Grabnu (ob Globovščici), Klokočovcu in 
Tabela 4 
Načini oskrbe gospodinjstev s pitno vodo (stanje 31. marca 1971) 
Vodovod Izkopani vodnjaki 
Naselje 
O T3 S O 
> 9* 
-S O >W 01 
O > 
T3 
ta 
G 
O 
> •o 
C a) t> 
o > 
•a 
a 
C 
>u 
'C 
o > 
•a 
c 0) > 
N 
a v 
C a 
cd 
M 
S O a 
Creta 4 2 1 — — — 1 — 
Dobrovlje 36 16 2 — 3 1 13 1 
Jeronim GO 40 1 — 6 — 9 4 
Tešova 21 15 — 3 — 3 — — 
Vologa 11 10 — 1 — — — — 
Skupaj 132 83 4 4 9 4 23 5 
Tabela 5 
Načini oskrbe domov s pitno vodo (stanje marca 1980) 
Vodna napeljava 
Naselje 
zaselek 
Š
te
vi
lo
 
go
sp
od
in
js
te
v 
Iz
v
ir
i,
 p
o
to
ki
 
K
ap
ni
ca
 
V
od
ov
od
 
v 
ku
h
in
ji 
v 
h
le
vu
 
N
a
p
a
ja
ln
ik
i*
 
Creta 5 1 1 3 3 1 1/3 
Dobrovlje 36 — 12 24 24 19 12/61 
Podgorje (del) 6 — 1 5 5 5 4/20 
Pr i lope in 
Stopnik (del) 13 1 — 12 11 8 3/10 
Briše 4 — — 4 4 2 2/9 
Tešova 20 1 — 19 19 12 8/34 
Vologa 11 — — 11 11 9 7/29 
Jeronim 53 5 2 ( + 1)** 46 44 25 17/66 
hribovski del 27 3 (1)** 24 20 12 6/24 
Kale 7 — 2 5 7 4 4/12 
Prosivnik 4 1 — 3 3 2 1/7 
Merinca 15 1 — 14 14 7 6/23 
Skupaj 148 8 16 ( + 1)** 124 121 81 54/232 
na Klancih. Tudi osrednji del gručaste Merince ima že starejšo vodovodno napeljavo. 
Zajeli so izvir v Mohor jevi Rebri. Spodnji del Merince, z raztresenimi domovi, je 
dobil vodovod šele sredi 60. let, ko so zajeli Jul ino vodo al i Hudournico nad Zlat im 
poljem (glej tudi KLS I I I . , 521) za potrebe Prapreč. Tud i br išk i domovi imajo svoj 
vodovod. Leta 1972 so zajeli manjši , a stalni izvir v čvanovi Zaloki pod Tešovo. 
V letu 1979 sta tudi Pečenik in Treska V Pečeh (ali l judsko tudi s Klančiča) 
dobila vodovodno napeljavo. Tedaj so si št i r je lastniki počitniških hišic, k i stoje na 
* P rva števi lka pomeni število gospodarstev, druga pa število napa ja ln ikov . 
* * Fermetova kmet i j a v Klokočovcu uporab l ja poleg vodovoda še vodo iz lastnega rezervoar ja, k i ga 
poln i strešnica. 
nekdanjem Pečenikovem svetu, napeljal i vodo od izvira pod Planincem v Planin i 
(prim. tudi sl iko 7). 
Večina drugih domov, k i je zunaj navedenih naselij, ima svoje lastne vodovode 
al i pa se oskrbuje s pitno vodo na drug način. Za naselje Dobrovl je je značilna raz-
drobljena napeljava vode od izvirov, k i imajo n iž jo lego, kot stoje domovi. V vseh 
teh pr imer ih vodo črpajo v rezervoar, k i je nad domom al i pa na podstrešju hiše 
oziroma katerekol i druge stavbe kmečkega doma (pr im. M e z e , 1969, 19). P r i ne-
kater ih hišah še vedno nabirajo kapnico al i deževnico v rezervoarje (l judsko štirne) 
in uporabl jajo hidrofore. Na ta način vsaj gospodinjstva dobivajo potrebne kol ičine 
vode iz vodovodne napeljave (npr. Rovtnik, Ramšak, Hr ibern ik idr.). 
Večina drugih domov dobiva vodo iz zajeti j močnejših izvirov, k i so nad domovi. 
Napeljava indiv idualn ih vodovodov je bi la v največjem razmahu po letu 1965, zlasti 
pa v zadnj ih desetih letih. Domačije v Planini (Predovnik, Paragojnik, Planinšek, 
Destovnik) so si vodo napeljale iz precej oddaljenih izvirov iz Sunca al i izpod črete 
(npr. Planinšek v dolžini 2600 m, Destovnik v dolžini 1000 m). 
Tud i domovi na skrajnem severnem delu Dobrovel j imajo lastne vodovode. 
Zgozdnik in Forštner dobivata pi tno vodo iz 1600 m oddaljenega izvira p r i Sv. Urba-
nu. Olčnik in Lešnik nad Obraml jami imata ločeni napeljavi iz dveh, skoraj 1800 m 
oddaljenih izvirov pod Otovnikom. Zaradi modernizacije hlevov ter usmerjenosti obeh 
kmet i j v vzrejo broj ler jev in v mesno govedorejo dobivata danes še dodatne kol ičine 
vode iz 600 m oddaljenega kraškega izvira p r i Potočniku, k i je 70 m pod n j ima. 
Izredno veliko število indiv idualnih vodovodov je odsev posebnosti naravnega 
okolja. Večina izvirov je majhna in nj ihove količine komaj zadoščajo potrebam po-
samezne domačije. 
2.8.3. Oskrba s pi tno vodo ob sušah 
Majhne zaplate neprepustnih kamnin s številnimi izvir i , k i izredno h i t ro reagi-
rajo na padavine, so danosti, od kater ih je odvisna preskrba dobrovel jskih gospodinj-
stev z vodo. K l jub napredku in spremembam so še danes številna gospodinjstva ob 
sušah neposredno prizadeta zaradi pomanjkanja pitne vode. 
Danes so ko l ikor tol iko redno preskrbl jeni z zadostnimi kol ič inami pitne vode 
domovi na Vologi in Kaleh, na Tešovi, v Klokočovcu in na Klancih ter V Pečeh, 
Merinci kakor tudi tiste kmeti je, k i so zajele močnejše in bol j oddaljene izvire, pa 
tudi gospodarstva z večj im številom zajeti j ter domovi s kombin i ran imi obl ikami 
oskrbe s pitno vodo (npr. kapnica in zajetja izvirov). 
Velike težave p r i preskrbi s pitno vodo nastopijo v sušnih obdobj ih zlasti še p r i 
domovih na severovzhodnem delu Dobroveljske planote. Ze od nekdaj so tamkajšnj i 
domovi dobival i vodo iz razl ičnih v i rov: kapnica je bi la prvenstveno namenjena go-
spodinjskim potrebam, medtem ko so živino napajal i p r i lesenih kor i t ih , k i so b i l i 
ob izvir ih. 
Ob sušah so domačije nad Obraml jami napajale živino al i p r i Potočniku al i pod 
Plaznikom, k jer izvira Trebnik. Uratn ik in Ramšak sta gonila živino k betonskemu 
kor i tu, k i je stalo v bl iž in i cerkve sv. Urbana. T u so leta 1949 zgradil i rezervoar 
(pr im. M e z e , 1969, 19 in KLS I I I . , 216), pa je že opuščen. Ta Uračk i izvir so po-
novno izrabi l i v letu 1983, ko so napeljal i vodovod do Uratn ika, Mežnarja, Snežeč-
nika in Otovnika. 
Pri Destovškem izv i ru v Šuncu so napajal i živino kmetje s Planine. Nekateri še 
danes, ob izredno hudi suši, gonijo živino k temu izviru. Tud i l i laste j in Strojanšek 
sta imela ob sušah velike težave z vodo; po n jo sta hodila k M l i na r j u pod Starim 
gradom, k je r izvira Trnavca. Za pot sta potrebovala več kot dve ur i . Klokočovske in 
klanške domačije so ob sušah napajale svojo živino v Grabnu, k jer je bi lo kor i to 
ob Globovščici. Pozimi so od tam vozi l i al i nosil i vodo tudi za potrebe svoj ih gospo-
dinjstev. Tud i Kal ičani so do sedem tednov na leto vozi l i vodo iz Merinščice. Za pot 
so potrebovali po poldrugo uro. 
Jeseničnikova domačija (845 m pod šavnicami) je ena redkih, k i n ima ne elek-
tr ike ne urejene vodne preskrbe. Kapnica j i zadošča le za kra jš i čas. Potem so Jese-
ničnikovi odvisni od izvira »Na kor i tu«, k i je 50 m pod nj ihovo hišo. Ta izvir po-
navadi presahne že po dveh al i t reh tednih lepega vremena. Potem gonijo živino 
k izv i ru pod Smolnikom, k jer vode nikdar ne zmanjka, a je skoraj uro hoda daleč. 
V letu 1978 so Jeseničnikovi kar št i r i mesece, in sicer samo enkrat dnevno, napajal i 
živino »Na dolinah«, na izv i ru pod gozdarsko kočo v višini 880 m. V letu 1983 tudi 
Jeseničnikovi napel jujejo vodovod, in sicer s pomočjo krajanov krajevne skupnosti 
Vransko. 
V preteklosti tud i niso bile redke kmeti je, k je r so pozimi ta l i l i sneg v kot l ih in 
snežnico uporabl ja l i za gospodinjstvo al i živino. 
Pr i 16 gospodinjstvih, k jer je kapnica še danes osnovni, če ne tudi edini vir za 
preskrbo z vodo, moramo računati z občasnimi motnjami, k i j i h povzročajo suše. 
Največ domov s kapnico je na Dobrovl jah (Snežečnik, Hriberšek, Vr tačnik, Rovtnik, 
deloma tudi Ramšak, Covnik, Jug, Rokovnik, Selišnik, Zacerkovnik, Kr ižn ik , Hlastej). 
Povsod drugod se je raba kapnice že zmanjšala na min imum al i pa jo dopolnjujejo 
z vodovodnimi napeljavami (npr. Košica na Kaleh, Ferme v Klokočovcu, Paragojnik 
v Planini i td.). (Pr im. tud i s l ik i 10 in 14.) 
Preskrba s pitno vodo po dobrovel jskih domačijah je izredno pisana. Načini in 
oblike zajetja vodnih virov so podoba raznolikega naravnega okol ja in gospodarske 
trdnosti in usmerjenosti posamezne kmeti je. Na celotnem dobroveljskem območju so 
v i r i pitne vode izredno pič l i in so neposredno odvisni od količine in časovne razpo-
reditve padavin. Zato se upravičeno sprašujemo, al i je mogoče na osnovi zdajšnjih 
kol ič in vode, k i pr ihaja na površje v številnih majhn ih izv i r ih, razvi t i sodobno in 
mehanizirano živinorejsko proizvodnjo, k i bo slonela na vzrej i goved za mleko in 
meso? Mnenja smo, da močna odvisnost števi lnih izvirov od količine padavin ne 
daje trdnega zagotovila za uspešen razvoj kmečkega turizma, za katerega se redki 
posamezniki že tudi navdušujejo. 
3. E L E K T R I F I K A C I J A DOMOV I N GOSPODARSTEV 
Prve dobroveljske domačije so dobile električno luč šele v prv ih povojnih let ih, 
to je več kot dobro desetletje kasneje, kot so bi la elektr i f ic irana dolinska naselja. 
Dobroveljske domačije so elektr i f ic i ral i s treh razl ičnih izhodiščnih krajev: z Vran-
skega, Letuša in iz Lok pr i Mozi r ju . Se danes, ko je elektr i f ic i ranih 92,6 % domov, 
električne napeljave niso povezane med seboj. 
V letu 1980 je bi lo brez elektrike še 10 domov. Med neelektr i f ic i ranimi domovi 
so zemlj iški posestniki iz razl ičnih socialno-gospodarskih skupin; med nje sodi tudi 
zaščitena kmet i ja Jeseničnik (Jeronim) pa Savrtnik iz Sela p r i Vranskem, Treska 
V Pečeh, Plešnik v Stopniku in Jur v Prosivniku. Vse navedene domačije imajo sta-
tus kmetijskega proizvajalca. Drugi domovi brez elektr ike so v lasti starejših in 
osamljenih posestnikov. 
3.1. Potek elektrifikacije 
Po zbranih podatk ih ugotavljamo, da so b i l i najpre j e lektr i f ic i rani domovi na 
severnem delu planote, i n sicer že v let ih 1947—1950. Večina dobrovskih kmet i j je 
dobila električno luč 1954. leta (pr im. podatke v tabeli 6). 
Tabela 6 
Število elektvificiranih domov in povezanih s cestami 
(z možnostmi traktorskega ali kamionskega dovoza; 
v začetku leta 1980) 
Naselje Električna 
zaselek razsvet. 
Kmet i je 
z elektro-
motor jem 
Dostop 
po cesti 
Skupno 
število 
domov 
Creta 4 4 4 5 
Dobrovlje 35 28 34 36 
Podgorje 
in Podvrh (del) 6 5 6 6 
Stopnik (del) 
in Prilope 11 6 10 13 
Briše 4 2 4 4 
Tešova 19 11 19 20 
Vologa 11 9 11 11 
Jeronim 48 30 49 53 
hr ibov i t i del 25 16 25 27 
Kale 7 5 7 7 
Prosivnik 3 3 4 4 
Merinca 13 6 13 15 
Skupaj 138 95 137 148 
čret l janski domovi so b i l i e lektr i f ic i rani v letu 1964. Večina jeronskih zaselkov 
in Vologa, Tešova, Briše, Prilope, Selo in Stopnik so dobi l i električno luč v letu 1954, 
obe najv iš j i kmet i j i — Planine in Ptica na Planin i — pa šele leta 1968. Največ domov 
je dobilo elektriko v desetletju 1951—1960 (76,8 % ) , v naslednjem desetletju še 
11,6 %. V prvem povojnem pet let ju je bi lo elektr i f ic i ranih le 7 kmet i j , to je 5,1 % 
(podrobnosti glej v tabeli 7 pod oznako E). 
E lekt r i f ikac i ja dobrovel jskih domačij je bi la izvedena v dveh stopnjah. V prv i , 
k i smo jo podrobneje razčlenil i, so dobile enofazno električno napeljavo, k i je bi la 
prvenstveno namenjena razsvetljavi. V večini pr imerov so napel jal i že nekaj let 
kasneje še drugi dve fazi. Šele s tem so b i l i dani osnovni pogoj i za elektr i f ikaci jo 
gospodinjstev in kmečkih gospodarstev. Med drugim tudi za posodobitev vodne oskrbe 
povsod tam, k jer jo morajo črpat i iz n i ž j i h izvirov v rezervoarje, k i so nad domovi. 
V začetku leta 1980 je imelo elektromotorje že 95, to je večina kmečkih gospo-
darstev. Ze pred elektr i f ikaci jo je si l i la mehanizacija na dobroveljske domove. Za po-
gon mlat i ln ic in nekaterih drugih strojev (npr. slamoreznic) so uporabl ja l i geplje 
(vit le), k i so j i h gonil i kon j i in vol i . Po zadnji vo jn i so imeli posamezniki že ben-
cinske motor je (npr. Kapus, Forštner i td.). Danes ga ima le Savrtnik pod Tešovo 
(od leta 1968), k i je še brez elektrike (podrobnosti glej v tabeli 7). 
Prve elektromotorje za pogon kmet i jsk ih strojev so dobi l i v začetku petdesetih 
let (npr. Rovšnik in Lešnik 1949, Olčnik 1950), najštevilneje pa so se uvel javi l i v prv ih 
dveh povojnih desetletj ih: v let ih 1950—1960 je dobilo električno pogonsko moč 43 
al i 45,3 % z anketo zajetih gospodarstev, v let ih 1961—1970 pa 35,8 % domov po 
Dobrovl jah. V zadnjem desetletju je kupi lo električne motor je še 15 al i 15,8 % go-
Tabela 7 
Potek elektrifikacije po dobroveljskih domovih (podatki na osnovi ankete, 
ki je bila opravljena spomladi 1980. leta) 
Naselje Do 1950 1951—1960 1961—1970 Po 1.1970 Skupaj 
Creta E — 4 — 4 
EM — — 4 — 4 
Dobrovlje E 4 28 2 1 35 
EM — 15 10 3 28 
Jeronim E — 38 6 4 48 
EM — 15 9 6 30 
Stopnik 
10 11 in Prelope E — 1 — 
EM — 1 5 — 6 
Podgorje E 5 — 1 — 6 
EM 3 — 2 — 5 
Tešova 
23 z Brišami E — 19 2 2 
EM — 7 4 2 13 
Vologa E — 11 — — 11 
EM — 5 — 4 9 
Skupaj E 9 
106 16 7 138 
EM 3 43 34 15 95 
Opomba: E = število e lek t r i f i c i ran ih domači j , E M = število kmet i j z e lek t romotor jem. 
spodarstev. Potemtakem je razpolagalo z elektromotor j i kar 95, to je 69 % elektri f ici-
ranih domov. Večina motorjev je t r i faznih, le p r i nekaterih manjših gospodarstvih 
imajo enofazne električne motor je (npr. Forštner, Krevelj na Kaleh, Pistotnik nad 
Tešovo in Tonovc v Grabnu pod njo. Lajnar v Pr i lopih itd.). 
3.2. Opremljenost gospodarstev z (električnimi) gospodinjskimi aparati 
Z elektr i f ikaci jo so bile dane možnosti za izenačevanje hr ibovskih kmečkih go-
spodinjstev z dol inskimi. Se danes so med n j im i številni in kakovostni razločki, 
a vzroke za obstoječe stanje moramo iskati tudi v kasnejši e lektr i f ikaci j i , gospodarski 
trdnosti in usmerjenosti kmet i j ter v zaposlitveni sestavi po domačijah živečega pre-
bivalstva. Naša raziskava pot r ju je , da čedalje hitreje izginjajo številne razl ike v pre-
novitvah, s kater imi je bi lo mogoče razločevati hribovsko kmečko gospodinjstvo od 
dolinskega. Na osnovi zbranega gradiva ugotavljamo, da so dobroveljske kmeti je 
sorazmerno hitreje kot dolinske dobile nove gospodinjske stroje oziroma pripomočke. 
Danes skoraj n i več časovnih razl ik med dol insko-ravninskimi in hr ibovskimi gospo-
darstvi p r i nabavi novih gospodinjskih aparatov. 
Med najrazl ičnejšimi gospodinjskimi aparati smo izbral i le nekatere (glej ta-
belo 8). Na osnovi nj ihove razširjenosti ugotavljamo razlike bodisi v gospodarsko-
socialni usmerjenosti gospodinjstev bodisi v n j ihov i regionalni razširjenosti. Danes 
je radio najbol j razširjena komunikaci jska dobrina, saj ga imajo p r i 94 al i 90.4 % 
anketiranih domovih. Tudi televizijski sprejemniki so našli izredno hi t ro pot do 
naših hr ibovskih gospodarstev. Temu se ne čudimo, saj povezujejo družine po l i r i 
bovških saminah s svetom in dogajanji po njem. Prve TV sprejemnike so kup i l i že 
v let ih 1965—1970, in sicer pr i 9 domačijah. V naslednjem petlet ju (1971—1975) 
je dobilo TV sprejemnike 20 al i 31,7 % domov, v zadnjem pet let ju (1976—1980) 
pa 34 al i 54 % anket iranih gospodarstev. V začetku 1980. leta so b i l i brez televizi j-
skih aparatov samo domovi za Čreto, po vseh drugih naseljih Dobroveljske planote 
pa so b i l i gosteje al i redkeje posejani (pr imerja j tabelo 8). 
Tabela 8 
Opremljenost kmečkih domov : osnovnimi električnimi gospodinjskimi aparati 
(podatki so zbrani na osnovi ankete lOi gospodarstev; stanje spomladi 1980. leta) 
Naselje 
Tip 
kme-
Število 
obrav. Radio Televi- Hladi l -
Zamrzo-
valna Molzni 
t i je domov zija nik skr inja stroj 
Creta Skup. 4 4 3 4 
ZK 4 4 — 3 4 
Dobrovlje Skup. 32 29 17 9 28 11 
ZK 16 15 8 5 16 9 
SK 16 14 9 4 12 2 
Jeronim Skup. 33 30 20 4 29 4 
ZK 17 16 15 2 16 3 
SK 15 13 5 2 12 1 
O 1 1 1 
Stopnik in Prelope Skup. 8 6 6 3 6 1 
ZK 1 1 1 1 1 1 
SK 6 4 4 2 4 
O 1 1 1 1 
Podgorje Skup. 5 3 3 3 4 
ZK 4 3 3 2 4 
SK 1 1 __ ___ 
Tešova z Brišami Skup. 12 12 10 4 11 1 
ZK 6 6 5 1 6 1 
SK 6 6 5 3 5 
Vologa Skup 10 10 7 10 5 
ZK 5 5 4 5 5 
SK 5 5 3 — 5 
Vsi 104 94 63 26 92 22 
Skupaj ZK 53 50 36 14 52 19 SK 49 42 26 12 38 3 
O 2 2 1 — 2 
Opomba: ZK = zaščitene kmet i je , SK = domači je s statusom kmeti jskega proizvaja lca, O = d rug i (ne-
kmečki) las tn ik i zemlje. 
Na razširjenost TV sprejemnikov izredno pomembno vpliva socialno-gospodarska 
usmeritev kmet i j . Pr i zaščitenih domačijah je viš j i delež lastnikov s TV aparati 
(66 %) kot p r i gospodarstvih, k i imajo status kmet i jsk ih proizvajalcev (53 %). To so 
le povprečne vrednosti, k i ne pr ikazujejo dejanskega stanja po naseljih. 
Poleg pra ln ih strojev, k i j i h nismo uvrst i l i v naš pregledni seznam pomembnej-
ših gospodinjskih aparatov, so h lad i ln ik i , zlasti pa zamrzovalne skrinje, izredno dra-
gocene pridobitve bele tehnike po hr ibovskih domačijah. Hladi ln ike ima v povprečju 
le vsako četrto kmečko gospodinjstvo. Prv i h ladi ln ik so dobi l i šele v letu 1968, 
in sicer p r i Lešnikovih nad Obraml jami. Dve let i kasneje sta ga kupi la Zakrajšek za 
Greto in dom Na gradu (nad Stopnikom). šele v letu 1972 so ga dobile prve večje 
in trdnejše kmeti je na Dobrovl jah in Tešovi. Preostalih 19 hladi ln ikov so kup i l i 
v zadnjih osmih let ih. 
Mnogo bol j kot h lad i ln ik i so med dobrovel jskimi kmet i jami razširjene zamrzo-
valne skr inje (zamrzovalniki). Našteli smo j i h p r i 92 (to je 88,5 %) domačijah. 
Planinšek v Planin i (pod Janezom in Pavlom) je bi l prv i , k i jo je pr ipel ja l domov, 
in sicer v letu 1966. V let ih 1966 do 1970 je dobilo zamrzovalnike 11 (to je 12 %) 
kmet i j , v naslednjem petlet ju 53 al i 58 % gospodinjstev, v zadnjih petih let ih (po letu 
1975) pa še 28 al i 30,4 % gospodarstev. 
Zamrzovalne skr inje so se izredno naglo udomačile med dobroveljskimi go-
spodinjami. Med pomembnimi razlogi za to navajajo: pomanjkanje delovne sile. 
spremembe v načinih prehrane i td. Skratka, z zamrzovalniki sta se izboljšali tudi 
pestrost in kvali teta prehrane l j ud i po tukajšnj ih hr ibovskih kmeti jah. 
V neposredni zvezi z elektr i f ikaci jo gospodarstev ter z nj ihovo usmeritvi jo v tržno 
proizvodnjo se pojavi jo tudi p rv i molzni stroj i . V začetku leta 1980 j ih je imelo 
22 kmet i j , od tega je bi lo kar 19 molznih strojev pr i zaščitenih kmet i jah. Razen 
Grete in Podgorja imajo molzne stroje posamezne kmeti je v vseh drugih naselj ih 
po Dobroveljski planoti. Med prv im i so molzne stroje dobi l i p r i Ura tn iku in Dobniku 
(1974) ter Napotniku (1975) na Dobrovl jah, p r i Culku na Vologi (1975) in Kapusu 
v Merinci (1976). Pr i drugih 17 domačijah so j i h kupi l i v zadnj ih št ir ih letih (pod-
robnosti p r imer ja j v tabeli 8). 
E lekt r i f ikac i ja je omogočila pol ikul turno usmerjenim kmet i jam, kakršne so bile 
še do sredine 60. let, da so žitni pridelek same predelale doma. Ze nekaj let po na-
kupu elektromotorjev so p r i številnih domačijah postavil i manjše mline, in sicer 
kar v prostore obstoječih gospodarskih zgradb. S hišnimi ml in i , k i i ih je poganjala 
elektrika, so odpadle številne strme pot i , k i so vodile od hiš do ml inov v dol ini 
(npr. Kokar je, Loke p r i Mozi r ju , Letuš, Podvrh. Brode, Prapreče, Merinca itd.). 
Tud i žage za razrez hlodovine, k i j i h poganjajo močnejši e lektromotor j i , so nova 
pridobitev p r i nekaterih dobroveljskih domačijah. Ručgar nad Ropasijo je žago po-
stavil v prostor za gepelj. Zage imajo še Zakrajšek za Greto. Vrhovnik , Janžovnik. 
Matevžak, Brezovnik, Javoršek, Destovnik i td. Vse so namenjene razrezu lesa 
izkl jučno za domače potrebe. Najbol j prav so prišle p r i obnavl janju kmečkih domov. 
4. PROMETNA POVEZAVA Z D O L I N S K I M I SREDIŠČI 
Še v prvem povojnem desetletju so bile hribovske domačije le s slabimi kolo-
vozi povezane med seboj i n z dol inskimi središči. Upravno-teri torialna razdeljenost 
obravnavanega območja na braslovški in vranski predel n i bi la v skladu s prometno 
gravitacijsko razčlenjenostjo Dobroveljske planote. Domačije s severnega dela pla-
note so bile močneje navezane na Mozirsko kot l in ico in spodnji del Zadrečke doline 
kot na Spodnjo Savinjsko dolino. 
4.1. Današnje prometno (cestno) omrežje 
V začetku leta 1980 je imelo 137 al i 92,6 % obravnavanih domov urejeno cestno 
povezavo bodisi med seboj bodisi z dol inskimi središči. Vaške in gozdne ceste, k i 
sestavljajo hrbtenico današnjemu prometnemu oži l ju, so pričel i gradi t i v povojnih 
letih. Tud i gradnja cest k posameznim predelom Dobroveljske planote je potekala 
iz razl ičnih naselij in smeri. Le v redkih pr imer ih so se današnje prometnice v celoti 
naslonile na nekdanje kolovoze, k i so b i l i zaradi st rmih klancev in ozkih ovinkov 
neprimerni za uporabo novejših prometnih sredstev. 
V letu 1980 je bi lo še 11 domov brez ustrezne cestne povezave z dolino. K n j im 
se n i dalo pr ipel ja t i ne s t rak tor jem in ne z avtomobilom. Med n j i m i so tud i št ir i 
