D o p i s i. Kranjsko. Iz Ljubljane. (Okrajna učiteljska konf erencija.) Ker smo dali zaduji čas regulaciji učiteljskih plač nekoliko več prostora, zaradi tega smo morali odložiti konferenčna poročila, nekatere dopise in društvene vesti. Prav iz tega uzroka se je zakasnelo tudi poročilo o okrajni u.iteljski koiiferenciji ljubljanskih slovenskih šol, ki se je vršila dne 19. junija v lepi, z zelenjem in podobami krasno okinčani mestni dekliški osemrazrednici in sicer pod predsedstvom novega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika gosp. Antona Maierja. Konferencijo je počastil s svojo prisotnostjo c. kr, deželni šolski nadzornik g. Fr. Hubad ter prisostoval praktičnemu nastopu g. učitelja Fr. Marolta, kateri je obravnaval ,,doma.o macko" po biologi.ni metodi. Praktični nastop jc trajal eno uro. Na to smo se podali vsi v krasno ozaljšano risalnico, kjer otvori g. predsednik konferencijo s prijaznim pozdravom na prisotne ter z iskreno željo, da bi bilo to zborovanje na uspch in korist ljubljauskemu ljudskemu šolstvu. Svojim namestnikom imenuje g. naducitelja Fr. Gabrška. Ko prebere g. nadzornik imena vseh tistih, ki imajo pravico prisostovati konferenciji, se izvolita per acclamationem za zapisnikarja gdč. Mira Dev, in gosp. K. Simon, overovateljem zapisnika se pa določita g. nadučitelj Jožef Maier in Janez Levec. Po teh formalnostih je pričel g. nadzornik s svojim poročilom. Pri okrajnih učiteljskih konferencijah imajo nekateri gg. nadzorniki navado, da pri svojih opazkah glede nastopa posameznih učiteljev(ic) naštevajo navadno le slabe strani dotičnika, njegove napake in grehe. To je že tako zastarela šablona, da človeka že preje ušesa bole, preden začne g. nadzornik s svojimi -opazkami". N. pr. Na enej šoli mi ni dopadlo, da u.itelj — — —. Zopet na drugi šoli sem opazil, da nčitelj — . Na ta način gredo te ,,opazke" vse po enem kopitu in to leto za letom. Le poglejmo nekoliko konferenčna poro.ila zadnjih let v posameznih okrajih in jvideli bomo, da so si popolnoma podobna. Ene in iste napake se pri istih nčiteljih leto za letom ponavljajo in objavljajo pri konferencijah. Nadzornikova naloga je, da te napake čim preje odpravi, zakaj šole se ne vzdržujejo zaradi učiteljev, ampak učitelji se nastavljajo zaradi šol. Le, če bo na ta način izvrševal vsakdo svojo nalogo, bo koristil svojemu narodu in povzdignil naše ljudsko šolstvo. Popolnoma novo smer je pa ubral s svojim poročilom g. nadzornik Maier ter započel novo strujo, katero bi bilo želeti, da se udomači pri naših okrajnih u.iteljskih konferencijah. V tem poročilu se niso naštevale napake, katere je ta ali oni učitclj zakrivil v šoli, ampak g. nadzornik Maier je na podstavi teh napak dajal učiteljstvu le utemeljene metodične migljaje, kako je treba učitelju postopati pri posameznih predmetih, da se doseže dober uspeh. Kakor pa že dandanes vse teži po napredkn, prav tako tudi metoda v posameznih predmetih vedno napreduje. Zato mora pa učitelj, kdor hoče korakati z duhom časa naprej, tudi pridno prebirati in študirati novejše metodične knjige. Dolgoletna praksa sama še ne napravi spretnega učitelja, .e dotičnik ne čita novejših slovstvenih proizvodov, ki jih je rodila moderna pedagogika. Stari mežnarji so imeli za časa konkordatske dobe tudi dolgoletno prakso, a za svojo naobrazbo se niso brigali, zato jim je bila pa tudi edina in vsa metoda — palica. Nova šola je izbacnila palico iz šole, na nje mesto so pa stopili izobraženi u.itelji in pedagogiški