Kniiževnost in umetnosi. Delo. Tovariš Dragotin H u m e k , strokovni učitelj v Krškem, je nabral »Zvončku« 76 novih naročnikov samo v svojem službenem kraju in obenem tudi poslal naročnino. Posnemajte ga! Iz slovenskega književnega sveta. Iz uredništva »Slovcnca« je izstopil dr. lzidcr Cankar. doslej glavni urednik ivnenovanega lista. — Uredništvo književne revije »Dom in Svet« je prevzel prof. dr. J. Debevec. — V Katoliški (sedaj Jugoslovanski) tiskarni začne izhajati >Slovenka«, ki jo je svoj čas izdajala tiskarna »Edinosti« v Trstu. — V Ljub- ljani začne izhajati ženski list »Slovenska Zena<-. — Sokolskemu naraščaju bo nainenicn ;>Sokolič«, ki ga začne v najkrajsem času izdajati Slovenska Sokolska Zveza. — V tisku je prva številka novega rodovinskega lista »Svobode«, ki ga ureja pesnik Fran Albrecht. Priroda. Popularni časopis hrv. prirodoslovnog društva u Zagrebu. — Urednik dr. F. T u č a n. God. VIII. — 1918, — V istini popularno pisani list »Priroda« zaključuje s svojo 10. številko osmi letnik svojega življenja. Spominjajmo se onlh časov, ko smo — hoteč se nadrobneje poučiti o raznih prirodnih prikaznih — prav štrastno segali po znanem »Kosniosu« in vseh onih publikacijah, ki jih izdaja enako imenovano društvo, a sedaj, odkar izdaja »Hrvatsko prirodoslovno društvo u Zagrebu« ta svoj list, lahko pogrešamo imenovani nemški list. In kako tudi ne! Letnik osmi ima tako raznovrsfno in zanimivo vsebino, da je pač težko dolcčiti, kateremu članku bi dali prednost. Prvači pač članek »Iz života mrova« znanega strokovnjaka Langhofferja Avgusta in pa članek Gorjanoviča Dragutina »Hrvatska za diluvija« in pa »Pračlovek iz Krapine« z mnogimi slikami. Tudi lep in jako poučen je dalje spis »Biokemija čovjeka« od Bubanoviča Frana. — Izmed Slovencev je obelodanil v tem letniku edinole Seliškar Albin životopis našega nepozabnega prirodoslovca Frana Erjavca. — Vsaka številka »Prirode« prijavlja razne zanimivosti iz te stroke pod naslovom »Paberci«, in vedno poučni so tudi »Razgovori«, kjer uredništvo prav obširno odgovarja na došla vprašanja naročnikov. »Hrvatsko pFirgdoslovno društvo u Zagrebu« ima v svojih pravilih določilo, da izdaja razne popularno pisane knjige prirodopisne in prirodoslovne vsebine, ki v vsakem oziru prav dobro nadomeščajo slične nemško pisane izdaje. Omenjamo le: C. Flammarion »Pripovijest q repatici«, E. S. Thomson »Arno«, M. Maeterlinck »2ivot pčela«, K. Ewald »Dvonožac« itd. Sklepno še to-le: Letošnja zadnja (10.) številka »Prirode« objavlja na zadnji strani ta-le oklic: »Prijatelji naši! — U slobodenoj Jugoslaviji treba da svojski uznastojimo, kako bi naša »Priroda« poplaviia vse krajeve Slovenaca, Hrvata i Srba. Skršeni su okovi ropstva, što su nas vijekovima sapinjali, a s uništenjeni tih okova oslobodili smo se i onih mračnih elemenata, koji su sve svoje sile upU rali, da ometu naš rad oko kulturnoga pridizanja našega naroda. U borbi za prosvjetu našega naroda pobjedimo, a na Tebi je, oslobodeni narode, da prioneš uz naš rad, da nas podupreš, potpomogneš. Napred za našu »Prirodu«, u kolo našega društva! Na rad! Na agitaciju za valjanu stvar!« — Ako se še prav spominjamo, nameravajo tudi slovenski prirodoznanci izdajati enak iist »Prirodo« pod uredništvom našega znanega strokovnjaka dr. P. Grošlja. Ali bi ne bilo umestno, če se sedaj, ko imamo skupno državo Jugoslavijo, združi ta misel v »Hrvatskem prirodoslovnem društvu« in v »Prirodi<., da bi list imel tudi svojega slovenskega urednika za slovensko pisane članke? • Iv. Sega.