večje kmet i je: Hlastej in Pider na Dobrovl jah, Plešnik ob zgornjem toku Cerkovnice 
(Stopnik) in Jeseničnik pod Savnicami (glej tudi podatke v tabeli 6). 
Gradnja cest, k i je bi la namenjena gozdarstvu in povezavi kmet i j z dolino, 
je potekala iz posameznih dol inskih naselij, in sicer v zelo razl ičnih časovnih pre-
sledkih. Brez dvoma pomeni gradnja »partizanske ceste« iz Letuša oziroma Obramelj 
na braslovški del Dobrovel j izjemen podvig. Gradit i so jo pričel i v začetku petdesetih 
let. Najpre j je bi la speljana do Dobrovske vasi in do Jezernika (1963—1964) in šele 
v letu 1978 so jo podaljšali po dnu suhega podolja do Kr ižn ika in od tod pod De-
slovškim prevalom mimo Javorška do kmet i j za Greto. Danes je to osrednja pro-
metnica, k i povezuje domačije med Tešovo preko Grete do Dobrovske vasi na severu. 
Nanjo so pr ik l jučeni številni odcepi k posameznim domačijam. Dobnik, Uratn ik , 
Mežnar, Snežečnik in danes že opuščeni Otovnik so dobi l i cesto v letu 1976, Zgozdnik 
in Forštner pa iz Letuša oziroma Podgorja v let ih 1976—1977. Domovi v Planini 
okrog cerkve sv. Janeza in Pavla so dobi l i cesto leta 1976. Turnšek na Puši si jo je 
zgradil od ču lka v Smartnem, in sicer po dol in i Trbolce. V letu 1979 so ta cestni 
odsek mimo opuščenega Turnškovega doma podaljšali do Orešnika in Strojanška 
(pr imer ja j tudi slike 4, 6, 11 in 16). 
Domovi za Greto so b i l i do leta 1978, ko so dobi l i cestno povezavo z Vranskim, 
navezani na gozdno cesto, k i mimo »angleških barak« pelje v Zadrečko dolino, 
v Pusto polje. Konec 60. let so dobi l i Tešovljani sodobnejšo cestno zvezo z dolino. 
V letu 1980 so jo preuredi l i in v zgornjem delu prestavil i na novo traso. S tešovske 
ceste pelje odcep za Klokočovec, Klance in k domovom V Pečeh. 
V bl iž in i Pistotnika nad Tešovo je cestni odcep za Prilope in še naprej za gozdove 
v Planini. Na Ropasij i zavije levi cestni k rak mimo Polšnika do Rebri (1974). Leta 
1982 pa so ga podaljšali do Planinca in Ptice na Planini. Od leta 1969 sta b i l i t i dve 
najv iš j i kmet i j i z gozdno cesto povezani z Zadrečko dolino. Desni k rak čretljanske 
ceste se od Ropasije nadaljuje pod Ropasovimi pečmi prot i domovom za Greto. Pod-
pečan pod Greto je dobil cesto šele v zadnj ih let ih (1979—1980; glej sl iko 9). 
Leta 1975 so zgradil i cesto iz Merince do kmet i j v Prosivniku. Tud i domačije 
v hr ibovi tem delu Stopnika imajo svojo cestno povezavo z dolino. Nazadnje so jo 
dobi l i Na gradu, Kor i tn ik in Peternišek, in sicer v letu 1980. 
Do zgraditve cest je bi la depopulacija prevladujoča demografska značilnost 
obravnavanih naselij. Sele s cestami, k i omogočajo hitrejšo povezavo z dol ino, se je 
SI. 9. Na manjšem pregibu v pobočju in na uravnanih površinah, k i so na nepre-
pustnem kremenovem keratof i r ju, stoj i pod st rmimi Ropasovimi pečmi zaselek 
Ropasija s t remi večj imi domačijami (635 do 740 m). Od leta 1952 sta na Ro-
pasij i padavinska in fenološka postaja Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. 
pričela čedalje vidneje uvel javl jat i tudi deagrarizacija predvsem mlajšega prebival-
stva po hr ibovskih kmet i jah (pr im. M e z e, 1982 a). 
4.2. Prometna sredstva po kmet i jah 
Tud i dobrovel jskim kmet i jam so ceste odprle hi t rejš i razvoj in prinesle pre-
nekatere spremembe v gospodarstvo in živl jenje. V prenavl janju kmeti jske proizvod-
nje, k jer imajo stro j i čedalje vidnejšo vlogo, moramo iskati pomembne dejavnike, 
k i vpl ivajo na opuščanje n j iv v košeninc (travnike) ter usihanje nekdanjega pol ikul-
turno usmerjenega poljedelstva. 
Kmalu po zgraditvi cest so pr ipel ja l i na kmeti je prve traktor je. Pr i vseh gospo-
darsko trdnejših domačijah je t raktor zamenjal vprežno živino, k i sta jo sestavljala 
vol in kon j , p r i manjš ih kmet i jah pa tudi krava. »Traktorizacija« n i vpl ivala samo 
na zamenjavo delovne oziroma vprežne živine s strojem, temveč je spremenila tudi 
tehnologijo obdelovanja n j iv in travnikov, vpl ivala je na novo sestavo živine v hlevih, 
na odnos kmečkega človeka do »vsake pedi« njegove zemlje i td. Skratka, že bežen 
pregled na najnovejše spremembe, k i so nastale ko l posledica mehanizacije kmet i j -
stva, kaže na nove činitel je, k i obl ikujejo današnjo f iziognomijo kmečkih predelov. 
V začetku leta 1980 je imelo t raktor je že 56 al i 53,8 % domov. Največ traktor jev 
smo našteli med posestniki zaščitenih kmet i j : dve t re t j in i teh gospodarstev sta b i l i 
opremljeni z n j imi . Preostalih 29 traktor jev pa je bi lo med 49 posestniki s statusom 
kmetijskega proizvajalca, 1 traktor je imel Blažiček, k i smo ga uvrst i l i v skupino 
nekmečkih gospodarstev. Med posestniki, k i j i h nismo vk l juč i l i v podrobnejšo pro-
učitev, je imel t raktor tudi Kreč na Tešovi. 
Ker so zaščitene kmeti je tudi gospodarsko najbol j trdne, n i presenetljivo, da so 
nosilke kmeti jske mehanizacije v hribovskem svetu. Relativno največ t raktor jev so 
imele domačije za Creto (75 % ) , na Tešovi (67 %) , Vologi in v Podgorju (60 %) ter 
na Dobrovl jah, na jmanj pa v hr ibovitem delu Stopnika in v Pr i lopih (37,5 %) ter 
v Jeronimu (42 %) . 
V letu 1980 je imelo t raktor več kot št ir i petine zaščitenih kmet i j na Tešovi, 
Vologi i n Dobrovl jah. Tud i t r i od št i r ih čret l janskih kmet i j so imele t raktor , edinole 
v Jeronimu je nekaj manj kot polovica (47 %) zaščitenih kmet i j s t rak to r j i (glej 
tabelo 9). 
»Traktorizacija« kmeti jstva v hr ibovskih predelih je v marsikaterem pogledu 
vprašlj iva. Zaradi hr ibovitost i obdelovalnega sveta n i mogoče povsod in vedno upo-
rabl ja t i t raktor jev z nekater imi osnovnimi pr ik l jučk i . Tud i zakraselo površje, k i ga 
je bi lo mogoče še najbol j ustrezno obdelovati s prejšnj imi načini (vprežna živina) 
v različne poljedelske namene, predstavlja hude ovire pospešeni mehanizacij i , k i če-
dalje vidneje prodira v hr ibovski svet. 
Hribovske kmeti je na Dobroveljski planoti so dobile t raktor je šele v zadnjih 
desetih let ih. V tem času je kupi lo t raktor* 47 domačij, to je kar 84 % vseh s trak-
to r j i opremljenih kmet i j (podrobnosti pr im. v tabeli 10). Prve t raktor je so kup i l i Ko-
šica na Kaleh, Uratn ik na braslovškem delu Dobrovelj (1966), Ferme v Klokočovcu 
(1968) in Napolnik v Dobrovski vasi (1970). Lešnik s Podgorja je prv i t raktor dobi l 
* V pregled smo uv rs t i l i leto, ko so kup i l i p r v i t r ak to r na kmet i j i . V tem času so lahko nabav i l i 
že novi t r ak to r . P r i nekater ih , sicer redk ih domači jah, ima jo celo po dva t r a k t o r j a , enega za lažja, dru-
gega za težja opravi la . V tabel i i n obdelavi gradiva upoštevamo samo kmet i je , ne računamo pa s šte-
v i lom t rak to r j ev po domovih. 
Tabela 9 
Kmetije z različnimi prometnimi sredstvi ter z različno gospodar-
sko usmerjenostjo 
(na osnovi ankete 104 domačij; stanje spomladi 1980. leta) 
Naselje Tip kmeti je Trak tor j i 
Mo to r j i 
in mopedi 
Avtomobi l i 
(osebni) 
Število 
z anketo 
zajetih 
domačij 
Creta Vse 3 3 3 4 
ZK 3 3 3 4 
Dobrovlje Vse 19 23 15 32 
Z K 13 13 9 16 
SK 6 10 6 16 
Jeronim Vse 14 21 12 33 
ZK 8 11 8 17 
SK 5 9 4 15 
O 1 1 — 1 
Stopnik Vse 3 6 3 8 
in Prilope ZK 1 1 1 1 
SK 2 4 2 6 
O — 1 1 
Podgorje Vse 3 4 2 5 
ZK 2 4 2 4 
SK 1 — 1 
Tešova Vse 8 8 4 12 
in Briše ZK 5 5 3 6 
SK 3 3 1 6 
Vologa Vse 6 7 2 10 
ZK 4 4 2 5 
SK 2 3 — 5 
Skupaj 
Vse 
ZK 
SK 
O 
56 
36 
19 
1 
72 
41 
29 
2 
41 
28 
13 
104 
53 
49 
2 
Opomba: ZK = število zaščitenih kme t i j , SK = Število zeml j i šk ih posestnikov s sta-
tusom kmeti jskega proizvaja lca, O = število nekmečkih zeml j išk ih posestnikov. 
1967. leta, ču lk na Vologi konec 60. let. Špan za Greto je b i l p rv i kmet s t raktor jem 
na čret l janskih domovih (1969), Zužman pa na Tešovi (1970). Kmeti je v Prosivniku 
pod Babo (748 m) so še vedno brez t raktor jev. 
Najvišje kmeti je, k i imajo t raktor je , so naslednje: Zakrajšek (920 m), špan in 
Zahojnik (885m) za Greto; Jav6ršek (903m), Planinšek (885m), Destovnik (808m), 
Paragojnik (800m), Predovnik (795 m) in Jug (783 m) z naselja Dobrovl je; Blažičk 
v Jeronimu pod Planino pa kmeti je na Ropasij i (740m), na Klancih, Vologi i td. 
Izredno zanimivi so tudi podatki kmet i j s t rak to r j i in st rminami njihovega ob-
delovalnega zemljišča. Ugotovitve kažejo, da imajo t raktor je celo domačije s povpreč-
nim naklonom kmetijskega sveta 20° in več. Med n j im i je treba posebej omenit i Je 
rina (26,6°) v Pr i lopih in La jnar ja v Grabnu (24,6°), Javorška (25,3°), Matevžaka 
(21,6°), Brezovnika (20,2°), Vrhovnika (19,8°) ter Predovnika (18,9°) na Dobrovl jah, 
pa Blažička (21,5°), Ropasa (19,5°) ter Pečenika (18°) v hribovskem predelu Jero-
nima, nadalje Rovšnika (19,5°) iz Podvrha nad Obraml jami i td. Na osnovi zbranega 
gradiva ugotavl jamo, da pobude za nakup t raktor ja prvenstveno izvirajo iz gospo-
Tabela 10 
Obdobje nakupa traktorjev in avtomobilov po naseljih Dobroveljske planote 
(na osnovi ankete 104 kmečkih gospodarstev; stanje spomladi 1980) 
Naselje Do 1965 1966—1970 1971—1975 1976—1980 Skupaj 
Čreta T 1 1 1 3 
A — — 1 2 3 
Dobrovlje T — 2 9 8 19 
A 1 — 8 7 16» 
Jeronim T 1 1 6 6 14 
A 1 — 6 5 12 
Stopnik 
in Prilope T — — 1 2 3 
A — 1 1 1 3 
Podgorje T — 1 1 1 3 
A — 1 1 — 2 
Tešova 
z Brišami T — 1 4 3 8 
A — — — 4 4 
Vologa T — 2 1 3 6 
A — 1 — 1 2 
Skupaj T 1 8 23 24 56 A 2 3 17 20 42 
Opomba: T = število kmet i j s t r a k t o r j i , A = število kmet i j z osebnimi avtomobi l i . 
* V tabeli smo upoštevali tud i Planinška v P lan in i na Dobrov l jah , k i je imel avtomobi l v le t ih 1973—1975. 
darske trdnosti domačije in šele drugotnega pomena so tudi možnosti strojne obde-
lave celotnega kmetijskega zemljišča, ka j t i t raktor v hribovskem svetu je prvenstveno 
namenjen prevozu kmet i jsk ih pridelkov ter spravi lu lesa iz gozdov in ne tol iko ne-
posrednemu obdelovanju n j iv in travnikov (glej sl iko 10). 
Dobrovel jski l jud je nikdar niso b i l i brez osebnih prometnih sredstev. Ze v let ih 
med obema vojnama so dobi l i po kmet i jah prva kolesa, k i so j i h imeli shranjena po 
domovih na obrobju doline. Vendar je še danes več kot polovica dobroveljskih domov 
brez koles. 
Kolo n i bi lo n ikdar prometno sredstvo, k i bi povezovalo in zbliževalo hribovsko 
prebivalstvo med seboj, temveč je služilo za stike z dol inskimi naselji. Potemtakem 
kolo po dobroveljskih kmet i jah n i n ikdar predstavljalo kakršnekol i živl jenjske nuje, 
temveč je pomenilo vse do prv ih povojnih let le vprašanje veljave in enakovrednosti 
mladih s sovrstniki po dol inskih naselj ih. 
Današnjemu osebnemu prometu služijo motorna kolesa in avtomobil i . I n v tem 
pogledu n i bistvenih razl ik med kmet i v dol in i in v hr ib ih. Razlika je v tem, da se 
je pričela motorizaci ja po hr ibovskih domačijah uvel javl jat i nekaj let kasneje kot v 
dol in i i n njenem obrobju. K temu je največ prispevalo nedograjeno omrežje hribov-
skih cest, pa morda tudi izjemno majhen delež deagrariziranega prebivalstva. 
Najprej so se motor iz i ra l i domovi na obrobju planote — z motor j i , in šele v šest-
desetih let ih, ko je bi lo v glavnem že zasnovano današnje prometno ožil je, so pričeli 
z nakupi mopedov l jud je iz v iš j ih predelov. Od 104 gospodarstev j ih ima 72 ali 
69,2 % mopede ali močnejše motor je, našteli pa smo tudi 41 osebnih avtomobilov 
(glej tabelo 9). Podrobnejši pregled je pokazal, da ima 73 ali 70 % podrobneje pri-
kazanih kmet i j osebno motorno vozilo. Pr i 41 domovih imajo moped in avtomobil, 
SI. 10. Zacerkovnik v Planini (860 m, Dobrovlje) je poleg Javorška najvišja kmet i ja 
na Braslovških Dobrovljah. Njena obdelovalna zemlja, k i je navezana na 
manjše pobožne uravnave severnega dela Grmade (898 m), predvsem izrabl ja 
toploto dopoldanskega sonca. Zacerkovnikova obdelujeta svojo zemljo s parom 
težkih volov. 
pr i 31 hišah imajo samo moped ali molor , medtem ko ima Novak v Prosivniku samo 
avtomobil (glej tabelo 11). 
Tabela 11 
Število kmetij z osebnimi motornimi vozili po Dobrovljah v letu 1980 
(na osnovi ankete 104 gospodarstev) 
Osebni Samo Samo Število 
Naselje avtomobil motor osebni Skupaj gospo-
in motor (ali moped) avtomobil darstev 
Creta 3 3 4 
Dobrovlje 15 8 — 23 32 
Jeronim 11 10 1 22 33 
Stopnik in Prilope 3 3 — 6 8 
Podgorje 2 2 — 4 5 
Tešova z Brišami 4 4 — 8 12 
Vologa 2 5 — 7 10 
Skupaj 40 32 1 73 104 
Danes so najbol j motor iz i rani domovi v Podgorju, za Črelo in v Stopniku, na 
Dobrovl jah ter Vologi. V navedenih naselj ih ima že sedem desetin ali več obravna-
vanih posestnikov ali motorno kolo ali celo osebni avtomobil z mopedom. Podobnih 
kmet i j je v Jeronimu in na Tešovi le po dve t re t j in i . Podrobnejši potek motorizacije 
po hr ibovskih domačijah je prikazan v tabeli 10 (pod oznako A). 
Tabela 12 nudi nazoren vpogled med posestnike z osebnimi in kmet i jsk imi mo-
tornimi vozil i . 34 od 63 motor iz i ranih gospodarstev ima traktor in osebni avtomobil. 
Tabela 12 
Število kmetij s traktorji in osebnimi vozili po Dobrovljah v letu 1980 
(na osnovi ankete lOi gospodarstev) 
Traktor 
Naselje in osebni 
avtomobil 
Samo 
traktor 
Samo 
osebni 
avtomobil 
Skupaj 
Število 
gospo-
darstev 
Creta 3 3 4 
Dobrovlje 13 6 2 21 32 
Jeronim 8 6 4 18 33 
Stopnik in Prilope 3 — — 3 8 
Podgorje 2 1 — 3 5 
Tešova z Brišami 3 5 1 9 12 
Vologa 2 4 — 6 10 
Skupaj 34 22 7 63 104 
SI. 11. Predovnikov dom (795 m) — na zahodnem delu Braslovških Dobrovelj — je 
eden izmed redkih, k i ima selišče na slemenu. Cesta, k i so jo dobi l i 1974. leta, 
j i m je omogočila lažjo in hitrejšo prenovitev celotnega doma. 
Pri 22 domovih imajo samo t raktor je , medtem ko 7 kmečkih gospodarstev nima trak-
tor ja, imajo pa osebne avtomobile. Za to skupino je tudi značilno, da: 
a) zaradi prestrmega obdelovalnega zemljišča ne morejo t raktor jev polno izrab-
l ja t i v kmeti jske namene (npr. Mat i ja, Ručgar, Novak idr . ) ; 
b) premajhna posest ne zagotavlja gospodarne izrabe kmeti jske mehanizacije, 
katere nosilec je t raktor ; 
c) so izven kmeti jstva zaposleni člani kmečkih družin nameni l i prv i zaslužek 
nakupu avtomobila. 
Večina kmet i j je najprej kupi la t raktor in šele nato osebni avtomobil. Le neka-
tere večje in trdnejše domačije so zmogle v istem letu nabavit i t raktor in avtomobil. 
Pr i Predovniku in Mežnarju na Dobrovl jah, Pečeniku V Pečeh, Dešnikar ju v Stop-
n iku ter p r i La j na r j u v Grabnu ob Cerkovnici in p r i Zakrajšku za Greto so imel i 
avtomobile pred t rak tor j i . 
Motorizaci ja je skrajšala pot do kra jevnih središč v dol in i , k jer se tudi oskrbu-
jejo z ž iv i l i in drugimi potrebščinami. Avtomobi l oziroma motor sta edina in tudi 
najhitrejša zveza samotnih kmet i j z dolino. Največja pridobitev pa je v tem, da je 
človek, ko se pripel je po opravkih z doline domov, spočit i n sposoben pr i je t i za vsako 
kmečko delo. Zaradi razvejenega prometnega omrežja, kakršno je danes, in motor i-
zacije se l jud je med seboj pogosteje obiskujejo kot prej . To pa prinaša poleg izme-
njave gospodarskih izkušenj tudi nova poznanstva med kmet i jami in šir i poglede na 
vsakdanje živl jenje. 
S cestami so tudi otrokom olajšali in skrajšal i pot do šole in nazaj. Šolski kom-
b i j i že več let prevažajo otroke v Letuš in Braslovče ter na Vransko. Le Orešnikovi, 
Strojanškovi in Hlastejevi še vedno hodi jo v braslovško šolo peš po starih stezah. 
4.3. Promet pred izgradnjo današnjega cestnega omrežja 
Nekdanj i kolovozi s s t rmimi k lanci so b i l i pred izgradnjo današnjega cestnega 
oži l ja po Dobrovel jski planoti glavne prometnice, k i so zadrževale kmeti je v osa-
melosti in gospodarski avtark i j i . V preteklosti so l jud je bol j kot danes uporabl ja l i 
številne pešpoti, k i so povezovale domačije med seboj kakor tud i z dol inskimi naselj i 
in središči. Z današnjim motor iz i ranim prometom pa so številne pot i in steze skoraj 
že opustil i . 
Da b i lažje dojel i težave, k i so j i h nekdanjemu prometu povzročali s t rmi kolo-
vozi, bomo navedli nekaj i lustrat ivnih pr imerov. Planine na Planini je dobil prvo 
strešno opeko leta 1938. S parom močnih volov jo je pr ipel ja l po 150 kosov. Bla-
žiček v Rebri nad Polšnikom zatr ju je, da je z dvema paroma volov pr ipel ja l po 
300 kg tovora; za pot iz Vranskega je potreboval pol dneva. Ptica, k i je imel konja 
in vola, je iz Zadrečke doline lahko pr ipel ja l po 300 kg tovora. Ručgar, kateremu je 
1938. leta pogorel dom, je s 4 vo lmi pr ipel ja l po 0,5 m 3 že na pol osušenih desk. 
Voložani s parom konj so po nekdanjem kolovozu pr ipejal i do 200 strešnikov. S po-
dobnimi prometnimi težavami so se otepali tudi Dobrovci. Najv iš j i med n j im i je 
Javoršek, k i je pr ipel ja l s parom volov iz Nazari j , i n sicer po dol in i Črnega grabna, 
po 300 kg. Napotnikovi so pr ipel ja l i s konjema do 500 kg gradbenega materiala. Prvo 
opeko za hišo so dobi l i iz Letuša že pred 1. svetovno vojno: nekaj so jo pr ipel ja l i 
z živino, drugo pa znosili s koši. 
Težaven dostop do domačij je nedvomno preprečeval obnovitev dobroveljskih 
domov. Novi gradbeni material i , k i so pr i dol inskih domovih zamenjali les in kamen 
že v let ih pred 1. svetovno vojno, so z neverjetno težavo in izredno počasi prodira l i 
na Dobrovlje. Prepričani smo, da se je prav zaradi prometnih težav po Dohrovl jah 
ohranilo tol iko zgradb in stavb iz pretekl ih desetletij (pr im. tudi ugotovitve za Gor-
njo Savinjsko dol ino: M e z e, 1982 a, 375; 1982 b, 426). Nove ceste in delna pre-
usmeritev kmeti jstva, gospodarska veljavnost gozdov in še dohodki iz drugih virov 
zaposlenega prebivalstva pospešujejo korenito preobrazbo kmečkih domov tudi po 
Dobrovel jski planoti. (Pr im. tudi slike 3, 11 in 16.) 
4.4. Ul'ee — značilne živinske poti 
Do nedavnega so bile za obrobje Dobroveljske planote izredno markantne živin-
ske pot i — imenovane ul'ce. Našli smo j i h povsod tam, k je r so gručasta naselja al i 
zaselki. Ul'ca je bi la speljana od zadnjega doma v naselju do bližnjega kor i ta, k jer 
so napajal i živino, kakor tudi preko obdelovalnega sveta do skupnih pašnikov — 
gmajn. Ul'ca je bi la z obeh strani al i obraščena z živo mejo ali pa ograjena s pre-
prost imi lesenimi plotovi. (Več o tem glej N a t e k , 1982.) 
Na Br iš ih pod Tešovo je ul'ca vodila med Ocvirkovim in Br išnikovim domom. 
V južnem delu Sela je bila speljana od Savrtnika prot i Goričanu. Se danes hodi jo 
l jud je v Brodeh po ul 'c i , k i pelje od Felicijana prot i Tršci. V Stopniku sta b i l i u l 'c i 
p r i Cesarju; odkar so zgradil i cesto, je n i več. Druga je peljala od Laznika ( l judsko 
Graščina) do Kor i tn ika, in sicer po vzhodnem pobočju grajskega hriba. Tešovljani 
so imel i dve ul 'ci. Tud i Kalovčani so svojo »ulico« redno vzdrževali. Najbol j znana 
klokočovska živinska pot je bi la Fermetova. 
V vzhodnem delu Dobrovel j , v Dobrovski vasi, ul'ce uporabljajo še danes. Vodi 
od Ramšaka navzdol prot i severu v Grušovec, k je r je močnejši izvir z lesenim ko-
r i tom. 
5. ZEMLJISKO-POSESTNA STRUKTURA 
Zemlj iška posest je ena temeljnih postavk med sestavinami geografskega okol ja 
v agrarni pokra j in i . V n je j so praviloma zarisane vse osnovne poteze družbeno-
gospodarskega razvoja posameznih naselij kakor tudi celotnega podeželja. 
5.1. Velikostna sestava zemljiških posestnikov 
Naselja so teritorialno najmanjše socialne enote, za katere so značilne številne 
samosvoje gospodarske, družbeno-socialne, prebivalstvene, psihološke, prosvetne in 
druge posebnosti. V hribovskem svetu z redko poselitvijo in še posebej s samotnimi 
kmet i jami je razbita socialna in gospodarska enovitost posameznih naselij. Vzrok 
temu je tudi v razgibanosti površja, v dosedanji gospodarski osamelosti kmet i j i td. 
Zemljiške posestnike z dobroveljskega območja smo razdelil i v pet osnovnih 
vel ikostnih skupin, k i predstavljajo samosvoje gospodarske enote: 
a) skupina do 5 ha; b) od 5,1 do 10 ha; c) od 10,1 do 20 ha; č) od 20,1 do 40 ha 
in d) posestniki s 40,1 ha in več skupnih površin. 
Vsako od navedenih skupin bi mogli še podrobneje opredeliti z osnovnimi po-
datk i o prebivalstvu, gospodarski usmerjenosti kmeti je, obsegu in urejenosti kmeč-
kega doma itd. 
> o Povprečna velikost zemlj iških ku l tu r 
Naselje Posestne skupine 
Š
te
vi
lo
 