pisatelji, kateri so dajali in še dajejo u.iteljstvu potrebna navodila in nauke, kako naj nastopa učitelj v šoli, da doseže tisti cilj, katerega nam predpisuje novi šolski zakon. Naloga nadzoruikov pa bodi, da temeljito proučujejo novejše pedagoško slovstvo ter potem učiteljstvu pri konferencijah, ali pa tudi ob drugih prilikah nasvetujejo take vire, po katerih se učitelj potera naobražuje in napreduje v svojera poklicu. Take misli so vodile bržkone tudi g. nadzornika Maierja ter je n. pr. za pouk v spisju priporočal u.iteljstvu : Der Aufsatz in der Volks- und Burgerschule. Von Franz Frisch. Beitrage zur Methodik des Aufsatzunterricktes. Pri naravoslav nem pouku prodira dandanes biologična metoda, katera uči, kako organična telesa žive. Da bi se učiteljstvo seznanilo s to najnovejšo metodo pri naravoslovnem ponku, zato priporoča g. nadzornik: DerUnterrichtderNaturgeschichteanderVolksn n d B ii r g e r s c h u 1 e. Eine Methodik dieses Unterrichtea auf moderner Gnmdlage. Von dr. Emanuel Witlaczilin pa: Uber die Rcformbestrebungen auf dem Gebiete des naturgeschicb.tlicb.en Unterrichtes von dr. Otto Schmeil. Mislimo, da marsikorau ustrežemo, če navedemo tudi mi ob tej priliki na tem mestu še par drugih v to stroko spadajočih virov. Zagrebški ,,Napredak", glasilo ,,Hrvatskoga pedagoško-književnega zbora" in nSaveza hrv. učil. društava" je priobčil letos iz peresa Iv. Krmpotiča v 21.—25. številki daljšo, prav zanimivo razpravo pod naslovom : Biološki momenatu prirodopisnoj obuci. Dalje priporočamo prijateljein šolskega napredka: Die neuen Bahnen des naturkundlichen Unterrichts von G. Partheil und W. Probst in pa: Methodik des naturgeschichtlichen Unterrichts und Kritik der Reformb estr e- bungen auf Grund der neueren Psychologie von W. A. Lay. Po tem ovinku pridemo zopet k nadzornikovemu poročilu. Že po teh kratkih opazkah, katere smo podali do sedaj, čitatelj lahko izpozna, da je bilo poročilo poueno in praktično sestavljeno; zato smo pa tudi vsi poslušalci z velikim zaniinanjem sledili terau strokovnjaškemu poročilu. Če bo g. nadzornik to svoje započeto delo v tem smislu nadaljeval, mu bo vse ljubljansko napredno učiteljstvo vedno najboljša zaslomba. Napreden u.itelj se dela ne boji, č e v i d i, da to delo koristi ljudskerau šolstvu. Čujemo, da pride nadzornikovo poročilo Ijubljanskemu učiteljstvn tiskano v roke, zato se danes ne bomo dalje mudili ž njim. Nastopna tocka dnevnega reda je bila na podlagi zgoraj omenjene praktične učne slike sestavljeno poročilo učitelja Fr. Marolta: -Enotno postopanje v podavanjunazornega nauka". Na podstavi tega vestno pripravljenega poročila so se sprejele te-le teze: 1. Nazorni nauk je te me 1 j vsemn rea 1 nemn pouku in neizčrpen vir za spisje. 2. Za uspešno poučevanje nazorneganaukaje treba vseh potrebnih učil, znanja obsega tvarine, poznavanja priznano najboljše metode in vestne uciteljeve priprave za podavanje. 3. Enketa, obstoječa iz vseh učnih oseb prvih razredov mestnih ljudskih šol naj v prihodnjem šolskem letu teoretičnoizvršipodrobni učni načrt iz nazornega nauka za I. šolsko leto. Konferencija je dalje sklenila, da se s prihodnjim šolskim letorn uvedo na ljubljanskili ljudskih šolah te-le nove učne knjige: 1.) V prvem razredu prof. A. Črnivčeva ..Ra.unica" I. del. 2.) V drugem razredu prof. A. Kržieeve ,,Svete zgodbe za male otroke". 