po
se
st
m
i 
Povprečna 
velikost 
posesti n j ive t ravn ik i pašniki gozdovi 
Delež (%) 
gozdov 
Delež (%) 
kmet i jsk ih 
zemljišč 
Creta do 5 ha 1 2,8841 1,9637 0,8786 98,55 
20—40 ha 4 30,0305 1,0448 1,6007 2,2172 22,9191 76,32 22,97 
skupaj 5 24,6012 1,2286 2,8806 1,9495 18,3353 74,53 24,74 
Dobrovlje do 5 ha 3 2,4200 0,3199 0,3380 0,1899 1,5188 62,75 36,32 
5—10 ha 7 8,2192 1,4137 0,7803 1,5538 4,4134 53,69 45,78 
10—20 ha 4 15,5673 2,8813 0,8849 1,7946 9,9303 63,78 35,72 
20—40 ha 13 26,9905 2,7165 1,1035 3,5025 18,8619 69,88 29,79 
40 ha in več 9 56,1488 3,0448 2,5279 13,2683 37,0846 66,04 33,75 
skupaj 36 27,3133 2,3639 1,3087 5,0992 18,1705 66,52 33,19 
Jeronim do 5 ha 17 1,9967 0,2487 0,4894 0,2694 0,8070 40,42 58,36 
5—10 ha 7 8,7576 0,2918 0,7528 2,4639 4,9121 56,09 42,36 
10—20 ha 15 16,2513 1,2621 2,9624 1,7610 9,9688 61,34 38,04 
20—40 ha 13 27,4334 1,6821 4,3996 3,2421 17,6612 64,38 35,30 
40 ha in več 1 48,0913 1,0187 3,2792 3,0798 40,4254 84,05 15,85 
skupaj 53 14,0329 0,9272 2,2358 1,7636 8,8237 62,88 36,57 
Podgorje (del) 5—10 ha 1 5,6901 0,3306 1,1778 — 4,0525 71,22 28,01 
10—20 ha 4 16,5271 1,5112 2,2609 1,3486 10,9572 66,30 33,27 
20—40 ha 1 21,4408 2,1299 3,0534 0,2345 14,4949 67,60 32,01 
skupaj 6 15,5399 1,4176 2,2124 0,9381 10,3961 66,90 32,66 
Stopnik (del) do 5 ha 5 2,0587 0,2161 0,2302 0,3302 1,1489 55,80 42,29 
in Prilope 5—10 ha 3 7,6172 0,8093 1,2203 2,0098 3,1065 40,78 56,57 
10—20 ha 2 15,2495 1,1985 2,9985 1,8109 8,7448 57,34 42,30 
20—40 ha 3 28,9598 2,9564 2,0413 3,9712 19,6665 67,91 31,78 
skupaj 13 11,5787 1,1365 1,3025 1,7858 7,0425 60,82 38,39 
Tešova in Briše do 5 ha 12 1,1321 0,2701 0,2280 0,0309 0,5015 44,29 54,69 
5—10 ha 2 7,8519 1,1939 1,6291 0,0081 4,4543 56,73 42,34 
10—20 ha 10 12,9014 2,0455 2,4947 0,7714 6,9512 53,88 45,46 
skupaj 24 6,5960 1,0868 1,2893 0,3375 3,5182 53,34 45,94 
Vologa do 5 ha 2 2,2502 0,0569 0,2046 — 1,8781 83,46 13,29 
5—10 ha 2 7,1161 0,3892 0,6279 1,5006 4,5238 63,57 35,38 
10—20 ha 5 15,6304 1,9653 2,7050 1,0362 9,5885 61,35 38,16 
20—40 ha 2 21,6693 2,1191 5,6798 0,0277 13,2221 61,02 38.56 
skupaj 11 12,7476 1,3597 2,4136 0,7488 7,9264 62,18 37,21 
do 5 ha 40 1,8117 0,2897 0,3408 0,2013 0,8448 46,63 51,98 
Dobroveljska 
planota 
skupaj 
5—10 ha 22 8,0598 0,8120 0,9129 1,6896 4,3912 54,48 44,28 
10—20 ha 40 15,2453 1,7295 2,5372 1,3876 9,2006 60,35 39,08 
20—40 ha 36 27,2025 2,1276 2,9578 3,0209 18,5115 68,05 31,57 
40 ha in več 10 55,3431 2.8422 2,6031 12,2494 37,4187 67,61 32,20 
skupaj 148 16,1643 1,3760 1,8089 2,2431 10,3988 64,33 35.19 
Tabela 13 a 
Zemljiško-posestnci struktura in povprečna velikost posesti po naseljih Dobroveljske planote v letu 1980 (v ha) 
> o 3 '5 
Naselje Posestna O s 
S C 
13 tO g-i S > 
> o •i—> 
skupina 
Ji w > 0) <u > 
C 
> trn o C 
o •a 
N 
•o 
S-Si 
as a p Q1 M -S o 
«i a 
•r-a 
¡3 H ta w 
C > 'a CU 
O 
O 1 > <H C/3 •iS m 
Creta do 5 ha 1 1,9637 — — — 0,8786 — 0,0418 2,8841 
20--40 ha 4 4,1793 14,4028 0,1385 — 8,8689 91,6764 0,8561 120,1220 
skupaj 5 6,1430 14,4028 0,1385 — 9,7475 91,6764 0,8979 123,0061 
Dobrovl je do 5 ha 3 0,9597 1,0139 — 0,0938 0,5698 4,5563 0,0666 7,2601 
5 — •10 ha 7 9,8961 5,4619 — 0,1079 10,8768 30,8939 0,2779 57,5345 
10--20 ha 4 11,5253 3,5394 — — 7,1783 39,7212 0,3051 62,2693 
20—40 ha 13 35,3141 14,3455 8,2970 1,0605 45,5328 245,2049 1,1218 350,8766 
40 : ha in več 9 27,4035 22,7513 0,1155 0,8989 119,4144 333,7616 0,9946 505,3398 
skupaj 36 85,0987 47,1120 8,4125 2,1611 183,5721 654,1379 2,7860 983,2803 
Jeronim do 5 ha 17 4,2272 8,3200 2,6821 — 4,5805 13,7197 0,4146 33,9441 
5 — •10 ha 7 2,0424 5,2694 1,4073 — 17,2476 34,3847 0,9521 61,3035 
10--20 ha 15 18,9318 44,4357 2,9443 — 26,4144 149,5316 1,5114 243,7692 
20--40 ha 13 21,8669 57,1949 4,6732 — 42,1479 229,5956 1,1596 356,6340 
40 : ha in več 1 1,0187 3,2792 0,2482 — 3,0798 40,4254 0,0400 48,0913 
skupaj 53 48,0829 118,4992 11,9551 — 93,4702 467,6570 4,0777 743,7421 
Podgorje (del) 5 — -10 ha 1 0,3306 1,1778 0,0853 — — 4,0525 0,0439 5,6901 
10--20 ha 4 6,0448 9,0434 1,4795 0,0338 5,3942 43,8289 0,2839 66,1085 
20--40 ha 1 2,1299 3,0534 1,4464 — 0,2345 14,4949 0,0817 21,4408 
skupaj 6 8,5053 13,2746 3,0112 0,0338 5,6287 62,3763 0,4095 93,2394 
Stopnik in Pri lope do 5 ha 5 1,0806 1,1510 0,4709 — 1,6509 5,7444 0,1960 10,2938 
5 — •10 ha 3 2,4279 3,6610 0,8098 — 6,0294 9,3195 0,6040 22,8516 
10--20 ha 2 2,3970 5,9970 0,8853 — 3,6217 17,4895 0,1084 30,4989 
20--40 ha 3 8,8691 6,1238 0,7002 — 11,9135 58,9995 0,2732 86,8793 
skupaj 13 14,7746 16,9328 2,8662 — 23,2155 91,5529 1,1816 150,5236 
Tešova in Briše do 5 ha 12 3,2412 2,7365 1,0822 — 0,3707 6,0174 0,1380 13,5860 
5 — •10 ha 2 2,3878 3,2581 0,9863 — 0,0162 8,9086 0,1469 15,7039 
10--20 ha 10 20,4552 24,9474 5,5270 — 7,7141 69,5115 0,8589 129,0141 
skupaj 24 26,0842 30,9420 7,5955 — 8,1010 84,4375 1,1438 158,3040 
Vologa do 5 ha 2 0,1137 0,4091 0,0752 — — 3,7561 0,1462 4,5003 
5 — •10 ha 2 0,7784 1,2557 — — 3,0011 9,0476 0,1494 14,2322 
10--20 ha 5 9,8264 13,5249 1,2941 — 5,1808 47,9425 0,3834 78,1521 
20--40 ha 2 4,2382 11,3596 1,0595 — 0,0554 26,4442 0,1816 43,3385 
skupaj 11 14,9567 26,5493 2,4288 — 8,2373 87,1904 0,8606 140,2231 
Dobroveljska do 5 ha 40 11,5861 13,6305 4,3104 0,0938 8,0505 33,7939 1,0032 72,4684 
planota 5— -10 ha 22 17,8632 20,0839 3,2887 0,1079 37,1711 96,6068 2,1942 177,3158 
skupaj 10--20 ha 40 69,1805 101,4878 12,1302 0,0338 55,5035 368,0252 3,4511 609,8121 
20--40 ha 36 76,5934 106,4800 16,3148 1,0605 108,7530 666,4155 3,6740 979,2912 
40: ha in več 10 28,4222 26,0305 0,3637 0,8989 122,4942 374,1870 1,0346 553,4311 
skupaj 148 203,6454 267,7127 36,4078 2,1949 331,9723 1539,0284 11,3571 2392,3186 
Tabela 13 b 
Razporeditev zemljiških kultur po velikostnih skupinah zemljiške posesti in naseljih 
Dobroveljske planote v letu 1980 (v ha) 
Osnovne značilnosti posestne sestave obravnavanih naselij so podrobneje pred-
stavljene v tabeli 13 a in 13 b in za večino naselij še na diagramih. Na osnovi stati-
stičnih podatkov ugotavl jamo: več kot četrt ina zemlj iških posestnikov ima do 5 ha 
zemlje, 15 % od 5 do 10 ha. Skratka, na Dobrovel jski p lanot i sta dve petini posest-
nikov, k i imajo manj kot 10 ha kmet i jsk ih in gozdnih površin. Ena četrt ina posestni-
kov ima od 10 do 20 ha, druga od 20 do 40 ha in samo 6,8 % gospodarstev je večj ih 
od 40 ha. 
Posestna struktura naselij je izredno pisana (pr im. tabeli 13 a in 13 b). Še naj-
bol j enovito posestno sestavo imata čreta in obravnavani (hribovit i) del Podgorja. 
V vseh drugih naselj ih se med seboj prepletajo vse velikostne skupine zemlj iških 
posestnikov. Za viš j i hr ibovski predel so značilne večje kmet i je ; prot i kot l inskemu 
obrobju se čedalje vidneje uvel javl ja manjša posest. To se kaže med drugim v iz-
redno visokem deležu posestnikov prve in druge velikostne skupine (npr. Tešova 
z Brišami ima 58,3% posestnikov do 10 ha, Stopnik in Prilope 6 2 % , nižinski in 
obrobni deli Jeronima 45 % itd.). 
Med hr ibovskimi kmet i jami, to je gospodarstvi z nad 10 ha, je najmočneje za-
stopana skupina med 10 in 20 ha. Posestniki te skupine prevladujejo v Jeronimu 
(28,3 %) , na Tešovi (42 %) , Vologi (46 %) in v Podgorju (67 %) . Na Dobrovl jah 
(36 %) in v Stopniku (23,1 %) je najmočnejša skupina gospodarstev od 20 do 40 ha. 
Samo 10 pa je domačij , k i imajo več kot 40 ha posesti; na Dobrovl jah j i h je devet, 
v Jeronimu pa Pečenik. 
5.2. Delež posesti po posameznih skupinah 
Odnos med deležem zemlj iških posestnikov in n j im pr ipadajočim deležem zem-
ljišča predstavljajo »agrarne škarje« (pr im. diagrame). Za naše območje je značilno, 
da pripada posestnikom do 5 ha le 3 % zemljišč. Druga skupina, k i šteje 15 % posest-
nikov, ima 7,4 % zemlje, posestniki od 10 do 20 ha pa četrt ino obravnavanih zem-
ljišč. Posestni skupini od 20 do 40 ha, k i vk l jučuje 24,3 % lastnikov, pripada 41 % 
zemljiške posesti. Deset največj ih kmet i j (6 ,8%) poseduje 23,1% zemljišča (pr im. 
podatke v tabeli 14). Potemtakem predstavl jajo posestniki med 10 in 20 ha za Dobro-
veljsko planoto karakterist ično povprečje. Zanimiv i so pr imer i po naselj ih. Na Do-
brovl jah sta delež posestnikov in odstotek n j i m pripadajočega zemljišča pribl ižno 
enaka p r i posestni skupini 20 do 40 ha, na Tešovi z Brišami pa v skupini od 5 do 
10 ha (pr im. tudi N a t e k , 1962). 
Razlike za raznoliko podobo posestne strukture po naselj ih moramo iskati tudi 
v naravnih pr i l ikah, še posebej v rel iefu. Težko si je predstavl jat i v preteklosti baj-
tar ja kot posestnika malega kosa zemlje visoko na Dobrovl jah. Tiste domačije, k i 
meri jo okol i 10 ha (npr. Javoršek, Selišnik, Blažiček), so za zakraseli hr ibovski svet 
že od nekdaj na eksistenčnem robu. Zato je upravičeno, da pojem »bajtarja« in ma-
lega kmeta vrednotimo z re lat ivnimi pokazatel j i (prim. N a t e k - Z a g a r , 1966, 
139—142). 
Naselji Dobrovl je in čreta imata v povprečju največje domačije, kakršne so pra-
vi loma značilne za hribovski svet v predalpskih predelih. Poleg tega so v obeh na-
selj ih tud i manjši posestniki, a n j ihov delež je razmeroma majhen (podrobnosti pr im. 
v tabeli 14). 
Tabela 14 
Velikostna struktura zemljiških posestnikov po naseljih Dobroveljske planote 
v letu 1980 
Naselje Velikostna 
Zemlj iški lastniki Površina zemljišč 
skupina štev. delež (%) v ha delež (%) 
Creta do 5 ha 1 20,0 2,8841 2,34 
20—40 ha 4 80,0 120,1220 97,66 
Dobrovlje do 5 ha 3 8,3 7,2601 0,74 
5—10 ha 7 19,5 57,5345 5,85 
10—20 ha 4 11,1 62,2693 6,33 
20—40 ha 13 36,1 350,8766 
505,3398 
35,69 
40 ha in več 9 25,0 51,39 
Podgorje (del) 5—10 ha 1 16,7 5,6901 6,10 
10—20 ha 4 66,6 66,1085 70,90 
20—40 ha 1 16,7 21,4408 23,00 
Jeronim do 5 ha 17 32,1 33,9441 4,56 
5—10 ha 7 13,2 61,3035 8,24 
10—20 ha 15 28,3 243,7692 32,78 
20—40 ha 13 24,5 356,6340 47,95 
40 ha in več 1 1,9 48,0913 6,47 
Stopnik (del) in Prilope do 5 ha 5 38,4 10,2938 6,84 
5—10 ha 3 23,1 22,8516 15,18 
10—20 ha 2 15,4 30,4989 20,26 
20—40 ha 3 23,1 86,8793 57,72 
Tešova in Briše do 5 ha 12 50,0 13,5860 8,58 
5—10 ha 2 8,3 15,7039 9,92 
10—20 ha 10 41,7 129,0141 81,50 
Vologa do 5 ha 2 18,2 4,5003 3,21 
5—10 ha 2 18,2 14,2322 10,15 
10—20 ha 5 45,4 78,1521 55,73 
20—40 ha 2 18,2 43,3385 30,91 
Dobroveljska planota do 5 ha 40 27,0 72,4684 3,03 
skupaj 5—10 ha 22 14,9 177,3158 7,41 
10—20 ha 40 27,0 609,8121 25,49 
20—40 ha 36 24,3 979,2912 40,94 
40 ha in več 10 6,8 553,4311 23,13 
5.3. Povprečna velikost posesti 
Z zajetjem vseh zemlj iških posestnikov ugotavl jamo, da je povprečna velikost 
gospodarstev 16,16 ha. Najobsežnejše domačije imata naselji* Dobrovl je (27,3 ha) in 
Creta (24,6 ha). N j ima sledijo domačije v hr ibovi tem delu Podgorja (15,5 ha), na 
Vologi (12,8 ha) ter v Stopniku in Pr i lopih (11,6 ha). Posestniki na Tešovi in Br iš ih 
imajo v povprečju po 6,6 ha (pr im. tabelo 13 a in diagrame na sl ik i 12). 
Kmečkih gospodarstev z več kot 10 ha zemlje je bi lo 86 (ali 58,1 %) . Povprečna 
velikost teh gospodarstev v letu 1980 je znašala 24,9 ha. Za več kot dve pet ini višja 
od povprečja je bi la na Dobrovl jah (35,3ha), za petino za čreto (30 ha), v vseh dru-
gih naselj ih pa pod povprečjem. V Stopniku je znašala 23,5 ha, v Jeronimu 22,4 ha, 
v Podgor ju 17,5 ha, na Vologi 17,4 ha in na Tešovi 12,9 ha (glej podatke v tabeli 15). 
Pr i domačijah z več kot 10 ha obsegajo kmeti jske površine eno t ret j ino posesti, 
drugo odpade na gozdove in nerodovitne površine. Za čreto je 23 % kmeti jske 
zemlje, na Dobrovl jah 32,4 % in v Podgor ju 33 %. Za spoznanje več kot t ret j ino 
STRUKTURA ZEMLJIŠKE POSESTI 1979 Slika 12 
delež zemljiških posestnikov 
— delež kmetijskega zemljišča 
povprečna velikost posesti 
SI. 12. Struktura zemljiške posesti v nekaterih naseljih Dobroveljske planote v letu 
1979. 
Tabela 15 
Število gospodarstev z več kot 10 ha zemlje po naseljih Dobroveljske planote 
v letu 1980 
> 
Naselje 
Š
te
vi
lo
 
po
se
st
ni
ke
 
Delež (%) 
od vseh 
zemlj iških 
posestnikov 
Skupna 
površina 
(v ha) 
Povprečna 
velikost 
posestva 
(v ha) 
Kmeti jska 
površina 
(v ha) 
Creta 4 80,0 120,1220 30,0305 27,5895 
Dobrovlje 26 72,2 918,4857 35,3264 297,3765 
Jeronim 29 54,7 648,4945 22,3619 226,2309 
Podgorje 5 83,3 87,5493 17,5099 28,8599 
Stopnik 5 38,5 117,3782 23,4756 40,5076 
Tešova, Briše 10 41,7 129,0141 12,9014 58,6437 
Vologa 7 63,6 121,4906 17,3559 46,5389 
Skupaj 86 58,1 2142,5344 24,9132 725,7470 
zavzemajo kmeti jske površine pr i domačijah v Stopniku in Jeronimu, na Vologi 
že 38 %, na Tešovi z Brišami pa kar 45,5 % (podrobnosti pr im. v tabelah 13 a in 13 b 
ter 14 in 15). 
Največje kmeti je so na severovzhodnem predelu Dobroveljske planote, to je v 
naselju Dobrovlje. Kmet i j i Jug in Kokovnik imata po 63 ha, le za spoznanje zaosta-
ja jo Predovnik in Uratn ik (po 60 ha), Covnik in Deslovnik (59,5 ha). Za čreto iz-
stopata Zakrajšek (38 ha) in Zahojnik (30 ha), Pečenik (48 ha) V Pečeh (za pr im. 
glej tudi G e s t r i n , 1953, 496) in L ic jan (39 ha) v Prosivniku. 
Najv iš j i kmet i j i merita precej manj : Ptica ima 25,3 ha, Planine pa 19 ha. Vo-
loške kmeti je, k i j i h omenja že gornjegrajski urbar iz 1426. leta, so nenavadno majh-
ne. Podoba je, da je bila na tem območju posest razdrobljena že v srednjem veku in 
se v kasnejših stolet j ih ni bistveno spreminjalo. Gornjegrajski urbar omenja na Vo-
logi 9 kmet i j in eno pustoto ( G e s t r i n , 1953, 496). Največje vološke domačije me-
r i jo okrog 20 ha (čulk 22 ha, Bolte 21 ha, Matevc 19 ha). Se bol j razdrobljena je 
posest na Tešovi, k je r imajo samo tr i je posestniki po več kot 14 ha (Span 15,5 ha, 
Tobakar 14,3 ha in Urenič 14,2 ha). V hr ibovi tem delu Podgorja je največj i Zgozdnik 
(21,4 ha), v Stopniku pa Dešnikar (36,1 ha), La jnar (27 ha) in Peternišek s 24,5 ha. 
Delež gozdov p r i največj ih dobrejveljskih kmet i jah je zelo različen. Pečenikova 
domačija ima največ gozda (84 %) . Skoraj tr ičetrt posesti zavzemajo gozdovi pr i 
Dešnikar ju v Stopniku, Ura tn iku na Dobrovl jah, Zakrajšku in Zahojn iku za čreto. 
Največje kmeti je na Vologi imajo v okv i ru svoje posesti po t r i petine gozdov, z nekaj 
n iž j im deležem je gozd zastopan na Tešovi. Domačije v Jeronimu imajo od 52 % 
(Ptica) do 68 % gozdnih površin (podrobnosti glej v tabeli 13 a in 13 b). 
Pomen in gospodarska vloga gozda sta posebno vel ika povsod tam, k jer prevla-
dujejo iglavci z zrel imi drevesnimi sestoji. Takšnih gozdov z monokul turn imi nasadi 
iglavcev, k i so nastali na novinah oziroma lazih, je na Dobrovl jah zelo malo. Gospo-
darski pomen gozda se p r i vsaki domači j i dopolnjuje še s kmet i jsk imi dejavnostmi. 
T ip ičn ih »gozdnih domačij«, kot so v Gornj i Savinjski dol ini , na obravnavanem delu 
Dobroveljske planote nismo ugotovi l i ( M e z e , 1980,68—70). 
5.4. Socialno-gospodarska usmerjenost domačij 
Velikost posesti, gospodarska usmerjenost in trdnost kmečkega obrata, število 
l jud i po kmet i jah oziroma kmečkih družinah so dejavniki , na osnovi kater ih je mo-
goče opredelit i današnjo socialno-gospodarsko strukturo naselij in posameznih ob-
moči j . 
Velikost gospodarstva in število l j ud i na kmet i jo , k i j i m je delo na zemlj i še 
vedno osnovni v i r dohodkov, sta dejavnika, k i pomembno vplivata na razdelitev zem-
l j išk ih posestnikov v t r i osnovne skupine: 
a) zemljiška posest je v rokah nekmečkega prebivalstva; 
b) mešana gospodarstva, kater im je na osnovi kmetijskega zakona in občinskega 
odloka pr iznan status kmetijskega proizvajalca, in sicer zaradi proizvodnega sode-
lovanja z obrati družbenega kmeti jstva; 
c) zaščitene kmet i je; med n j im i je 12 usmerjenih kmečkih gospodarstev. 
V letu 1980 je bi lo na Dobrovel jski planoti 32 ali 21,6 % nekmečkih posestnikov, 
42,6 % al i 63 posestnikov je sodilo v skupino mešanih kmet i j in 53 ali 35,8 % kmet i j 
pa je bi lo zaščitenih. 
Tud i socialno-gospodarska sestava posestev po naselj ih je izredno pestra. Povsod 
tam, k jer prevladuje razdrobljena posest, je visok delež nekmečkih in mešanih go-
spodarstev. In obratno: v k ra j i h z ve l ik imi domači jami prevladujejo zaščitene in 
mešane kmeti je. Nekmečka posestva se pojavl ja jo samo do 10 ha in nj ihova po-
vprečna velikost je znašala samo 1,98 ha. Mešana gospodarstva so najštevilneje za-
stopana pr i posestnikih do 20 ha. Povprečna velikost mešanih kmet i j je znašala 
14,01 ha; najobsežnejše so bile na Dobrovl jah (20,86 ha), v Podgor ju (Rovšnikova 
domačija v Podvrhu je meri la 18,89 ha), v obrobnem hribovskem delu Stopnika 
(16,36 ha) in v Jeronimu (11,21 ha), v drugih naselj ih pa pod 10 ha. 
Največ zaščitenih kmet i j je bi lo v Jeronimu (17) in na Dobrovl jah (16), v vseh 
drugih naselj ih mnogo manj . V povprečju najmanjše zaščitene kmeti je so bile na 
Tešovi z Br išami (14,9 ha) pa v Podgorju (17,16 ha) in na Vologi (19,30 ha), največje 
pa na Dobrovl jah (37,83ha), za Creto (30,03ha), v Jeronimu (26,18ha) itd. (Vse po-
drobnosti so prikazane v tabeli 16.) 
Med zaščitene kmeti je je bila uvrščena tudi Zužmanova domačija na Tešovi, k i 
mer i le 7,21 ha. Delovni kontingent kmečkega prebivalstva ter sodobna oprema 
z ustrezno mehanizacijo sta odločala pr i n jeni prerazporeditvi iz skupine mešanih 
med zaščitene kmeti je. Na drugi strani spoznavamo, da so bile celo največje kme-
t i je, i n sicer zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile, slabega gospodarskega sta-
nja in drugih razlogov uvrščene le med mešane kmeti je (npr. La jnar in Peternišek 
v Stopniku, Rovšnik nad Obraml jami, Hlastej, Covnik in Zacerkovnik na Dobrov-
l jah, čvan, Krof ič in Saloman na Tešovi, Cene na Vologi itd.). 
5.5. Klasifikacija kmetij po zaposlitvi prebivalstva 
Čedalje v iš j i odstotek nekmečkega prebivalstva po hr ibovskih domačijah po-
membno odloča o socialni in gospodarski usmerjenosti kmet i j . Vzrok i za najrazlič-
nejše spremembe po domovih so odvisni od mater ialnih virov, s kater imi razpola-
gajo posamezna gospodarstva. Na osnovi virov dohodkov, k i j i h ima prebivalstvo 
po kmet i jah, smo nj ihova gospodarstva razdeli l i v t r i skupine: 
a) čiste kmet i je ; b) polčiste kmeti je in c) mešane kmeti je (metodološko za-
snovo in utemelj i tev glej M e z e , 1980 a, 151). 
Tabela 16 
Socialno-gospodarska struktura zemljiških posestnikov po naseljih Dobroveljske pla-
note v letu 1980 
Nekmečka Mešana Zaščitene 
gospodarstva gospodarstva kmeti je 
Naselje Posestna skupina _o površina o —H površina 
o površina 
> 
O) 
>05 
posesti > S 
>w 
posesti > S posesti 
Creta do 5 ha 1 2,8841 — — — 
20—40 ha — — — 4 120,1220 
skupaj 1 2,8841 — — 4 120,1220 
Dobrovlje do 5 ha 2 2,6419 1 4,6182 — — 
5—10 ha — — 7 57,5345 — — 
10—20 ha — — 2 27,0297 2 35,2396 
20—40 ha — — 5 140,6779 8 210,1987 
40 ha in več — — 3 145,5523 6 359,7875 
skupaj 2 2,6419 18 375,4126 16 605,2258 
Jeronim do 5 ha 10 10,8488 7 23,0953 — — 
5—10 ha 2 18,8019 5 42,5016 — — 
10—20 ha — — 11 175,3499 4 68,4193 
20—40 ha — — 1 28,1144 12 328,5196 
40 ha in več — — — — 1 48,0913 
skupaj 12 29,6507 24 269,0612 17 445,0302 
Podgorje (del) 5—10 ha 1 5,6901 — — — — 
10—20 ha — — 1 18,8905 3 47,2180 
20—40 ha — — — — 1 21,4408 
Skupaj 1 5,6901 1 18,8905 4 68,6588 
Stopnik do 5 ha 5 10,2938 — — — — 
in Prilope 5—10 ha 1 6,9739 2 15,8777 — — 
10—20 ha — — 2 30,4989 — — 
20—40 ha — — 2 50,7575 1 36,1218 
skupaj 6 17,2677 6 97,1341 1 36,1218 
Tešova do 5 ha 9 5,2937 3 8,2923 — — 
5—10 ha — — 1 8,4924 1 7,2115 
10—20 ha — — 5 61,7236 5 67,2905 
skupaj 9 5,2937 9 78,5083 6 74,5020 
Vologa do 5 ha 1 0,0415 1 4,4588 — — 
5—10 ha — — 2 14,2322 — — 
10—20 ha — — 2 24,9846 3 53,1675 
20—40 ha — — — — 2 43,3385 
skupaj 1 0,0415 5 43,6756 5 96,5060 
do 5 ha 28 32,0038 12 40,4646 — — 
Dobroveljska 
planota 
skupaj 
5—10 ha 4 31,4659 17 138,6384 1 7,2115 
10—20 ha — — 23 338,4772 17 271,3349 
20—40 ha — — 8 219,5498 28 759,7414 
40 ha in več — — 3 145,5523 7 407,8788 
skupaj 32 63,4697 63 882,6823 53 1446,1666 
Na obravnavanem delu Dobroveljske planote je bilo leta 1980 dobra četrtina 
čist ih kmet i j , 28,4 % polčistih in 45,3 % mešanih kmečkih gospodarstev. Največ 
čist ih kmet i j je bi lo na Dobrovl jah (53 %) , četrt ina j i h je bi la na Vologi i n v Jero-
n imu, na Tešovi le dve al i 8,3 % , v Stopniku pa nobene. Polčiste kmeti je so zavze-
male za Čreto 80 % gospodarstev, po t r i desetine v Jeronimu, na Tešovi in Vologi 
(27 ,3%) . Najmanj polčist ih domačij je bi lo v Podgorju (16,7 % ) , na Dobrovl jah 
(22,2 %) in v Stopniku (23,1 %) . Mešane kmeti je so vključevale večino gospodarstev 
v Stopniku (77 % ) , Podgorju (67 %) ter na Tešovi ( 6 3 % ) , na jmanj na Dobrov-
l jah (25 %) . 
čiste kmet i je so merile v povprečju 27,34 ha. Največje so bile na Dobrovl jah 
(37,2 ha) in za čreto (30,1 ha), najmanjše na Tešovi z Brišami (11,65 ha). Leta 1980 
so polčiste kmet i je obsegale po 19,57 ha: največje so bile za čreto (23,2 ha) in na 
Dobrovl jah (24ha) , a najmanjše na Tešovi (10,74 ha). Mešane domačije so obse-
gale po 7,5 ha. Med n j i m i so bile najmanjše na Tešovi (3,98 ha), na Vologi so me-
ri le 6,3 ha in v Jeronimu 7,6 ha, a največje v obravnavanem delu Podgorja (13,6 ha). 
Teh kmet i j za čreto n i bi lo. (Vse podrobnosti glej v tabeli 17 pod oznako A.) 
Tabela 17 
Klasifikacija kmetij po zaposlitvi njihovega prebivalstva 
Ciste kmeti je Polčiste kmeti je Mešane kmeti je 
Naselje 3 S 3 
> posest v ha > posest v ha > posest v ha 
o) tu cu 
-•J -M -M >cn >ui 
Creta A 1 30,0780 4 92,9281 
B 1 30,0780 3 90,0440 
Dobrovlje A 19 706,3048 8 191,6105 9 85,3650 
B 16 680,7390 7 182,6937 3 55,0530 
Podgorje (del) A 1 21,4408 1 17,2932 4 54,5054 
B 1 21,4408 1 17,2932 3 48,8153 
Jeronim A 13 224,9577 16 336,7178 24 182,0666 
B 9 197,6780 14 332,5304 6 118,2861 
Stopnik A — — 3 60,0707 10 90,4529 
in Prilope B — — 2 51,9973 3 65,3809 
Tešova A 2 23,3093 7 75,2116 15 59,7831 
in Briše B 2 23,3093 5 67,9299 3 37,7749 
Vologa A 3 60,1307 3 48,4944 5 31,5980 
B 3 60,1307 3 48,4944 1 12,8655 
Skupaj A 39 1066,2213 42 822,3263 67 503,7710 B 32 1013,3758 35 790,9829 19 338,1757 
Opomba: A = vsi zeml j išk i posestniki, B = zeml j išk i posestniki z 10 ha in več. 
Nekoliko drugačno podobo o razvrst i tvi kmet i j po v i r ih dohodkov njihovega 
prebivalstva dajejo domačije z več kot 10 ha. Tak ih gospodarstev je bi lo 86 v letu 
1980. Med domači jami na Dobrovl jah je t r i petine čistih, na Vologi 43 %, v Jero-
n imu 31 %, za čreto pa ena sama domačija. 
T r i od št i r ih domov za čreto smo uvrst i l i med polčiste kmeti je, polovico domov 
na Tešovi z Brišami, 48,3 % v Jeronimu ter po dve petini gospodarstev na Vologi 
in v Stopniku. V skupino mešanih kmet i j smo uvrst i l i 22 % domačij z več kot 10 ha 
zemlje. Najmočneje so bile zastopane v Podgor ju in Stopniku (60 % ) , najmanj pa 
smo j i h našteli v naselj ih Dobrovl je (11 .5%) , Vologa (14.3%) in v Jeronimu 
(21 %) . 
čiste kmeti je z več kot 10 ha so v povprečju merile 33,65 ha. Najmogočnejše so 
bile na Dobrovl jah (42,54 ha) in Zahojnikova kmeti ja za Črclo (30,1 ha). Kar za 
polovico manjše od teh so bile čiste kmeti je v Jeronimu (22 ha), Podgor ju in na 
Vologi (20 ha). Mešane kmeti je, k i so merile v povprečju 17,79 ha, so bile največje 
v Stopniku (21,12 ha), Jeronimu (19,71 ha) in na Dobrovl jah (18,35 ha), najmanjše 
pa na Vologi (12,9 ha) in Tešovi (12,6 ha; vse podrobnosti so v tabeli 17 pod ozna-
ko B.) 
Podrobna členitev gospodarstev, velikosti nj ihove posesti in zaposlitvene sestave 
njihovega prebivalstva odkriva glavne usmerjevalce najrazl ičnejših današnjih spre-
memb. Z izgradnjo razvejenega cestnega omrežja je deagrarizacija prodrla tudi do 
najv iš j ih kmet i j . Danes je komaj četrt ina gospodarstev, k i ne dajejo svoje delovne 
sile neagrarnim dejavnostim v dolinska naselja. Na drugi strani pa spoznavamo, 
da je glavni vzrok za zaposlitev l j ud i s hr ibovskih domačij v nekmeti jskih dejav-
nostih ali v vel ik ih družinah, predvsem pa v premajhni zemlj iški posesti. V naselj ih 
z ve l ik imi kmet i jami je na jmanj mešanih kmet i j . P r i domačijah z več kot 10 ha 
narašča obseg zemljiške posesti od mešanih preko polčist ih do čistih kmet i j , in 
sicer v razmerju 1 : 1,27 : 1,77, p r i vseh 148 zemlj iških posestnikih pa v razmer ju 
1 : 2,6 : 3,6! Tudi te številke kažejo na izredno velike razl ike med vel ikostjo posesti 
in zaposlitvijo njenega prebivalstva. Posestna sestava dobroveljskih gospodarstev je 
zelo neugodna: domačije so sorazmerno majhne in gospodarsko niso več sposobne, 
da bi preživljale številnejše družine. Zato je čedalje več kmet i j , k i osnovne vire za 
preživl janje črpajo tako iz kmeti jske proizvodnje kakor tudi z delom v najrazl ič-
nejših nekmeti jskih dejavnostih. 
6. GOSPODARSTVO 
Obstoj in razvoj dobrovel jskih kmet i j sloni na kmet i jstvu in gozdarstvu pa 
tudi na dohodkih zaposlenih v nekmeti jskih dejavnostih. V zadnjem poldrugem 
desetletju kmeti jstvo izredno naglo spreminja svojo proizvodnjo. Iz pol ikulturnega 
in samooskrbnega poljedelstva, k i je bilo značilno za številne dobroveljske doma-
čije še v povojnih letih, se čedalje vidneje uvel javl ja usmerjena živinorejska proiz-
vodnja. Danes so potrebam živinoreje, k i se na kmet i jah uvel javl ja kot osrednja 
panoga kmeti jstva, namenjene skoraj vse kmeti jske površine. Nj ive so ohrani l i na 
najugodnejših legah v b l iž in i doma, vse druge so opusti l i v travnike. Danes večina 
kmet i j obdeluje samo polovico al i celo četrtino n j iv , k i so bile še pred dvema deset-
letjema neobhodno potrebne za živl jenje kmečkih l jud i . 
Pridelovanje žit (pšenica, oves, ajda, proso in deloma tudi rž) so večinoma 
opusti l i že v sedemdesetih letih. Sorazmerno največ žitaric posejejo domačije za 
Creto (pšenica, ječmen, rž in oves) in deloma tudi v Jeronimu. Koruzo pridelujejo 
na skromnih površinah, in sicer še pr i večini kmet i j do nadmorske višine 750 m. 
Današnje nj ive so namenjene največ k romp i r j u ; njegov pridelek zadostuje domačim 
potrebam. Le na redkih n j ivah pridelujejo intenzivne krmi lne rastl ine; večina je 