3. V četrtem razredu Josi n-Ganglovo ..Tretje berilo". Za zemljepisni pouk ostane še nadalje Oro žen-Hardto v ,,Zemljepisni atlas" s 7 zemljevidi, iz izdaje s 14 zemljevidi se pa sprejme za zdaj samo prvi zemljevid, ki opisuje konvencijonelna znamenja v zemljevidih. Na to je poročal g. Režek o računu okrajne učiteljske knjižnice. Pri tej pnliki je izrekla konferencija zahvalo gosp. nadu.itelju Jožefu Maierju za njegovo mnogoletno vzomo oskrbovanje knjižnice. Ker se je dosedanji odbor odrekel zopetni izvolitvi, so bili izvoljeni v knjižnični odbor g. nadučitelj Fr. Gabršek, gdč. M. Šerc in g. Fr. Marolt. V stalni odbor so bili izvoljeni g. nadučitelj J. Maier, g. nadu.itelj Fr. Gabršek, gdč. nadučiteljica E. Gusl in g. J. Režek. Pri volitvi dveh delegatov za prihodnjo deželno ueiteljsko konferencijo sta bila izvoljena z veliko večino glasov gg. Fr. Črnagoj in L. Jelenc. Ko je prečital g. predsednik še najnovejši ukaz vis. c. kv. dež. šol. sveta, katerega priobčnjemo na drugem mestu, je zaključil konferencijo s slava-klicem presvitlemu cesarju. Popoldne je pa izletelo mestno učiteljstvo v Šiško k ,,Vodniku" ter se je v družbi svojega nadzornika in g. ravnatelja Levca, ki vedno rad prihiti v družbo mestnih u.iteljev, prav prijateljski zabavalo. Iz logaškega okraja. (Okraj. učit. konferencija.) Letošnja okr. učit. konferencija za logaški okraj se je vršila dne 9. julija 1902 v Gor. Logatcu. Ob 10. uri otvori c. kr. okr. šol. nadzornik g. Iv. Thuma konferencijo s prijaznim pozdravom, spominjajoč se umrlega tovariša A. Božiča iz Idrije, predstavi navzočega vodjo okr. glavarstva g. pl. D e- telo, na novo med letom v okraj došle učiteljice in učitelje ter se končno spominja vladajoČe hiSe. Vodja okr. glavarstva se toplo zahvali ter povdarja, da hoče biti vedno pravi prijatelj šolstva in u.iteljstva. G. predsednik imenuje svojim namestnikom starosto logaškega u.iteljstva— L. Božiča, katero imenovanje zbrano učiteljstvo z odobravanjem pozdravi. Zapisnikarjem se volita gg. P. Repič — Unec in Iv. Šega — Dol. Logatec. Iz obširnega poroČila nadzornikovega o nadzorovanju šol posnamemo, da je šolstvo tega okraja prav povoljno, da učiteljstvo krepko koraka z duhom časa in da skuša prilagoditi šolstvo najnovejšim zahtevam na šolskem polju. Pri tej priliki moramo z veseljem konštatirati, da se letošnje poročilo dokaj razločuje od prejšnjih, kajti le to je bilo jako zanimivo sestavljeno, zakaj poročilo se je dotikalo v mnogih točkah najnovejših zahtev, ki jih zahteva moderno šolstvo. In toje prav! Želeli bi za prihodnje, da naj bo poročilo tako sestavljeno, da bo primerjalo šolstvo logaškega okraja z razvojem najnovejšega časa, sloneče na najnovejših pojavih pedagoškega obzorja. Nalogo: Kako se poučuj zgodovina v ljudski šoli, davzbuja v otroških srcih patriotizem — kateri referat je moralo vse učiteljstvo tega okraja rešiti — sta dobro rešila gdč. Jos. Šušteršič — Sp. Idrija in J. Novak — Idrija. Iz poročila knjižničnega odbora posnamemo sledeče: Tekom upravnega leta 1901—1902 je prirastlo knjižnici 39 del v 52 zvezkih. Izposodilo se je 131 knjig. — Računski zaključek je ta-le: dohodkov je bilo . . 180 K 55 h stroškov pa . . . . 249 „ 68 „ primanjkljaj . 