namenjena razl ičnim vrstam detelje. 
Tud i hmel j , k i je segal do nadmorske višine 900 m, se je z dobroveljskih kmet i j 
skoraj že umakni l . Najhi treje so se hmeljišča krč i la v sedemdesetih letih. Danes 
imajo t r i je kmetje še 1,7 ha hmel jsk ih nasadov. Žita in hmel j , k i so b i l i pred dvema 
desetletjema pomembni pr ide lk i na tuka jšn j ih kmet i jah, danes nimajo nobene go-
spodarske veljave več. 
Danes je najpomembnejša veja dobroveljskega kmeti jstva živinoreja. Govedo-
reja z rahlo usmeritvi jo v rejo mesne ali mlečne živine daje domači jam osnovne 
dohodke. Krave predstavljajo osnovno čredo goveje živine. Na anketirano gospo-
darstvo z več kot 5 ha so prišle po 3 krave. Leta 1980 je imelo 10 kmet i j v po-
vprečju še po 12 pitancev in po 10 plemenskih telic. Devetindvajset gospodarstev je 
imelo še 31 kon j , p r i osmih kmet i jah so redi l i 12 volov. V svin jakih so imeli v po-
vprečju skoraj po 4 prašiče. 
V letu 1979 je prodajalo mleko 37 kmet i j , in sicer v povprečju po 7790 l i t rov. 
Največ rejcev krav molznic je bi lo na Vologi (7) in Dobrovl jah (13) ter v Jeronimu 
(10). Mleka niso prodajale kmeti je iz Črete in Prosivnika. V let ih 1978—1979 je 76 
od 104 anket i ranih gospodarstev prodalo goveje pitance, krave, vole, teleta in pra-
šiče. Letno so prodal i 57.455 kg mesa oziroma 756 kg na rejca. Največ mesa so pr i-
redile oziroma prodale jeronske (1020 kg letno), vološke (968 kg) in tešovske do-
mačije (851 kg). Po kol ič in i oddanega mesa so bile na prvem mestu usmerjene kme-
t i je; dobrovske so prodale letno po 1040 kg mesa. Dve kmet i j i (Olčnik in Lešnik) 
nad Podgorjem sta usmerjeni v rejo broj ler jev. V letu 1979 sta j i h prodala 318 ton. 
V času hmeljarstva so dobroveljske kmet i je uporabljale večje kol ičine mine-
ra ln ih gnoj i l kot danes. V zadnj ih let ih potrosi jo v povprečju po 153 kg umetnih 
gnoj i l na 1 ha kmeti jske zemlje. Največ umetnih gnoj i l so uporabi l i na Vologi 
(300 kg/ha) in Tešovi (255kg/ha) , precej manj za Creto (110kg/ha) in na Dobrov-
Sl. 13. Krn ičn ik na Ropasiji (645 m) z vrhom Kokarce (1010 m) v ozadju. Za večino 
hribovskih kmet i j je značilna zemljiška posest v enem samem strnjenem 
kompleksu. Večina Krničnikove domačije je na kremenovem keratof i r ju in 
njena obdelovalna zemlja je na položnem svetu (v povprečju 11,9°), k i ga je 
mogoče v celoti obdelati z današnjimi kmet i jsk imi stroji. 
l jah (117 kg/ha) . Konec sedemdesetih let p r i 16 domačijah, k i meri jo več kot 5 ha, 
niso uporabl ja l i umetnih gnoj i l ; med n j im i so bile tudi št i r i zaščitene kmeti je. 
Gozdovi, k i pokr ivajo 64,3 % obravnavanega območja, dajejo kmet i jam po-
membne dohodke. Tud i v bogastvu gozdov temelj i materialna osnova, k i je spod-
bujala in usmerjala mehanizacijo kmet i j , obnovo domov in pomembno prispevala 
k vzdrževanju dobrovel jskih gospodinjstev. Kmetje so posekali po 37,1 m3 lesa; na 
zaščitenih kmet i jah v povprečju po 50 m3 , polovico manj (24,4 m3) na domačijah 
s statusom kmetijskega proizvajalca in samo 10 m3 na nekmečkih gospodarstvih. 
Največ lesa so posekale čretljanske kmeti je (105 m3 ) , kmeti je na Dobrovi jah po 
49 m3 , v Stopniku 36 m3 , a v Podgorju in na Tešovi le po 14 oziroma 12 m3 . Samo 
sedem kmet i j je posekalo nad 100 m3 . Največ lesa so pospravil i Špan (160 m3) in 
Zakrajšek (150 m3) za Creto ter Covnik (150 m 3 ) , Destovnik (130 m3) in Rokovnik 
(120 m3) na Dobrovi jah. 
Prepričani smo, da n i t i kmeti jstvo z živinorejo n i t i gozdarstvo ne zagotavljata 
kmet i jam zadostnih sredstev za n j ihov obstoj in nadal jn j i razvoj. Gospodarsko sta-
nje, kakršnega smo ugotovil i po kmet i jah, ne zagotavlja več, da bo moglo še v pr i -
hodnje zadržati na kmet i jah sedanje število l jud i . 
Podrobnejši pregled novejšega razvoja in današnjega stanja kmet i j je prikazan 
z ustrezno dokumentacijo v prispevku »Gospodarstvo hr ibovskih kmet i j na vzhod-
nem dolu Dobroveljske planote«, k i je objavl jen v Savinjskem zborniku V. (Žalec 
1983, str. 220—253.) 
7. PREBIVALSTVO 
4 
V ospredje smo postavil i pregled rasti števila prebivalstva, regionalnega po-
rekla prebivalstva po kmet i jah, starostne sestave prebivalstva s posebnim ozirom 
na kmečki živelj. Prepričani smo, da osnovne sestavine prebivalstva pogojujejo 
gospodarsko razvejenost in usmerjenost kmet i j . 
7.1. Rast števila prebivalstva 
Rast števila prebivalstva v 5 naselj ih (Čreta, Dobrovl je, Jeronim, Tešova in 
Vologa), k i smo j i h v celoti prouči l i , je bi la izredno zanimiva. V letu 1980 je bi lo 
v teh naselj ih 125 domov, v kater ih je živelo 555 l jud i . Največ prebivalcev je bi lo 
v zadnjih desetletjih 19. stoletja z viškom v letu 1890 (823 prebivalcev). Od tedaj 
dalje število prebivalstva na Dobrovi jah nezadržno pada. Leta 1980 je bi lo za 33 % 
manj l j ud i kot pred devetdesetimi let i (glej podatke v tabeli 18 in pr im. tudi N a -
t e k , 1977 in 1978). 
V tridesetih povojnih let ih se je zmanjšalo število l jud i na Dobroveljski planoti 
za 20 %. Močan odliv aktivnega prebivalstva je povzročil tudi proizvodno preusme-
ritev kmet i j . Vse to se kaže v naglem opuščanju tradicionalnih pol jsk ih pr idelkov, 
zmanjšanju ornih površin, ozelenjevanju itd. 
7.2. Regionalno poreklo prebivalstva 
Prometna osamelost in samooskrbna usmerjenost kmeti jstva sta bistveno pr i-
spevali k specifičnim obl ikam demografskega razvoja. Za dobroveljsko prebivalstvo 
je značilno, da se n i selilo na večje razdalje. Podatki pokažejo naslednje: skoraj t r i 
Tabela 18 
Število prebivalcev po naseljih Dobroveljske planote v obdobju 1869—1980 
Leto Čreta Dobrovlje Jeronim Tešova Vologa Skupaj 
1869 58 275 338 76 52 799 
1880 60 274 350 74 61 819 
1890 49 294 323 92 65 823 
1900 47 286 309 91 57 7 90 
1910 38 277 339 85 55 794 
1931 32 251 314 98 50 745 
1948 13 237 281 102 61 694 
1953 14 230 274 89 61 668 
1961 21 201 256 88 61 627 
1971 23 188 239 88 56 594 
1980 23 161 224 96 51 555 
četrtine l j ud i živi v svojem rojstnem kra ju , 13 % se j i h je priseli lo iz sosednjih 
naselij, 12 % j i h je prišlo iz drugih krajev SR Slovenije in 10 oseb je bi lo rojenih 
al i na Hrvatskem ali v tu j in i . 
Z naraščanjem nadmorske višine domov se povečuje delež domačega prebival-
stva. Večje priseljevanje na hribovska območja ovirajo težki delovni pogoji, slaba 
gospodarska razvitost kmeti jstva, prometna osamelost, k i pride še posebej do ve-
ljave v zimskih mesecih, raztresena poseljenost s samotnimi kmet i jami ter pomanj-
kanje najrazl ičnejših oblik in možnosti družabnega živl jenja. 
Danes je čedalje manj zanimanja za priselitve na kmeti je. Zato je na zaščite-
n ih kmet i jah v iš j i delež domačega prebivalstva (77 %) kot na mešanih (73%) al i 
nekmečkih posestvih (66 % ; glej tabelo 19). 
Tabela 19 
Prebivalstvo dobroveljskih naselij po rojstnem kraju (stanje 1980. leta)* 
Priselitve 
Naselje Skupaj 
Stanuje 
od rojstva 
v tem 
k ra ju 
iz sosed-
njega 
naselja 
iz drugega 
naselja 
v SR Slo-
veni j i 
izven 
SR Slo-
venije 
Creta 23 14 5 4 
Dobrovlje 161 139 8 13 1 
Jeronim 224 166 27 26 5 
Stopnik (del) 55 32 15 7 1 
Podgorje (del) 22 13 3 6 — 
Tešova z Brišami 112 72 18 21 1 
Vologa 51 40 8 1 2 
Skupaj 648 476 84 78 10 
O 
SK 
ZK 
116 
257 
275 
77 
188 
211 
22 
32 
30 
14 
34 
30 
3 
3 
4 
Opomba: O = prebivalstvo na domovih nekmečkih zeml j išk ih posestnikov, SK = prebivalstvo po mešanih 
kmečkih gospodarstvih, ZK = prebivalstvo na č is t ih kmečk ih gospodarstvih, to je na zaščitenih kmet i jah . 
* Poleg pet ih t i p i čn ih dobrovel jsk ih naseli j smo v k l j u č i l i v prouči tev še posamezne zaselke al i 
kmet i je , k i stoje na n i ž j i h poboč j ih Dobrovel jske planote (zaselek Pr i lope, Briše, del Podgor ja in Stop 
n ika ) , to je 23 domov s 93 prebivalci . 
K večj i regionalni pisanosti prebivalstva v n iž j ih , obrobnih naselj ih so nemalo 
prispevale notranje selitve. Čedalje močnejše so težnje, da se deagrarizirano prebi-
valstvo preseljuje iz višje ležečih kmet i j ( in naselij) k n i ž j im predelom. Nismo pa 
ugotovi l i obratnega selitvenega toka — iz doline v hr ibovski svet. Poroke, k i največ 
prispevajo k selitvam v hribovskem svetu, sklepajo med seboj par tner j i iz pribl ižno 
enakih socialno-profesionalnih slojev prebivalstva. Le v iz jemnih pr imer ih sta se 
priseli la na hribovsko kmet i jo delavec al i delavka iz tovarne al i iz drugega poklica. 
S porokami se prenavl jajo in oživl jajo demografske sestavine hribovskega prebival-
stva (pr im. L e b a n , 1962,350). 
Med moškimi na Dobrovl jah je več domačinov ( 7 9 % ) kot med ženskami 
(68 %) . Samo osmina moških se je priseli la na Dobrovl je iz sosednjih, predvsem 
hribovskih naselij (med ženskami 13,7 %) , iz drugih krajev Slovenije j i h je prišlo 
8 % (žensk celo 16 %) . Tud i to nas opozarja, da so hribovske kmeti je manj pr i -
vlačne za priselitev moških kot pa žensk. Drugi razlog je v tem, da pravi loma moški 
potomec nasledi gospodarja na kmet i j i , vsi drugi otroci pa si ponavadi poiščejo 
zaposlitev izven kmeti jstva. 
7.3. Starostna sestava prebivalstva 
Prebivalstvo smo razdel i l i v naslednje starostne skupine: predšolska (do 7 let) 
in šoloobvezna skupina otrok (7 do 15 let), mladinska skupina (16—25 let), skupina 
mlade in zrele (26 do 45 let) ter skupina starejše delovne sile in skupina starejšega 
prebivalstva (nad 65 let). 
Tabela 20 
Starostna sestava prebivalstva po naseljih in socialno-gospodarskih skupinah kmetij 
po Dobrovljah v letu 1980 
Naselje Skupaj do 7 7—15 16—25 26—45 
46—65 Nad 65 
let let let let let let 
Creta 23 1 1 9 5 5 2 
Dobrovlje 161 14 32 28 34 30 23 
Jeronim 224 26 26 40 53 45 34 
Podgorje (del) 22 3 1 1 7 5 5 
Stopnik (del) 55 2 7 13 13 12 8 
Tešova in Briše 112 13 17 24 18 24 16 
Vologa 51 8 9 8 15 4 7 
Skupaj 648 67 93 123 145 125 95 
O 116 16 18 11 35 17 19 
SK 257 29 36 40 61 51 40 
ZK 275 22 39 72 49 57 36 
Številne socialne, gospodarske in geografske razlike med dobrovel jskimi na-
selji so neposredno prispevale k starostni sestavi njihovega prebivalstva. Predšol-
skih otrok je bilo 10,3 %, a p r i najv iš j ih kmet i jah j i h je bi lo na jmanj . Delež šolo-
obveznih otrok, k i j i h je bilo 14,4 %, je b i l različen od naselja do naselja. V delovno 
skupino mladine je bi lo vk l jučenih 19 % l j ud i (za Creto celo 39 %) . Mlada in zrela 
delovna sila je zavzemala 22,4 % l jud i , starejša delovna sila je bila zastopana z 19 % 
(na Vologi samo z 8 %) . Nad 65 let starega prebivalstva je bi lo 14,7 %. 
Primer java obravnavanega predela s celotnim območjem občine Žalec pokaže 
znatne razl ike med hr ibovskimi in dol inskimi območji . Večj ih razl ik nismo ugoto-
v i l i p r i otrocih do 15. leta starosti, v kasnejših dobah, zlasti med 26. in 45. letom 
starosti pa so že občutne. Leta 1971 je obsegal delež zrele delovne sile v občini Žalec 
29 ,4%, na Dobrovl jah 2 4 , 8 % ; starejše delovne sile je bi lo na Dobrovl jah 17 %, 
v zahodnem delu Celjske kot l ine 20 %. Dobroveljske kmeti je so imele v iš j i delež 
nad 65 let starega prebivalstva (11,3 %) kot občina Žalec (9,9 %) . 
Zanimive so še naslednje ugotovitve: V začetku leta 1980 je bi lo na čistih kme-
t i jah le 8 % otrok, a so imele nadpovprečno visok delež mladega prebivalstva 
(26 %) . Poglavitni vzrok je v tem, da se je mladina z nekmečkih in mešanih domov 
zaradi deagrarizacije ali šolanja že odselila, medtem ko so mladi kot nasledniki na 
zaščitenih kmet i jah dobi l i zagotovilo za bol jši kos kruha na domači zemlji. Zašči-
tene kmeti je imajo izredno nizek delež celotne zrele delovne sile (18 % ; mešana 
gospodarstva 24 %, nekmečke domačije celo 30 %) . Tud i v tem je eden izmed po-
membnih činitel jev, k i nazorno kaže na kronično pomanjkanje delovne sile na hr i -
bovskih kmet i jah. 
7.4. Zaposlitvena struktura prebivalstva 
S cestami in motorizaci jo je bi lo delno zaustavljeno izseljevanje, a okrepila 
sta se deagrarizacija in število dnevnih migrantov. Vse to prispeva k oživ l janju hr i -
bovskih domov. Zadrževanje mladega neagrarnega prebivalstva po dobroveljskih 
domačijah prinaša v pokraj ino mladostnejši u t r ip ter osvežitve v kmečke družine, 
obenem pa k rč i pot i n skrajšuje čas uvel javi tvam številnih novosti v gospodinjstvih 
ali gospodarstvih. 
Leta 1980 je 49 % l jud i , starejših od 15 let, delalo na kmet i jah, t ret j ina je bi la 
zaposlena v nekmeti jskih dejavnostih. Preostali delež so sestavljali upokojenci in 
preuži tkar j i (po 6,4 % ) , inval idi (1 %) ter vajenci, d i jak i i n študenti (4,1 %) . Naj-
večj i delež v kmet i js tvu zaposlenih so imele najvišje kmeti je in naselja (Greta 62 %, 
na Dobrovl jah 61 %, Vologi 59 %) . Največ nekmeti jskih zaposlencev je bi lo v niž-
j i h oziroma obrobnih predelih obravnavanega območja. 
Tud i v socialno-gospodarski usmerjenosti kmet i j je vidno zarisana zaposlitvena 
sestava prebivalstva. Skoraj četrtina odraslega prebivalstva na zaščitenih kmet i jah 
je delala izven svoj ih domačij (pr im. tabelo 21). Od 148 domov je bi lo samo 37 hiš, 
k i niso dajale delovne sile neagrarnim panogam in tudi niso imele dohodkov od 
pokojnin. Z naraščanjem velikosti posesti pojema število neagrarnega prebivalstva. 
Podrobnejši podatki so naslednji: posestva do 5 ha imajo izven kmeti jstva zapo-
slenih 48 % l jud i , domačije od 5 do 10 ha 35 % , posestva od 10 do 20 ha 32 %, 
gospodarstva od 20 do 40 ha 28 % in kmeti je z več kot 40 ha samo 7 %. 
V začetku leta 1980 je delalo na kmet i jah skoraj 41 % moških, k i so b i l i sta-
rejši od 15 let, i n 58 % žensk. Izven kmet i jstva je bi lo zaposlenih 44 % moških in 
21 % žensk. 
Zaposlitvena sestava prebivalstva kaže, da je deagrarizacija zajela moške prej 
kot ženske. S presloj i tv i jo iz kmet i jstva v druge poklice se je večina žensk izselila, 
največ v bl ižino k ra ja zaposlitve. S tem ko so se moški s kmet i j redno zaposlili v 
industr i j i a l i drugje, je kmečka žena prevzela težišče skrb i za obstoj kmeti je na 
svoja ramena. 
Starost na kmet i jah zaposlenih 
Naselje 
Š
te
vi
lo
 
pr
eb
iv
al
ce
v 
D
el
a 
na
 
km
e
tij
i 
P
ok
oj
ni
na
 
P
re
už
ite
k 
In
va
lid
 
N
ea
gr
ar
na
 
za
po
sl
ite
v 
D
ija
ki
, 
va
je
nc
i, 
št
ud
en
ti 
sk
up
aj
 
16
—
25
 l
e
t 
26
—
45
 l
e
t 
46
—
65
 l
e
t 
na
d 
65
 le
t 
Creta 21 13 2 6 15 4 4 5 2 
Dobrovl je 114 69 3 14 2 22 4 85 13 25 26 21 
Jeronim 172 85 12 6 1 64 4 92 6 21 41 24 
Podgorje (del) 18 9 3 — 1 5 10 4 4 2 
Stopnik (del) 46 15 4 1 — 23 3 16 5 6 5 
Tešova i n Briše 82 28 8 8 1 31 6 37 2 7 18 10 
6 Vologa 34 20 1 — — 10 3 20 2 9 3 
Skupaj 487 239 31 31 5 161 20 275 27 75 103 70 
O 82 19 19 42 2 19 7 7 5 
SK 191 92 11 12 2 67 7 106 2 30 43 31 
Z K 214 128 1 19 3 52 11 150 25 38 53 34 
Opomba: O = nekmečka zeml j iška posest, SK = mešane kmet i je , k i ima jo status kmeti jskega pro izva ja lca, ZK = čiste kmet i je oz i roma zaščitene kme-
Tabela 21 
Osnovna zaposlitvena struktura prebivalcev in starostna sestava na kmetijah zaposlenih ljudi po Dobrovljah 1980. leta 
Na dobrovel jskih domačijah je bi lo t r i četrtine aktivnega kmečkega prebival-
stva, to je med 16. in 65. letom. Mlade delovne sile je bi lo 10 %, dobra četrtina 
kmetov je bi la stara od 26 do 45 let in prav tol iko je bi lo tudi starejšega, nad 65 
let starega prebivalstva. Starejše delovne sile je bi lo na kmet i jah 37,5 %. Pr imerjava 
starostne sestave dobroveljskega kmečkega in nekmečkega prebivalstva pokaže na-
slednje značilnosti: Pr i nekmečkem prebivalstvu je bi la najštevilnejša najmlajša 
skupina delovne sile, k i je zajemala 45 % vseh neagrarnih zaposlencev, v starosti 
od 26 do 45 let je bilo 33 % delavcev, medtem ko sta naslednji dve skupini številčno 
enako močni (10,3 oziroma 11,7 %) . Tud i to kaže, da sta kmeti jska proizvodnja in 
kmečko gospodarstvo odvisna od dela sorazmerno že ostarelega prebivalstva. Morda 
je potrebno razloge, k i zaviralno vpl ivajo na hitrejše preusmerjanje dobroveljskih 
kmet i j , iskat i tudi v starostni sestavi kmečkega prebivalstva. 
Med kmečkim prebivalstvom, starim nad 15 let, prevladujejo ženske; moških 
je v povprečju 41,1 %. Takšno razmerje je pr ibl ižno v vseh starostnih skupinah, le 
pr i najmlajš ih (med 16. in 25. letom) prevladujejo moški s 55,6 % (pr im. tudi N a -
t e k , 1980). 
7.5. Pomanjkanje kmečke delovne sile 
Danes je osrednje vprašanje, ali imajo hribovske kmeti je zadostno število de-
lovne sile? Kater i občegospodarski posegi sproščajo delovno silo na kmet i jah in kam 
je usmerjeno deagrarizirano prebivalstvo? Kol ikšno število delovne sile ter ja jo ob-
stoječe oblike gospodarstva po hr ibovskih kmeti jah? 
SI. 14. Covnik z 59,5 ha zemlje spada med največje kmeti je na Dobroveljski planoti. 
O nekdanj i gospodarski trdnosti Covnikove domačije priča njen dom (737 m 
visoko) s števi lnimi poslopji. Danes je na kmet i j i samski moški srednjih let, 
in vsega dela, k i ga zahtevata zemlja in dom, ne more opravit i sam. 
Podatki , k i so zbrani v tabeli 22, pr ikazujejo število l jud i po kmet i jah. Cim 
večja je kmet i ja, tem več l j ud i ima. Izjemo pomenijo domačije med 20 i n 40 ha, k i 
imajo v povprečju največ l jud i . 
Leta 1980 so bile polčiste kmeti je najbol j obljudene (po 5 l jud i ) , na mešanih 
gospodarstvih je živelo po 4,3 oseb, na čistih kmečkih gospodarstvih pa le 3,8 l jud i . 
Tud i na kmet i jah z več kot 10 ha n i bi la bistveno drugačna razporeditev l jud i . 
Na 10 polčistih kmet i jah je bivalo po 54 l jud i , na enakem številu mešanih gospo-
darstev je bi lo 48 oseb in na 10 čistih kmet i jah 41 l jud i . 
Na 20 domačijah je bivalo povprečno po 37 akt ivn ih kmečkih l jud i . Na deset 
posestnikov do 5 ha je prišlo 8 kmetov, v skupini od 5 do 10 ha 14 l jud i , a največ 
j i h je bi lo na kmet i jah od 20 do 40 ha, in sicer po 2,64 oseb. Znači lni so podatki 
o številu kmečke delovne sile (v starosti od 16. do 65. leta). Na 10 zemlj iških posest-
nikov je prišlo po 14 akt ivn ih kmečkih l jud i , v skupini gospodarstev med 20 do 
40 ha pa celo 21 prebivalcev (pr im. podatke v tabeli 22). 
Tud i v tem pogledu je zanimiva številčna razporeditev l jud i po posameznih 
t ip ih kmečkih gospodarstev. Največ kmečke delovne sile so imele polčiste (po 2,5 
osebi) in čiste kmet i je (2,1), medtem ko je prišlo na mešana gospodarstva le 1,3 
l jud i , čiste kmeti je za Creto (3) in na Vologi (2,7) so imele največ kmečke delovne 
sile, na jmanj pa je je bi lo v Podgor ju (1 človek). Polčiste domačije za Čreto (3), 
na Dobrovl jah (2,9) in v Stopniku (2,5) so imele nadpovprečno število kmečkih de-
lavcev, v Podgorju in na Tešovi sta prišla le po dva na gospodarstvo. Mešane do-
mačije v Podgorju so imele po dve delovni moči, v Stopniku in na Dobrovl jah po 
1,3, na Vologi pa le po enega delavca. 
Tabela 22 
Povprečno število ljudi po velikostnih skupinah zemljiških posestnikov v letu 1980 
Povprečno število l j ud i 
Posestna skupina 
> .O <U <V -M tt <fl ft 
na 
gospodarstvo 
starih 
nad 15 let 
na kmet i jo 
kmečko 
prebivalstvo 
nad 15 let 
na kmet i jo 
akt ivno 
kmečko 
prebivalstvo 
med 15. i n 
65. letom 
starosti 
na domačijo 
Do 5 ha 
5 do 10 ha 
10 do 20 ha 
20 do 40 ha 
nad 40 ha 
Skupaj 
152 
84 
174 
194 
44 
648 
3,8 
3,8 
4,4 
5,4 
4,4 
4,4 
2,73 
2,73 
3,65 
4,00 
2,80 
3,29 
0,83 
1,45 
2,28 
2,64 
2,40 
1,86 
0,55 
1,05 
1,63 
2,11 
1,90 
1,39 
O 
SK 
ZK 
116 
257 
275 
3,6 
4.1 
5.2 
2,56 
3.03 
4.04 
0,59 
1,68 
2,83 
0,44 
1,19 
2,19 
Opomba: O = nekmečka zeml j iška posestva, SK = mešana kmečka gospodarstva, ZK = zaščitene kmet i je . 
Zaščitene kmeti je so imele v povprečju po enega človeka več kot mešana kmeč-
ka gospodarstva, k i so imela 12 akt ivnih kmetov na 10 domačij (podrobnosti so v 
tabeli 22). 
Zanimiv i in pomembni se mi zde podatki o domačijah, k i imajo samo po enega 
aktivnega kmečkega prebivalca v starosti med 16. in 65. letom. Razčlenili smo go-
Tabela 23 
Število zemljiških gospodarstev s 5 ha in več, ki imajo samo enega ali nobenega 
aktivnega kmečkega prebivalca med 16. in 65. letom starosti 
Naselje 
Tip 
gospo-
darstev 
Število 
gospo-
darstev 
Samo 
moški 
Samo 
ženska 
Brez 
aktivnega 
kmečkega 
prebivalca 
Creta Z K — — 
Dobrovlje Z K 2 — 2 — 
SK 9 3 5 1 
skupaj 11 3 7 1 
Jeronim Z K 6 — 5 1 
SK 10 1 5 4 
O 1 — 1 — 
skupaj 17 1 11 5 
Podgorje (del) ZK 1 1 — — 
SK 1 — — 1 
O 1 — — 1 
skupaj 3 1 — 2 
Stopnik (del) i n Pri lope Z K — — — — 
SK 5 1 3 1 
O 1 — — 1 
skupaj 6 1 3 2 
Tešova in Briše Z K 2 — — 
SK 4 1 2 1 
skupaj 6 2 1 
Vologa ZK 2 — 2 — 
SK 3 1 2 — 
skupaj 5 1 4 — 
Z K 13 3 9 1 
Dobroveljska planota SK 32 7 17 8 
skupaj O 3 — 1 2 
skupaj 48 10 27 11 
Opomba: O = nekmečka zeml j iška posest, SK = mešana zeml j iška gospodarstva, ZK = zaščitene kmet i je 
a l i čiste kmet i je . 
spodarstva z več kot 5 ha. Med 108 gospodarstvi je bi lo 48 posestev, k i so imela 
samo enega al i celo nobenega aktivnega kmečkega človeka. Na 12 zaščitenih kme-
t i jah je delal samo po en kmečki delavec, medtem ko je Homšakov dom v Merinci 
brez ustrezne delovne moči. Na treh zaščitenih kmet i jah so delali in gospodarili 
samo moški, na 9 pa so bile le ženske edina delovna moč, k i je živela od dela na 
kmet i j i (pr im. s l ik i 14 in 15). 
Na 32 domačijah, k i imajo status kmetijskega proizvajalca, je bi la le po ena 
kmečka moč. Največ tak ih kmet i j je bi lo v Jeronimu (10) in na Dobrovl jah (9). 
Sedem teh gospodarstev je imelo samo po enega moškega kot edino delovno moč, 
p r i sedemnajstih domačijah so bile samo ženske za delo na zemlj i . 
Kar osem polkmečkih obratov je bi lo brez ustrezne delovne sile; v večini pri-
merov so b i l i člani n j ihov ih gospodinjstev zaposleni v dol ini. Ta gospodarstva so 
v naglem socialnem preslojevanju in marsikatero od n j i h bo postalo že v kratkem 
tipično nekmečko gospodarstvo al i pa bo prišlo v tuje roke. Med večj imi nekmeč-
k im i gospodarstvi so brez ustrezne delovne sile p r i Blažičkovih v Rebri pod Planino. 
7.6. Vprašanje nasledstva na kmet i jah 
Predstavitev nekaterih osnovnih sestavin prebivalstva po kmet i jah je poka-
zala, da tudi na tem področju pr ihaja do koreni t ih sprememb. Število l j ud i po hri-
bovskih domačijah se še naprej zmanjšuje. Zato smemo računati, da bo prišlo konec 
tega desetletja do k r i t i čn ih razmer, ko bo ostalo vel iko število gospodarstev brez 
zadostne in ustrezne delovne sile. 
SI. 15. Tudi Matevžakova kmet i ja stoji na manjšem, severnem slemenu Resnovca 
(570 m), k i se naslanja na Dobroveljsko planoto. Večina njene zemlje je na 
šenturških skr i lavcih in peščenjakih. Danes živi na nekdanji t rdn i kmet i j i , 
k i meri 20,5 ha, le še ostarela gospodarica. 
Zanimalo nas je, al i ima sedanji rod gospodarjev po dobrovel jskih domačijah 
zagotovljene tudi svoje naslednike. V pretres smo vzeli gospodarstva z več kot 10 ha, 
ka j t i posestva do 10 ha so že sedaj večinoma v rokah mešanega sloja »kmet — de-
lavec« in bodo tud i v pr ihodnje dajala nj ihovemu izven kmeti jstva zaposlenemu 
prebivalstvu le del (dopolnilnih) sredstev za preživl janje. 
Na podlagi Osnovnih smernic . . . smo razdeli l i kmet i je z v id ika nasledstva v 
št i r i skupine (M e z e, 1980 a, 152). Samo četrt ina dobrovel jskih kmet i j ima že za-
gotovljenega naslednika — gospodarja. Sorazmerno največ domačij z urejenim na-
sledstvom je za črelo, v Podgor ju in na Vologi ter Dobrovl jah. Pr i desetini kmet i j 
je nasledstvo še zelo negotovo. Največ takšnih domačij je na Dobrovl jah, dve sta 
v Jeronimu in ena v Podgor ju in na Tešovi. Brez nasledstva je zaenkrat osem 
(9,3 %) domačij, in sicer kar št ir i v Jeronimu in t r i na Dobrovl jah ter Rovšnik nad 
Obraml jami. 
Oseminštirideset al i 56 % domačij ima po naših predvidevanjih možnost, da si 
zagotovijo novega gospodarja al i iz vrst danes še šoloobveznih in mlajših otrok ali 
pa med potomci, k i so zaposleni v dol ini . Sorazmerno največ takih kmet i j je na 
Tešovi, Vologi in v Stopniku in nad polovico še v Jeronimu (glej tabelo 24). 
Tabela 24 
Klasifikacija kmetij z nad 10 ha zemljiške posesti 
Nasledstvo na kmet i j i Gospodarska značilnost 
m 
ca IM > co 
-M ,-1  O) •a o e <u o m o _ C i . >u X Naselje Skupaj « § o > -g >g a 
o iS ca o q> > S .2 « £<D <«iu a v o C O -O 4I :A> O T J O ; : ^ 
5 -ti m c <u a*3 t ; o s -C « ¡ i O ™ iJ^J a o «j a « ® « 
57 SO £ +» « 5 C M I ! O C 3 C - .a oca o) c (Ds-i s c a ^ 
o 
G 
0) 3 c 'c a c a-M c a o * 
Greta 4 3 1 3 1 — 4 
Dobrovlje 26 6 5 3 12 8 5 9 6 
Jeronim 29 6 2 4 17 4 8 10 1 
Podgorje 5 2 1 1 1 2 2 1 1 
Stopnik in Prilope 5 1 — — 4 1 2 2 — 
Tešova in Briše 10 1 1 — 8 3 3 3 — 
Vologa 7 2 — — 5 2 3 — — 
Skupaj 86 21 9 8 48 23 24 25 12 
Skratka, za št i r i petine dobrovel jskih gospodarstev, k i so večja od 10 ha, lahko 
računamo, da bodo imela tudi v pr ihodnjem rodu mlade gospodarje. Pr i petini kme-
t i j pa ostaja vprašanje nasledstva odprto. Zato lahko pričakujemo, da bo pri teh 
domačijah prišlo tudi do sprememb lastništva. 
7.7. Predvidene možnosti razvoja kmetij 
Prebivalstvo po kmet i jah je najpomembnejši oblikovalec njihovega dosedanjega 
in prihodnjega razvoja. Danes moramo bol j kot kda jko l i v preteklosti računati na 
človeka in njegov pomen na hr ibovskih kmet i jah. Z njegovo prizadevnostjo, iznajd-
l j ivost jo in pri lagojenostjo oko l ju in t rd im naravnim razmeram se ohranja kul t iv i -
rana podoba hribovskega sveta, čeprav bodo hribovske kmeti je še naprej izgubljale 
svoje prebivalstvo, pa smo prepričani, da bo preusmeritev kmeti jske proizvodnje, k i 
se bo pri lagodila naravnim možnostim, pomembno vplivala na preoblikovanje po-
kraj ine. 
V skladu z osnovnimi smernicami za proučevanje hr ibovskih kmet i j nas je za-
n imal predvideni razvoj in obstoj obravnavanih domačij, k i mer i jo 10 ha in več 
(prim. M e z e , 1980 a, 151; 1981, 102—103). čeprav so naša predvidevanja le pri-
bližna in temelje na poznavanju predstavljenega gradiva, pa je lahko sodba o mo-
žnostih uspevanja al i usihanja gospodarskih moči kmet i j izredno dragocena. 
Kol ikor to l iko zanesljivejšo sodbo o prihodnosti obravnavanih kmet i j smo do-
b i l i za 72 gospodarstev. Pr i tem spoznavamo, da j i h ima samo tret j ina osnovne ma-
terialne in prebivalstvene pogoje za nadal jn j i gospodarski razvoj. Največ perspek-
t ivn ih kmet i j je za čreto, na Dobrovl jah in v Podgorju, samo 14 % v Jeronimu. 
Med 86 kmet i jami je 25 takih, k i j i m gospodarska moč izredno naglo pojenjuje. 
To so predvsem kmeti je al i brez nasledstva al i z ostarelim kmečkim prebivalstvom, 
k i n i več sposobno preusmerit i svoje domačije v tržno proizvodnjo. Največ propa-
dajočih gospodarstev je v Stopniku, Jeronimu in na Dobrovl jah. 
Tret j ina kmet i j pa ima še nekaj možnosti za nadal jn j i razvoj, a številni dejav-
n i k i (predvsem prebivalstvo, proizvodnja in velikost posesti) j i m tega ne zagotav-
l ja jo . Največ kmet i j z negotovo prihodnostjo je v Jeronimu, na Dobrovl jah in Tešovi. 
Ze v preteklosti so na Dobrov l j ah opustil i mars ikatero kmet i jo . N a osnovi pre-
učitve franciscejskega katastra in današnjega stanja ugotavl jamo, da je v zadnj ih 
stošestdesetih le t ih propadlo 12 k m e t i j na vzhodnem delu Dobrovel jske planote 
( M e z e , 1969, 8 4 — 8 5 ) . Največ k m e t i j so opustil i na Dobrov l jah (6) in pod Creto 
(4 ) , v Jeronimu in Podgor ju po eno. 
8. KMEČKI DOM 
Kmečki dom na Dobrovl jah sestavlja več zgradb in stavb: hiša, marof kot 
osrednja gospodarska zgradba, kašta, svinjak, kozolec, ovčnjak, fernaža ali pajštva 
in hmeljska sušilnica. Redki domovi, k i so imel i vinograde na obrobju planote, so 
imeli ob n j i h postavljene zidanice. 
Spremembe v kmet i j sk i pro izvodnj i so neposredno vplivale na menjavo funkc i j 
posameznih gospodarskih stavb. Ze prof . B a š je ugotovi l , da so z zmanjšano ve-
l javo ž iv inoreje, ko t jo je imela v okv i ru hribovskega kmet i js tva še v pre tek lem sto-
le t ju . nastale številne spremembe po domovih. H l e v i so postali prevel ik i . Ze na pre-
hodu v dvajseto stoletje se je po Dobrov l j ah uvel jav i la težnja po koncentrac i j i go-
spodarskih poslopij pod eno streho (B a š, 1952) . 
Hiše po Dobrovl jah imajo številne poteze osrednjeslovenskega tipa. Danes je 
večina hiš zidanih, največ še iz kamna in opeke. Le posamezni deli starih hiš so 
leseni. Streha na hiši je le izjemoma al i slamnata al i skodlasta, prevladujejo pa 
opečnate strehe. V novejšem času uporabl jajo čedalje več salonitne kr i t ine. 
Dobroveljske hiše so doživele več preureditev. Izrednega pomena je bi la pre-
ureditev kuhinje s štedilnikom. Prve črne kuhin je so zamenjali z zaprt im ognjiščem 
in štedilnikom že v let ih po prv i svetovni vo jn i (npr. Tobakar 1920, Špan 1928, 
Trnovšek, Dobnik 1922, Napotnik, Olčnik nad Obraml jami 1939, Paragojnik 1934, 
Predovnik 1940 itd.). S preureditvi jo črne kuhin je v belo z zidanim štedi lnikom je 
nova kuh in ja postala osrednji družinski prostor. 
Še do danes se je ohranilo nekaj črnih kuh in j , in to ne le p r i manjš ih posest-
n ik ih , temveč tudi p r i večj ih domačijah, črne kuhin je, k i j ih še uporabl jajo al i pa 
ne, imajo Covnik, Zacerkovnik in Pider ter Kr ižn ik na Dobrovl jah. Jeseničnik pod 
Predkovico. Polšnar v Polšniku, Savrtnik in Temnišk pod Tešovo, Mohor in Tin(a) 
v Merinci in Jur v Prosivniku. 
Hiša doživl ja izredne fiziognomske spremembe. Pr i številnih so že zamenjali 