69 K 13 h a poleg tega ima knjižnica še dolga na omari; napravila se je namreč velika nova omara za knjige za 180 K. Z ozirora  na ta žalostni položaj prosi knjiž. odbor, da izposluje c. kr. okr. šol. svet najmanj 300 K letne podpore. Pregledovalcein ra.unov se volita gg. Jos. Benedek — Planina in A. Sežun — Rovte. V knjižnični odbor se volijo: gdč. Ev. Pehani. Al. Pin, Iv. Šega, J. Turk — Dol. Logatec in L. Punčuh — Gor. Logatec. V stalni odbor pa: Jos. Benedek — Planina; H. Likar — Grahovo; P. Repič — Unec; Iv. Šega in J. Turk — Dol. Logatec. Samostalni predlog je bil le jeden in sicer je predlagal g. Iv. Š e g a — Dol. Logatec, da se s prihodnjim šol. letom prične sukcesivno vpeljavati v šolah Iogaškega okraja črniv- čevo računico. K sklepu konferencije se je vršila volitev 3 odposlancev za deželno konferencijo. Volilno pravico ima — ako se ne motimo, v tem okraju 53 učiteljev(ic) — a od-  danih je bilo 42 glasovnic; od teh je prejel g. Iv. Šega — Dol. Logatec 39 glasov; g. Jos. Benedek — Planina 36 glasov in Lav. Perko — Gor. Logatec 34 glasov. Ostali glasovi so se cepili. Značilno pri tej volitvi je to, da se p. i. -Slomškova idrijska podružnica" ni rolitve udeležila, a ča-  stitljiv ^Slovenec" sedaj prav lahko izračuna, kje je večina  slovenskega uciteljstva, ali pod zastavo ,,Zaveze" ali ,,Slom-  škarije" . . . Po dokončani konferenciji doži^elo je zbrano učiteljstvo ginljiv prizor. Poslovil se je starosta logaškega učiteljstva g. LeopoldBožič. V kratkih a markantnih potezah nam je naslikal svoje, v istini burno življenje svojega 481etnega učiteljevanja ter nas prosil, da ga ohranimo v trajnem spominu. Učiteljstvo mu je priredilo bnrno ovacijo, želeč mu Metuzalemove starosti. Omenjamo še, da je konferenciji prisostoval tudi g. I. Pirnat, profesor idrijske realke. —e—. Štajersko. Učiteljem-kolesarjem, učiteljicam-kolesaricam! Ker je med učiteljstvom precej kolesarjev oziroma kolesaric, kateri nameravajo v Trst k ,,Zavezinemu" zborovanju na svojem jadrnem konjičku, nasvetujem skupno vožnjo. Najbolje bi bilo po mojem mnenju, da se zberemo v Ljubljani v sredo zvečer t. j. 13. avgusta pri nŠtruklju", kjer se v prijateljskem sestanku pogovorimo o vožnji v Trst, o združitvi učiteljev kolesarjev (kolesaric) in o drugih slučajnih zadevah. Drugo jutro peljali bi se sknpno (srednja, ne prehitra vožnja) precej zgodaj iz Ljubljane tako, da bi, če možno, že predpoldan došli v Trst ali pa vsaj v prvih popoldanskih urah. Seveda se moramo ozirati na čas, določen za zborovanje delegacije, da pridemo pravočasno. Nadalje ponovim svoj predlog v 116. št. -Sl. N." od dne 22. maja 1901, naj bi se učitelji-kolesarji in učiteljicekolesarice združili v skupno kolesarsko društvo. To drustvo naj bi prirejalo skupne izlete in potovanja po nasi domovini in izven iste. Dokodki, katere bi društvo imelo, naj bi se pa porabili v nakup zemljevidov, specijalnih kart, bicikliško-strokornih knjig, potopisov, popisov krajev in pokrajin; nadalje v podporo članom, ki potujejo itd. Zemljevidi, knjige itd. bi se lahko proti primernemu donesku izposojevale članom. Skupna potovanja bila bi velike važnosti, ker imamo vsi iste interese, ista naziranja. Med potom bi skupno si ogledovali šole in druge nam nčiteljem zanimive zavode. Vsak bi dobil od društvenega vodstva imenik vseli članov in to bi mu dobro služilo. Prikolesavši se v kraj, kjer bi našel kolesarja-tovariša, kolesarico-tovarišico, bi pri istem gotovo se oglasil; ta bi ga rad sprejel, mu povedal marsikaj o cestnih zadevab itd., kar bi njemu — tnjcu kolesarju prav prišlo. Končno bi ga še spremljal, saj nekoliko časa. Recimo, da se kateremu med potjo kaj pvi kolesu pokvari, mu bode domačin — kolesar — tovariš rad pomagal in to brezplačno. Naštevati bi se dalo še več dobrih stvari, ako bi imeli dobro urejeno društvo ali kaj enacega. Drage tovariše-kolesarje in tovarišice-kolesarice prosim, naj o tem premišljujejo in poročajo meni pismeno ali pa v ,,U.. Tovariš! Če bi bilo dovolj z menoj enako lnislečih, pa lahko oinenjeni večer izvolimo v Ljubljani ali pozneje v Trstu osnovalni odbor, ki sestavi pravila in ukrene vse potrebno. Vsakoletna zborovanja kolesarske združitve bila bi pozneje o priliki Zavezinih zborov. Iyn. Šijdncc — Gornji grad. Klerikalno hujskanje. V nedeljo, dne 20. julija je bil pri Sv. Martinu pri Gornjem gradu političen shod, katerega je sklical urednik -Slov. Gosp." prefekt Korošec. Na tem shodu je govornik na nezaslišan način hujskal ljudstvo proti šoli in učiteljstvu. Otroci, je dejal, ki hodijo po 8 let v šolo, se v tem času nauče samo lenariti, kar je vzrok, da kmet nima ne dekel, ne hlapcev in ne drugih potrebnih delavcev. (Ako se otroci nauče v času, ko obiskujejo šolo, le lenariti, tedaj so pač učitelji največji lenuhi in najnesramnejši požeruhi, kajti oni prav zastonj -žro" kmečke groše.) Učitelji so sami brezverci in jungovci, ki ne bodo popred mirovali, dokler ne bodo zadnjega kaplana potisnili skozi šolski prag. Tako in enako je kvasil ta prečastiti gospod in šele, ko je nekdo izmed navzočih zavpil, hujskač, šuntar, je ubral nekoliko milejše strune. No, ljutomersko učiteljsko društvo, oziroma njegov predsednik, ravnatelj Robič, ima zopet kaj ugodno priliko napraviti prečastitemu prefektu najponižnejši poklon! Korošec — hujskač. Na Kranjskem se bije že nekaj let sem grdit boj med naprednjaki in mračnjaki. Zadnji se babajo pri vsaki umestni in neumestni priliki, da Be bojujejo za vero in za blagostanje kmeta, v resnici pa le za hegemonijo nad inteligenco, pri čemur jim delajo analfabeti potrebno stafažo. Na Štajerskem je bila na videz sloga med posvetnjaki in kierikalci, ker se prvi skoraj nikdar niso npali krepko nastopiti proti prepotencam klerikalne garde. Navzlic temu je pod pepelom miroljubnosti tlela žrjavica nezadovoljnosti. Največjo zaslugo za očitni razkol ima mariborski prefekt Korošec, ki je v svojem lažnivcm lističu ,,Slov. Gospodar" napadal vse osebe raznih stanov, katere ne verujejo v njegovo nezmotljivost. To mlado klerikalče je priromalo v nedeljo dne 20. julija tudi v Šmartno pri Gornjemgradn, kjer je nKatoliško politično društvo" iz zloglasnega konzuma na Rečici priredilo majhen shodek. Zbralo se je nekaj analfabetov iz Rovt, mnogo babur in šolskih otrok (čujte!) ter konzum iz Rečice. Korošcu so asistirali domaci župnik Kitak, veliki diplomat Dekorti, župnik iz Ljubnega in Don Juan iz Rečice. Korošec je govoril o vsem, kar zaslepljenemu kmetu ugaja in ga na limanice dobi. Taka voda je tudi naše šolstvo in učiteljstvo. Da se otroci ne bodo ranogo naučili, naj se vpelje poldnevni poduk, saj mu je šola največje zlo. Starišem se je namignilo, da ni treba marljivo otrok v šolo pošiljati. Učitelji so večinoma liberalci in jungovci. Zato napadajo v ,,Slov. Gospodarju" učitelje in jih še bodo. Nismo si zapomnili vseh hujskarij, pribiti hočemo le te, ki so bile z namenom govorjene, da bi se Sola in učiteljstvo spravilo pri zabitem ljudstvu ob ves ugled. Sprejeta resolucija za poldnevni poduk govori dovolj jasno. Ali so babure in šolski otroci tudi glasovali? V svoji pridigi se je pokazal Korošec kmetom kot njih angelj-rešitelj in vsak se je prepričal, da je imel kandidatni govor za deželni zbor. Tovariši! Korošec je hujskal proti Vam in proti naši šoli; duhovniki so napovedovali boj proti učiteljstvu. Ne ustrašimo se ga! Bodemo videli, kdo bode imel večjo škodo. Gradiva je dovolj na