visoka dvodelna okna s polknicami s š i rokimi t r ideln imi okni . k i imajo navojnice 
(rolete). Novejše hiše po kmet i jah imajo čedalje bol j meščanski oziroma urbanizirani 
videz. Tipična kmečka hiša s svojstvenimi funkc i jami in l ičnim videzom v pokra-
j i n i je že zapisana spremembam in propadu (pr im. tudi M e z e , 1982 b). 
Prostrani marof i , k i so še pretežno zgrajeni iz kamna in lesa (razen novih) in 
prekr i t i z najrazl ičnejšimi kr i t inami , so osrednja gospodarska zgradba kmečkega 
SI. 16. Na južni strani, t ik pod prevalom (822 m) p r i Janezu in Pavlu, je Destovnikov 
dom (808 m), k i je tudi na mej i med vododržnimi kremenovimi keratof i r j i 
i n prepustnimi t r iasnimi apnenci. Cesta, k i so jo dobil i leta 1975, j i m je olaj-
šala vsakdanje živl jenje in pripomogla k nagli spremembi kmečkega doma. 
Med domom in prevalom stoji izredno lepo oblikovan Destovnikov kozolec 
iz leta 1876. 
doma. V n j ihov i velikosti se kaže gospodarska trdnost in mogočnost kmeti je. Marof i 
(s hlevi, štalami, l istnicami in skednjem, parno in podom nad n j im i ) , k i so b i l i 
zgrajeni med obema vojnama, zlasti pa v povojnem času, ponavadi že imajo široki 
a l i vel ik i plat — napušč, pod kater im je prostor za vozove in kmeti jske stroje. Marof 
s širokim platom je kmet i j i prinesel še nekaj dodatnih kozolčnih oken. V takih ma-
ro f ih je ponavadi združena funkci ja nekdanj ih hlevov, svinjakov in kozolcev. 
Današnje hribovsko kmeti jstvo z razl ičnimi obl ikami živinoreje vnaša nove se-
stavine v gradnjo marofov. Ob novem al i temelj i to preurejenem starem marofu je 
tudi silos (pr im. sl iko 17). 
Kašta je domala že izgubila svojo nekdanjo namembnost (pr im. I ) a š , 1952). 
Večinoma so postale odlagališča najrazličnejšega kmetijskega orodja in le v iz-
jemno redkih pr imer ih so vanje postavil i električne mline. 
Večino lesenih svinjakov iz preteklega stoletja so podr l i in j i h nadomestil i z no-
v imi , zidanimi iz opeke ali kamna. Pr i številnih domačijah so svinjake prestavil i 
v nove al i v temelj i to obnovljene in preurejene marofe. Ob svin jak ih so zgradili 
svinjske kuhin je z vzidanim ko l lom ali brzopari ln ikom. 
Območje Dobroveljske planote je še v domeni vezanega kozolca — toplar ja. Pr i 
večini domači j je kozolec še sestavni del njihovega doma. Skoraj pr i vseh doma-
či jah je b i l kozolec zadnja stavba, k i so jo prenovi l i . Starejši kozolci so imel i iz-
redno strme strehe, a so j i h nekol iko sploščili po prv i svetovni vo jn i . Druga osnovna 
značilnost se kaže v njegovi k r i t in i . Na števi lnih kozolcih se je še ohrani la nekdanja 
kr i t ina — slama, v redkejših pr imer ih tudi skodle (ali l judsko šinkelni). V novejšem 
času, ko obnavljajo strehe, najčešče zamenjujejo slamo al i skodle z valov i t imi si-
v im i salonitnimi ploščami. 
Tud i kozolec je spremenil svojo funkci jo. Danes so okna kozolcev bol j kot kdaj -
ko l i doslej napolnjena z detel jami in travami. Prostor pod n j i m i pa služi za shra-
njevanje različnega kmetijskega orodja in strojev. 
Večina kozolcev je postavljena v neposredni b l iž in i doma. Na Vologi in deloma 
še na Kaleh so kozolci precej daleč odmaknjeni od domov prot i jugu, na polje. To 
daje poseben videz izgledu celotnega naselja. 
Ropaš na Ropasij i ima najstarejši kozolec na Dobroveljski planoti , in sicer iz 
leta 1827. V okv i ru Otovnikovega doma, k i so ga opusti l i v začetku sedemdesetih 
let, je kozolec iz leta 1833. Izredno mogočen in bogato ornamentiran je Destovnikov 
kozolec iz leta 1876 (pr im. sliko 16). 
Med obema vojnama so pričel i hmel jar i t i tudi po dobroveljskih domačijah. Iz 
tega časa so še nekatere hmeljske sušilnice; n j ihovo število se je povečalo po zadnj i 
vo jn i . Le v izjemno redkih pr imer ih so hmeljske sušilnice postavljene kot samo-
stojne zgradbe (npr. Rokovnik) ; večinoma so prizidane k že obstoječim zgradbam: 
marofu, svinjaku, hiši in celo kašti. Najštevilnejše so bile na braslovškem delu Do-
brovelj (pr i 14 domačijah) in na Vologi (5); šest j i h je bi lo tudi v Jeronimu. Danes 
SI. 17. Zužmanov silos na Tešovi iz leta 
1967 je b i l p rv i znanilec spre-
memb po hribovskih kmeti jah. 
Najrazličnejše povojne gospodar-
ske usmeritve, k i so neposredno 
vpl ivale tudi na spremembe v hr i -
bovskem kmeti jstvu, so prinesle 
številne novosti v posamezne 
zgradbe kmečkih domov. Ena 
izmed dragocenih pridobitev so 
silosi, k i j i h je po hribovskih kme-
t i jah čedalje več. 
stoj i jo še t r i na Tešovi, dve v Stopniku, pa pr i Rovšniku nad Obraml jami, pr i Zgozd-
n i ku in Forštner ju nad Podgorjem. 
Nekdanj i pomen ovčarstva se kaže v posebnih poslopjih ali prostorih, k i so bi l i 
namenjeni ovčjemu t ropu (10 do 25 ovac pred prvo svetovno vojno). Te zgradbe so 
imenovali ovčnjake al i hlevce. Našteli smo j i h pr i 10 domačijah. Kol ikor so b i l i 
ovčnjaki samostojna poslopja, so bi la v spodnjem delu zgrajena iz kamna, zgoraj 
pa lesena. 
Ferjače al i fernaže so iz kamna zgrajene stavbe, k i so bile precej daleč stran 
od doma, postavljene na samoto. Imele so j i h posamezne kmet i je; v strnjenih za-
selkih al i naselj ih (Kale, Tešova, Merinca) pa so bile ali zasebne al i vaške. Še danes 
stoj i nekaj fer jač, a večina od n j i h je že v zadnj i stopnji razpadanja. Namenjene so 
bile sušenju lanu, uporabl ja l i pa so j ih tudi za sušenje sadja. 
Na Dobrovl jah so še redke počitniške hišice. V ta namen je preurejena opu-
ščena Tolstnikova hiša nad Rokovnikom oziroma na vzhodnem pobočju šunca 
(821 m). V bl iž in i Hriberška, severno od Jezernika, na gozdni jasi stoj i Lokačeva 
brunarica (s Podbrež p r i Rečici ob Savinj i) . Nekdanjo Strojanškovo zidanico nad 
opuščenim Turnškom ima lovec iz Skomarja nad Zrečami. Na Pečenikovi gmajni, 
porasli z leščevjem, so v gradnj i št i r i počitniške hišice. Pod čreto. na Pugrovem. 
stoj i Kr ižnikova brunarica. Tudi nekdanjo cerkveno hišo za čreto preurejuje njen 
sedanji lastnik (iz Gomilskega) v počitniško hišo. S tem smo našteli vse počitniške 
hišice, k i so bile na obravnavanem delu Dobroveljske planote v začetku 1980. leta. 
9. SKLEP 
Domačije po Dobrovl jah, k i zavzemajo 2392 ha kmet i jsk ih in gozdnih površin, 
se otepajo s števi lnimi proizvodno-gospodarskimi, prebivalstvenimi in drugimi te-
žavami. Izvor teh nevšečnosti moramo iskati v težavnih pogoj ih dela in živl jenja. 
Splošno gospodarsko stanje hr ibovskih kmet i j po Dobroveljski planoti ni raz-
veseljivo. Vzroke za obstoječe gospodarsko in prebivalstveno stanje smo skušali 
razložit i na osnovi razl ičnih naravnih danosti območja kakor tudi z v id ika dose-
danjega kmetijskega razvoja. 
Kmeti je na Dobroveljski planoti so nastale in se razvijale v razl ičnih naravnih 
okol j ih. Odsev razl ik med posameznimi predeli se kaže v današnji gospodarski 
usmerjenosti in trdnost i hr ibovskih domačij. S proučitvi jo tudi nismo mogli odgo-
vor i t i na vprašanje, zakaj ima zahodna polovica Dobroveljske planote, k i se tudi po 
razčlenjenosti površja razl ikuje od severovzhodnega dela, tako izredno močno raz-
drobljeno zemljiško posest. Korenine za to bo treba poiskati v zgodovinskih v i r ih 
in dejstvih. 
Osnovni mot iv i za današnjo gospodarsko-prebivalstveno strukturo kmet i j in 
obravnavanega območja kot celote so zakoreninjeni v dosedanjem razvoju ter v so-
časnem odnosu širše družbene skupnosti do kmeti jstva in še posebej do hr ibovskih 
predelov. Kadar razmišl jamo o gospodarski razvitosti in razvejenosti kmetijskega 
gospodarstva na Dobrovl jah, moramo računati z nekaterimi osnovnimi geografskimi 
danostmi te prostrane planote, k i je bi la vse do. nedavnega tudi težko dostopna ali 
iz Gornje al i iz Spodnje Savinjske doline. Prometna osamelost, sorazmerno slaba 
opremljenost naselij z razl ičnimi in f ras t rukturn imi dobrinami sta največ prispevali, 
da je bilo dobroveljsko gospodarstvo — kmeti jstvo s poljedelstvom — dolgo časa 
zaprto v krog samooskrbne proizvodnje. 
Že v začetku stoletja depopulacija dobroveljskih naselij in n j ihov ih kmet i j n i 
obšla. Z izseljevanjem kmečkega prebivalstva se je pričela rahl jat i dotedanja trdna 
družinska skupnost, k i je vladala po domačijah, čedalje več je bi lo izseljencev in 
prostrani domovi so se prazni l i . Novim razmeram, predvsem pa pomanjkanju de-
lovne sile po kmet i jah, se je pri lagajalo delo in živl jenje na zemlji. Vendar se zdi. 
da se je večina dobrovel jskih domačij predolgo časa ubadala z vprašanji pomanj-
kanja delovne sile na zemlj i , premalo pozornosti in skrbi pa namenila iskanju novih 
proizvodnih preusmeritev. Vztrajanje prenekaterih kmet i j pr i starih obdelovalnih 
načinih in na prejšnj i , podedovani usmerjenosti polikulturnega poljedelstva — ob 
sočasnem zmanjševanju za delo sposobnega števila kmečkih l jud i — je neobhodno 
rodi lo stagnacijo celotnega dobroveljskega gospodarstva. K temu so nemalo prispe-
vale tudi splošno veljavne družbeno-gospodarske razmere zadnjih desetletij, ko so 
bila hribovska območja domala že izbrisana iz seznama pomembnejših in potrebnih 
pridelovalcev hrane. Ugotavljamo, da je hribovsko kmeti jstvo zaradi številnih ob-
jek t ivn ih razlogov zabredlo v resnično pasivni položaj. V tem pogledu tudi Dobrov-
Ije niso nobena izjema. Zato se ne čudimo, da hribovskega kmeti jstva danes ni mo-
goče hitreje preusmerit i na nova pota in ga s polno veljavnostjo, predvsem pa z do-
poln i ln imi pr idelki vk l juč i t i v enakopravnejši položaj s kmeti jstvom v drugih pre-
delih. 
Ko sta elektrika in sodobnejše cestišče dosegla najbol j oddaljene hribovske kme-
t i je, so b i l i n j ihov i domovi že na pol prazni in kmeti jstvo je že stagniralo ali pa je 
celo nazadovalo. V takšnem nezavidlj ivem stanju je bila kmeti jska proizvodnja, ko 
so prišle sveže spodbude za obuditev in osvežitev proizvodnega potenciala hr ibovskih 
kmečkih gospodarstev. Novi načrt i za oživitev hr ibovskih območij izrecno poudar-
ja jo preusmeritev kmeti jstva v različne panoge živinoreje. 
Kr i t ičn i presoji današnjega stanja dobroveljskega kmeti jstva se obstoječa zem-
ljiško-posestna struktura ne bo izmaknila. Prepričani smo, da so samo največje 
dobroveljske kmeti je (od 20 ha dalje, in takih gospodarstev je 46 na vzhodnem 
delu planote) zmožne ob pomembnejši družbeni podpori uspešno premagati svojo 
zaostalost in postaviti proizvodnjo na trdnejše osnove. Prav tako si je težko pred-
stavl jat i živl jenje kmeti je brez večj ih in bogato založenih gozdov. Na vseh hribov-
skih domačijah sta se kmeti jska zemlja in gozd vzajemno prepletala in dohodkovno 
dopolnjevala. V tem je tudi ena izmed posebnosti hr ibovskih domačij , s katero mo-
ramo vedno in povsod računati. 
Številne najbol j splošne ugotovitve, posplošitve in posebnosti smo že zapisali 
v sklepnih odstavkih p r i posameznih poglavj ih. Poudari t i pa moramo, da je mogoče 
obravnavani del Dobroveljske planote na osnovi številnih pokazateljev, k i smo j i h 
pregledno razčlenil i in predstavil i v tabelah, razdeli l i v dva dela: a) razvitejši severo-
vzhodni del, k i gravit ira prot i Braslovčam in nekaterim večj im kra jevnim središčem 
severnega dela Celjske kotl ine, in b) jugozahodno polovico planote, k i je z izjemo 
posameznih gručastih zaselkov in naselij precej slabše razvita. Zahodni del Dobro-
veljske planote gravit i ra prot i Vranskemu in Motn iku in deloma še vedno tudi h kra-
jevnim središčem v Zadrečki dol ini (Kokarje, Nazarje); že od nekdaj pa ima rahle 
vezi tudi z rudarskim območjem Zagorja ob Savi. Podoba je, da kmeti je za Creto. 
k i so bile do leta 1078 tesneje povezane z Zadrečko kot Spodnjo Savinjsko dolino. 
pomenijo v okv i ru Dobroveljske planote dokaj samosvojo socialno in gospodarsko 
enoto. Cretl janskih domačij ne moremo pr imer ja t i ne z dobrovskimi in ne z jeron-
skimi. 
Današnja gospodarsko-proizvodna razvitost hr ibovskih domačij je marsikdaj 
odvisna od tega, kako so j i h usmerjala in podpirala b l ižnja dolinska središča. 
Spoznali smo, da hribovski kmet n ima več zadostne materialne osnove, k i mu je 
potrebna za kakršnokol i temeljitejšo modernizacijo proizvodnih sredstev in za pre-
usmeritev dosedanje proizvodnje. Povsod tam, k jer jo je b i l deležen, je bilo opaziti 
viden napredek. 
Po zbranih podatkih ugotavl jamo, da zadružna enota Braslovče že dlje časa 
načrtno pomaga dobrovskim kmet i jam z razl ičnimi kredit i . V zadnj ih let ih je dobilo 
sedem kmet i j z Dobrovel j , to je večina t ist ih, k i so preusmerjene al i pa so na poti 
preusmeritve, posojila v skupni vrednosti 1,690.000 din. Posoji la so znašala od 
10.000 d in (Uratnik) do 590.000 din (Paragojnik). V takem načrtnem podpiranju 
in preusmerjanju kmeti jske proizvodnje smemo iskati pomembne in odločujoče po-
speševalce, k i so pr ipel ja l i braslovški del dobrovel jskih kmet i j , v pr imer jav i z za-
hodno polovico, v bol jši gospodarski položaj. To se kaže tud i na zunaj v številnih 
novih al i obnovl jenih gospodarskih poslopj ih, hišah itd. 
Na celotnem območju ostaja nerešeno vprašanje zadostnega števila ustrezne 
kmečke delovne sile. Odprto ostaja tudi vprašanje nasledstva sedanjih gospodarjev. 
Večina t ist ih, k i so zaposleni, želi še naprej delati v tovarni, na zemlj i pa samo po 
opravljenem delavniku, če se bodo dosedanje težnje razslojevanja kmečkega pre-
bivalstva nadaljevale še v prihodnje z nezmanjšano intenziteto, potem upravičeno 
pričakujemo, da bo v naslednjih dveh desetletjih, ali morda še prej , ostala polovica 
dobroveljskih domačij brez kmečkih gospodarjev. 
Današnja podoba in sestava prebivalstva po Dobrovl jah sta odsev dosedanjega 
demografskega razvoja, razvitosti in usmerjenosti nekdanjega in današnjega kmet i j -
stva, prometne povezanosti s središči neagrarnih dejavnosti, predvsem pa premnogih 
svojstev geografskega okol ja, č lovek, k i živi od zemlje, kakor tudi gozdni al i tovar-
niški delavec, k i se vračata po opravljenem delavniku domov, ohranjajo podobo 
kul turne pokraj ine, šele s tesnejšo prometno povezavo z dol inskimi središči pri-
hajajo tudi k najbol j oddaljenim in samotnim domovom spremembe, k i vpl ivajo 
na preosnovo kmečkega gospodarstva, f iz iognomijo doma in na številne spremembe 
prebivalstvenih sestavin. 
Danes doživl ja hr ibovski svet z vsem svoj im gozdnim in kmet i jsk im bogastvom 
nenavadno korenite fiziognomske spremembe. Tud i oblike hribovskega kmeti jstva 
doživl jajo preosnove iz samooskrbne v usmerjeno in specializirano tržno proizvodnjo. 
Vzporedno s tem pa se obdelovalnim površinam menja nj ihova nekdanja na-
membnost. V h r ib ih je čedalje močnejše ozelenjevanje n j iv na račun naraščanja 
travnikov in pašnikov ter šir jenja gozdov. Vzrok i za to niso samo v pomanjkanju 
delovne sile in ne samo v proizvodnih preusmeritvah kmet i j , temveč je k temu 
precej prispevala tudi vpeljava in uveljavitev nove kmeti jske mehanizacije. S strojem 
n i mogoče obdelovati ma jhn ih in kamni t ih n j iv kakor tudi ne pol ja na strmih po-
bočj ih. Čeprav so samo v zadnj ih desetletjih dobroveljske kmet i je doživele izredno 
močno dcpopulacijo in deagrarizacijo, pa skorajda še n i domov, k je r bi kmečka 
ognjišča povsem ugasnila. 
LITERATURA I N V I R I 
B a š , F., 1952, Kašte na Dobrovljah. Slovenski etnograf, V., str. 18—43, Ljubl jana. 