razpolago ! Počila je prva boraba, kateri slede gotovo še druge. Tovariši! Pazite torej na Korošca — hujskača in glejte mu na prste, kadar uganja svojo komedijo ali lumparijo. Učiteljstvu šolskih okrajev Vransko in Gornjigrad. Na podlagi ukazov c. kr. štaj. deželnega šolskega sveta od 13. junija 1872 št. 3254, od 17. septembra 1872 št. 5357 in od 12. jnlija 1877. št. 4590, nadalje v sraislu odlokov od 25. februarija in 23. aprila 1892, št. 1315 in 2689, vršila se bode letošnja učiteljska konferenca za šolska okraja Vransko in Gornjigrad dne 9. avgusta 1902 v šoli v Mozirji. Začetek točno ob 9 uri dopoldne. 1. Volitev dveh zapisnikarjev in čitanje opravilnega reda. 2. Poročanje okrajnega šolskega nadzornika. 3. Razglašanje od zadnje konferencije došlih zakonor in odredeb, tičočih se ljudskega šolstva. 4. Pogovarjanje sledečih nalog: a) 0 nabavi šolskega stenskega zemljevida celjskega okrajnega glavarstva; opis taistega z ozirom na različne kategorije šol posameznih šolskih okrajev. Poročevalci: Meglič Simon, Fischer Josip, Kocbek Franc, Terčak Josip. b) Kako .vplivaj šola na mladino, da se taista obvarje navade pijančevanja in da se jej nveri kvarljivost alkoholizma? c) Praktično oskrbovanje šolskega vrta z ozirom na bučelarstvo. Poročevalce za b) in c) določi na dan konferencc predsednik. 5. Poročilo komisije okrajne knjižnice: a) o stanju in uporabi okrajne učiteljske knjižnice. b) o uporabi knjižnične delščine. 6. Volitve a) stalnega konferenčnega odbora, b) koinisij za knjižnici. 7. Predlogi in želje udov. 0 tem se obvešča vse učiteljstvo z ozirom na odlok c. kr. štaj. deželnega šolskega sveta od 18. novembra 1875, št. 108, da se ve ravnati z dostavkom, da je vsakega uda konferencije — tudi pomožnib učiteljev in učiteljic — dolžnost, temeljito izdelati eno nalogo. Navesti je knjige in druge pripomo.ke, ki so se v to nporablja.i, elaborati so pa izročiti vodju konferencije. Končno se opozarja, da se bodejo samostojni predlogi (točka 7 dnevnega reda) v smislu odloka c. kr. štaj. deželnega šolskega sveta od 25. maja 1882, št. 2932 obravnavali le takrat, ako jih prej odobri stalni konferenčni odbor. Člani konferencije, ki želijo staviti kake take predloge, imajo jih torej poslati vsaj osem dnij pred konferencijo c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku gospodu Josipu Supanek-u v Celje. Predsednik: Apfaltrern. Uradna konferenca za učiteljstvo laškega okraja se je vrSila dne 12. julija v novem šolskem poslopji v Trbovljah. Kraj je za večino učiteljstva sicer precej od rok, zato pa smo imeli priliko, ogledati si uzorno šolsko stavbo in tudi daljave od kolodvora vsled gostoljubnosti in šoli naklonjenega mišljenja trboveljskili merodajnih oseb — nismo občutili. Predsednik, gospod c. k. okr. š. nadzornik Gustav Vodušek, otvori zborovanje z vznešenim ,,Hoch" in ,,Živio" na Nj. Veličanstvo, našega vladarja. Nato predstavi c. k. okrajnega glavarja, veleblagorodnega gospoda barona Apfaltrerna kot predsednika okrajnega šolskega sveta in blagorodna gospoda Roša Ferdinanda, kot župana in nadučitelja Gradišnika Armina, kot nekdanjega učitelja trboveljske občine. Gospod c. k. okrajni glavar se na to v priznalnih besedah zahvaljuje zbranemu učiteljstvu za vestno delo, zlasti onim učiteljem, ki ga daleč čez mero uradnih dolžnosti podpirajo v blagor mladine in ljudstva. Gospod župan v lepem slovenskem govoru pozdravlja zbrano učiteljstvo v svojem in imenn občinskega odbora, izreka svoje veselje, da se je izbral ta kraj v zborovanje ter nas zagotavlja simpatij trboveljske občine, v kar naj je dokaz tudi nova šolska stavba. Zatem poroča gospod c. k. nadzornik o svojih opazovanjih povodom inšpekcij. Njegova izvajanja so kazala, kakor vselej, strokovnjaka par excellence, ki pa umeje svoje svete dajati v tako blagohotni in formalno dovršeni obliki, da se mora nehote tudi tisti, katerega bi morda zadela stvarna graja, strinjati ž njimi. Nato so se nam naznanili in prebrali v tem šolskem letu došli ukazi in naredbe. Sledila je obravnava nastopnih vprašanj: 1. Kako morejo učitelji negovati in pospeševati zdravje v šoli? 2. čut dolžnosti in kako ga treba vzgajati v šoli. 3. Zbirka bajeslovne in zgodovinske snovi pri pou.evanju domovinoslovja v laškem okraju. 4. Kaj more storiti ljudska šola zoper pijančevanje? Vsi referenti, Kropej, gdč. Rieger, Šetina-Iglar, Pacher, so rešili svojo nalogo po priznanju predsednika izborno, kar je kazalo tudi glasno odobravanje. Pri sledeči volitvi stalnega konferenčnega odbora in knjižnega odseka so se volili stari odborniki; poročilo knjižnega odseka se je vzelo na znanje. Tovariš R. Knaflič je nato predlagal, da se upelje za učiteljstvo modernim pravnim nazorom ustrezajoč disciplinarni zakon. (Z odobravanjem enoglasno sprejeto.) Predsednik sklene konferenco, ki je trajala z enournim premorom od 9ih zjutraj do 5ih popoldan, s krepkira živijo na učiteljstvo, na kar izreče podpredsednik Kropej v imenu vsega zbranega učiteljstva voditeljn konference rned navdušenim odobravanjem zahvalo in stanovsko zaupanje.  Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju. Kakor  se je že objavilo, priredi društvo letos po večletnem prestankn  zopet veliki koncert v Ptuju na dvorišču samostana č. gg. oo. minoritov. Dan koncerta objavi se pozneje. Različni nagibi bili so odločilni za društveni odbor, da se je lotil po daljšem odmoru težavnega in trudapolnega dela,  prireditve koncerta — Doslej je uprizoritvi velikih koncertov največ ovir in preglavice prizadevala godba, ki je navadno v zadnjem hipu vsled dobro znanih spletkarij vedno in redno svoje sodelovanje odpovedala. Tega se zdaj ni bati, ker sta zdaj dve dobro izvežbani narodni godbi na razpolago. Ne glede na velikanski vpliv in pomen velikih koncertov na socijalni razvoj slovenskega naroda na Sp. Štajerskem, bili so koncerti vsled mnogoletnih opazovanj in skušenj vedno pripriljubljen sestanek slovenske narodne inteligence, zatorej so bile vse muzikalne priredbe tega društva širom slovenske domovine dobi-o obiskane in sicer izvanredno. Vrhu tega hoče slovensko učiteljstvo na Sp. Štajerskem javno pokazati, koliko se je v teku let naučilo, v čem iu koliko je napredovalo na glasbenem polju. Zaradi tega nastopa mladi učitelj-strokovnjak kot dirigent in zaradi tega se prepustite dve pesmi — en moški in en mešan zbor —- čast. pevkam in pevcem z društvom v tekinovanje, ter se bo poklonila za najbolje popevano in prednašano pesem častna društvena diploma. Razun teh dveh pesmij odločil se je odbor za moška zbora: ,,Jadransko morje" in ,,Slovenski svet, ti si krasan!:' in mešana zbora: ,,Grajska hči" in ,,Slovenskim mladenkain". Prvi dve imajo čast. pevci v II. zvezku ,,Mohorjeve pesmarice", za note zadnjih dveh pesmij pa se naj marljivo in dragevolje oglašajo pri odboru -Slov. pevskega društva v Ptuju". Nabiralne pole so se že zunanjim čast. gg. poverjenikom razposlale, do katerih se obračamo z gorko prošnjo, da store, kolikor je v njihovi raoči. Nadejamo se, da se temu