G a m s , I., 1972, Prispevek h klimatogeografski del i tv i Slovenije. Geografski obzornik, 
X IX . , št. 1, str. 1—9, L jubl jana. 
G e r m o v š e k , C., 1959, Triadne predornine severovzhodne Slovenije. SAZU, Dela 
11, 134 + IV. str., L jubl jana. 
G e s t r i n, F., 1953, Gospodarska in socialna struktura gornjegrajske posesti po urbar-
j u 1426. Zgodovinski časopis, VI.—VII. , Kosov zbornik, str. 475—514, Ljubl jana. 
G r a d , K., 1969, Psevdoziljski skladi med Celjem in Vranskim. Geologija, 12, str. 91— 
105, Ljubl jana. 
I l e š i č , S., 1950, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. SAZU, Dela 2, 120 str., 
L jubl jana. 
L e b a n , V., 1962, Uloga sklapanja brakova u depopulaciji visinskih naselja. Zbornik 
VI . kongresa geografov FLRJ, str. 345—351, L jubl jana. 
M e d v e d , J., 1961, Problematika gorskih kmet i j ob pr imeru Tople. Geografski vest-
nik, X X X I I . , str. 137—152, Ljubl jana. 
M e d v e d , J., 1967, O v id ik ih in metodah proučevanja podeželske pokrajine. Geograf-
ski vestnik, X X X I X . , str. 155—160, Ljubl jana. 
M e 1 i k, A., 1933, Kmetska naselja na Slovenskem. Geografski vestnik, IX., str. 129— 
165, Ljubl jana. 
M e l i k , A., 1936, Slovenija. I., Drugi zvezek, L jubl jana. 
M e 1 i k, A., 1954, Slovenija. I I / l , Slovenski alpski svet. L jubl jana. 
M e l i k , A., 1957, Slovenija. I I /2 , Štajerska s Prekmur jem in Mežiško dolino. L jub -
ljana. 
M e z e, D., 1966, Gornja Savinjska dolina. Nova dognanja o geomorfoloskem razvoju 
pokrajine. SAZU, Dela 20, 200 str., L jubl jana. 
M e z e, D., 1969, Hribovske kmeti je v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline. Geo-
grafski zbornik, XI. , str. 5—97, Ljubl jana. 
M e z e, D., 1980, Hribovske kmeti je v Gornj i Savinjski dol in i po letu 1967. Geografski 
zbornik, X IX. , str. 7—99, Ljubl jana. 
M e z e, D., 1980 a, Osnovne smernice za geografsko proučevanje hribovskih kmet i j na 
Slovenskem. Geografski vestnik, L IL , str. 145—154, Ljubl jana. 
M e z e , D., 1981, Hribovske kmeti je ob Kokr i in v Krvavškem predgorju. Geografski 
zbornik, XXI . , str. 69—115, Ljubl jana. 
M e z e , D., 1982 a, Učinki povezave gornjesavinjskih hribovskih kmet i j s cestami. 
Celjski zbornik 1977—1981, str. 371—384, Celje. 
M e z e , D., 1982 b, Nekaj o kmečki hiši hr ibovskih kmet i j v Gornj i Savinjski dolini. 
Celjski zbornik 1977—1981, str. 425—442, Celje. 
N a t e k , M., 1962, Zemlja in človek po Dobrovljah. Celjski zbornik 1962, str. 36—82, 
Celje. 
N a t e k , M. - M. Ž a g a r , 1966, Prostorsko in časovno vrednotenje zemljiško-posest-
nih skupin v (agrarni) geografiji. Geografski vestnik, X X X V I I I . , str. 133—143, 
Ljubl jana. 
N a t e k, M., 1977, Neki geografski aspekti posleratne deagrarizacije u privredno raz-
v i jen im oblastima (na pr imeru poljoprivredno razvijene Donje Savinjske doline). 
Zbornik X. jubi larnog kongresa geografa Jugoslavi je. . . , str. 328—333, Beograd. 
N a t e k, M., 1978, Regionalne razlike v razslojenosti kmetijskega prebivalstva Spod-
nje Savinjske doline. Savinjski zbornik, IV., str. 71—107, Žalec. 
N a t e k, M., 1980, Nekateri geografski problemi prebivalstva v hribovskih predelih 
(na pr imeru naselij na kraški Dobroveljski planoti). Statističar, II., br. 7—8, str. 
239—250, Beograd. 
N a t e k, M., 1982, Ravljanske ulice. (Nekatere geografske značilnosti.) Celjski zbornik 
1977—1981, str. 395—423, Celje. 
N a t e k, M., 1983, Gospodarstvo hr ibovskih kmet i j na vzhodnem delu Dobroveljske 
planote. Savinjski zbornik V., str. 220—253, Žalec. 
R a k o v e c, I., 1950, O nastanku in pomenu psevdoziljskih skladov. Geografski vest-
nik, XX I I . , str. 191—214, Ljubl jana. 
S e i d 1, F., 1907, Kamniške ali Savinjske Alpe, n j ih zgradba in n j ih lice. 144 strani, 
L jubl jana. 
KLS I I I . = Kra jevn i leksikon Slovenije. I I I . knj iga — Svet med Savinjskimi Alpami 
in Sotlo. 574 str., L jubl jana 1976. 
Podatki o p r e b i v a l s t v u so povzeti iz kartoteke gospodinjstev Matičnega urada 
Žalec. 
Vsi z e m l j i š k o - p o s e s t n i podatki temelj i jo na prepisu posestnih listov katastr-
skega urada Žalec ter z ustreznimi dopolnitvami katastrskih uradov Kamnik, 
Mozir je in Titovo Velenje. 
Meteorološki godišnjak I I . Padavine (od 1952 do 1971). Izdala Hidrometeorološka služ-
ba, Beograd. 
MOUNTAIN FARMS I N T H E EASTERN PART OF DOBROVELJSKA PLANOTA 
(THE DOBROVLJE PLATEAU) — 
EASTERN REGION OF CENTRAL SLOVENIA 
S u m m a r y 
The study of the farms in the eastern region of Dobrovlje plateau is a part of si-
stematical research of the mountain farms, mostly applying the un i form methodology 
— Basic Guide-lines for the Geographical Research of the Mountain Farms in Slo-
venia (Meze, 1980 a). The Dobrovlje plateau both administratively and economically 
gravitates to the strongly urbanized Celje basin. In 1980 there were in the area under 
investigation 148 landowners, at their homes l ived 648 people, and the average size 
of the farms was 16.16 hectares. 
The Dobrovl je plateau is the utmost south-eastern excrescence of the Savinja 
Alps. In the east i t touches the western fr inge of the Celje basin, in the west i t bor-
ders on the basin of Gornj i grad, and in the north i t extends as far as the l i t t le basin 
of Mozirje. Its alt i tude increases f rom the north-east towards the south-west, f rom 
650 to 900 m; its indiv idual peaks reach the height between 800 and 1077 m. Most of 
its surface is composed of Triassic limestones and dolomites, providing the basis for 
the sub-Alpine Karst. I n many places the karst surface is interrupted by patches of 
quartz keratophyre. On these impermeable rocks there have been formed clearings 
w i th solitary farms. The southern and south-western fr inge of the plateau is com-
posed of Middle Triassic limestones and dolomites w i th cherts, marl, schist, tuf f and 
tuf f i te (Ladinian). 
Most of the rura l ground lies on the sunny slopes. Its average gradient is 15.1°. 
As much as 66 percent of the rura l ground is on slopes w i t h the gradient between 
11.6 and 22°, one fourth on the slopes w i t h the gradient up to 11.5°, and 10 percent 
of the rura l ground has a gradient bigger than 22° (or 40 percent). The size of land 
tenure increases, as a rule, w i th the increasing gradient of cult ivated land (Cf. 
Table 1). The average altitude of rura l homes is 588 m; the highest-located farms are 
in the south-western part of the plateau — at an altitude f rom 800 to 1010 m. The 
average arithmetic mean of cult ivated ground is at the alt i tude of 592 m. The ave-
rage slope difference between the lower and the upper l im i t of rura l ground is 107 m. 
The Dobrovlje plateau is in climatic respect a markedly transit ional area w i t h 
a combination of Alp ine and Continental cl imatic features. I n 135 to 145 days w i t h 
precipitation the average amount of precipitation is f rom 1300 to 1500 m m per year. 
Most of the rainfal l comes in summer months (June — August). The f i rs t day w i t h 
the snow-cover is November 12th, the last A p r i l 4th. The upper l im i t for thr iv ing 
of maize and beans and ripening respectively is f rom 750 to 800 m of the altitude. 
Penological data show that the growth and ripening of rura l plants, i n comparison 
w i th the valley (alt itude f rom 300 to 340 m), in the mountain belt at the alt i tude f rom 
500 to 750 m are late for 7 to 14 days, at the farms above 800 m of the alt i tude but 
already close to 20 days. 
The supply of dr inking-water has remained to these days a central problem of 
the farms here. I n 1980 84 percent of homes had the water supply, 11 percent of 
households used rain-water, whi le eight households used water f rom wells and brooks 
(Cf. Table 5). 
The homes on the Dobrovlje plateau got electricity after the Wor ld War I I . Most 
of them (77 percent) got i t dur ing the years 1951—1960, 6.5 percent in the f i rst post-
war years, and 7 homes dur ing the years 1971—1980. Ten farms are st i l l w i thout elec-
tr ic i ty (Cf. Tables 6 and 7). 
As late as th i r ty years ago the farms on the Dobrovl je plateau were as regards 
traf f ic rather isolated f rom the local centres in the valley. The construction of the 
present network of roads, necessary also for the ut i l izat ion of forests, started in 1953. 
Today 92.6. percent of homes are connected by roads. The roads and electrif ication 
made i t possible to speed up the mechanization of agrarian production. The land 
tenure is hardly ever in one piece. The group up to 5 hectares and the group f rom 
10.1 to 20 hectares have 27 percent of landowners each; the group f rom 5.1 to 10 
hectares includes 15 percent of farms, 24.3 percent of farms have 20 to 40 hectares 
of land and 10 landowners have more than 40 hectares of land. Wi th the growing 
alt i tude the number of farms declines, up to 800 m of the alt i tude but the average 
size of the farms increases. 41 percent of al l the landowners have their land tenure 
at an alt i tude below 500 m, their average size is 11.26 hectares; i n the al t i tudinal belt 
extending f rom 501 to 600 m there is 23 percent of farms, their average size is 13.40 
hectares; at the alt i tude f rom 601 to 700 m there is 8.1 percent of farms, that occupy 
17.68 hectares of land. I n the al t i tudinal belt f rom 701 to 800 m there is to be found 
16.2 percent of the farms w i th 28.33 hectares of land; above 800 m there are 17 farms 
or 11.5 percent that have on an average 21.03 hectares of land. 
The land ownership circumstances are reflected also in the employment trends 
of the population. Only on 39 farms (or 26.4 percent) a l l the population f i t for work 
worked on the home farm. Half-pure farms, where the children of the farmers are 
employed in non-agrarian activities in the valley, reach 42 — or 38.4 percent. A t 67 
farms or 45.3 percent of farms i t is either the farmer or the farmer's wife, together 
w i th the grown-up children, employed outside the farm. 
The existence and the development of farms on the Dobrovlje plateau are based 
on farming, forestry, and on the income f rom employment in non-agrarian branches. 
Even after the Wor ld War I I the farms under investigation were characterized by 
autarchic farming but in the course of the last two decades they have become orient-
ed into cattle-breeding. Most of the fields have been turned into meadows. The pro-
duction of cereals has been almost entirely discontinued. The growing of hops, for-
merly up to the alt i tude of 900 m, was given up in the mid-seventies. The cattle-bre-
eding is concentrated into the production of meat and into the breeding of cows for 
mi lk . In 1979 37 mountain farms sold m i l k (on the average 7,790 1 each), and each of 
76 farms sold on an average 756 kilos of beef. Dur ing the last years an average of 153 
kilos of ferti l izers have been used per 1 hectare of agricultural surface. 
Forests, which occupy 64.3 percent of the investigated area, are an important 
source of income. During the last years 37 cubic metres of wood has been cut by each 
farm; only 7 farms have cut more than 100 cubic metres of wood per year. 
Dur ing the last ninety years (1890—1980) the number of inhabitants has decreased 
for 33 percent. I n 1980 the number of young population (up to 15 years of age) was 
satisfactory (24.7 percent), whi le the percentage of population over 65 years old was 
14.7 (Cf. Table 20). Of the 488 inhabitants over 15 years old 49.1 percent worked on 
farms and 33.1 percent in non-agrarian activities. The pensioners and old retired far-
mers were 6.4 percent each, the invalids were 1 percent, whi le the apprentices, se-
condary school pupils and students occupied 4.1 percent. Working on the farms there 
were 239 people aged between 15 and 65, 58.9 percent of them were women. The que-
stion of a suff icient number of suitable work ing force on the farms is becoming more 
and forests. This is due not only to the shortage of work-force or to the new pro-
of them which had only one or not even one rura l person each f i t for work. Ten 
farms had only one male each f i t for work, and 27 farms had only one female each 
as a farmhand, wh i le 11 farms were wi thout any suitable ru ra l work-force. 
A detailed analysis of 86 farms w i t h more than 10 hectares of land has shown 
that only one four th of the farms has a prospective successor in the future generation. 
Teh farms are very uncertain of successors, and at present eight farms are wi thout 
any young landlords — successors. According to our estimate 38 farms, or 56 percent, 
st i l l have a possibility to ensure for themselves a landlord — a successor, either f rom 
among school-age children and younger children or f rom among issues already 
employed in the valley. 
On the mountain farms fields are increasingly turning into meadows, grass-lands 
and forests. This is due not only to the shortage of work-force or to the new pro-
duction orientation but also, to an extent, to the introduction of the modern agrarian 
mechanization. A l l this contributes to the radical physiognomic changes of the moun-
tain rura l world. 
KAZALO 
Izvleček — Abstract 203 (3) 
1. UVOD 205 (5) 
1.1. Obseg proučitve 205 (5) 
1.2. Metodološka zasnovanost proučitve . . . . 206 (6) 
2. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI 207 (7) 
2.1. Geološko-geomorfološke značilnosti 207 (7) 
2.2. Kamninske značilnosti površja in razporeditev kmet i j 208 (8) 
2.3. Reliefne značilnosti i n lega domačij 210 (10) 
2.4. Ekspozicija in obdelovalne površine 211 (11) 
2.5. Nagnjenost (strmina) kmetijskega zemljišča 213 (13) 
2.6. Spodnja in zgornja meja obdelovalne zemlje 217 (17) 
2.7. Osnovne podnebne značilnosti 218 (18) 
2.8. Oskrba s pitno vodn 222 (22) 
2.8.1. Oskrba s pitno vodo 1971. leta 222 (22) 
2.8.2. Današnja oskrba s pitno vodo 223 (23) 
2.8.3. Oskrba s pitno vodo ob sušah 225 (25) 
3. ELEKTRIF IKACIJA DOMOV I N GOSPODARSTEV 226 (26) 
3.1. Potek elektr i f ikaci je 227 (27) 
3.2. Opremljenost gospodarstev z (električnimi) gospodinjskimi aparati . 228 (28) 
4. PROMETNA POVEZAVA Z DOL INSKIMI SREDIŠČI 230 (30) 
4.1. Današnje prometno (cestno) omrežje 231 (31) 
4.2. Prometna sredstva po kmeti jah 233 (33) 
4.3. Promet pred izgradnjo današnjega cestnega omrežja 238 (38) 
4.4. Ul'ce — značilne živinske poti 239 (39) 
5. ZEMLJISKO-POSESTNA STRUKTURA 239 (39) 
5.1. Velikostna sestava zemlj iških posestnikov 239 (39) 
5.2. Delež posesti po posameznih skupinah 242 (42) 
5.3. Povprečna velikost posesti 243 (43) 
5.4. Socialno-gospodarska usmerjenost domačij 246 (46) 
5.5. Klasi f ikaci ja kmet i j po zaposlitvi prebivalstva 246 (46) 
6. GOSPODARSTVO 249 (49) 
7. PREBIVALSTVO 251 (51) 
7.1. Rast števila prebivalstva 251 (51) 
7.2. Regionalno poreklo prebivalstva 251 (51) 
7.3. Starostna sestava prebivalstva 253 (53) 
7.4. Zaposlitvena struktura prebivalstva 254 (54) 
7.5. Pomanjkanje kmečke delovne sile 256 (56) 
7.6. Vprašanje nasledstva na kmeti jah 259 (59) 
7.7. Predvidene možnosti razvoja kmet i j 260 (60) 
8. K M E Č K I DOM 261 (61) 
9. SKLEP 264 (64) 
L ITERATURA I N V I R I 267 (67) 
MOUNTAINS FARMS I N THE EASTERN PART OF THE DOBRO-
VELJSKA PLANOTA (DOBROVLJE PLATEAU) (Summary) 268 (68)