vabilu mnogoštevilno odzovete ter belježimo z odličnim spoštovanjem in pevskim pozdravom za odbor ,,Slov. pevskega društva v Ptuji". V Ptuju, dne 22. vožnika 1902. Tajnik:Predsednik: Kajnih Va 1.Znpančic. Pregled udov ,,Slovenske šolske matice" izmed Ijudskošolskih učiteljev na Štajerskem. Tek. Okraj Štev. Štev. Štev. udoT stev. učiteljev udov po °ja 1 Ormož 36 36 100 2 Vransko 20 15 75 3 Ljutcmer 24 17 70 4 Slov. Gradec 20 13 65 5 Št. Lenart 31 19 61 6 Kozje 35 21 60 7 Sevnica 16 9 56 8 Šinarje 35 18 51 9 Gor. Radgona 22 11 50 10 ŠoStanj 26 11 42 11 Laško 48 20 41 12 Ptuj 90 31 34 13 Konjice 38 13 34 14 Brežice 30 9 30 15 Maribor, okol. 85 18 21 16 Slov. Bistrica 36 7 19 17 Celje 67 11 16 18 Rogatec 19 2 10 19 Gornji grad 24 1 4 20 Marenberg 30 1 3 283 38 732 Primorsko. Z Ajdovskega. Imeli smo 26/VI. t. 1. zborovanje v Dobravljah, da se bratski sestanenio, prijateljski poslovimo in kolegialno voščimo vesele poeitnice pred sklepom t. šol. 1. Bili smo vsi, izjemsi trojico tovarišev, kateri so res sicer nekoliko oddaljeni, a se prav vedno odlikujejo (jeden je odlikovan!) s svojo odsotnostjo. Žal natu je bilo, da je bil naš najdelavnejši tovariš Bajt uradno zadržan, zadovoljiti srao se morali z njegovim pozdravom. Tudi zavedno nčiteljstro iz Domberga in Prvačine je prislo k našemu stanovskemu razgovoru. Naše vrle ajdovske tovarišice bi lahko deli v izgled ostalim našim koleginjam! Vedno so nam ob strani polnoštevilno, da nas bodre s svojo zgovornostjo in navdušenostjo v stanovskih bojib. Čast vam, vrle Ajdovke! Načelnik Možina nam je pojasnil uaš položaj, iz katerega smo dobili le malo upanja, da bi naši deželni očetje (!) imeli dovelj srca in poguma za korenito izboljšanje in ureditev učiteljskih plač. Referat tovari.a Šinigoj a: ,,Kaj in kako naj učiteljstvo obravnava pri svojih zborovanjih ?", je zginil z duevnega reda s par zbadljivimi opomnjami kakor — — — no, plašč čez referata ni bilo. Tovariš Urbančič Alojzij je iz svojega zanimivega referata rO roditeljskih konferencah" posnel lepe poučne teze. Slišali so se v živahni debati mnogi tehtni .contra" in tudi mnogi utemeljeni -pro" glasovi teh konferenc. Saj vemo, da ima vsaka stvar svojo senčno in solnčno stran. Poročevalec in načelnik sta nas zagotovila, da poskusita z voditeljskimi konferencami prihodnje Šolsko leto in da nam naznanita svoje lastne izkušnje v tem oziru. Med raznimi predlogi .mo debatirali o nadzorovanju šolskih voditeljev pri pouku iz veronauka in o nadzorovanju otrok po učiteljstvu pri šolskih spovedih. Govorili smo tudi o nradnem naznanilu veroučitelja, kdaj bode imel šolsko spoved, ker javen urad, kakor je menda tudi šolsko vodstvo, se ne sme zadovoljiti z navadnim naznanilom v cerkvi pri sv. maši po dovršeni pridigi. Živahno smo debatirali o pomanjkljivosti sedanjih disciplinarnih naredb, katere je vendarle treba premeniti sedaj v dvajsetem stoletju v smisln onih za državne uradnike, da se tudi učiteljstvo zavaruje pred svojiini maščevalnimi denuncijanti —. Načelnik je zaključil posvetovanje, voščil vesele počitnice in nani zaklical: nNa zdar vTrstu pri zborovanju pod dičnim praporom naše neraz rušlji v e -Z ave ze!" Zaveznim izletnikom v Trst in Benetke. Še malo in — se zopet vidimo ter odahnemo od celoletnega -ulivanja" koristnih ved in znanosti v mlade, tu in tam trde in nagajive glavice izročeue nam nežne mladine. — Še malo in se zopet odpočijemo od težavnega obdelovanja in rahljanja plemenitih gredic, v koje smo celo leto sejali seme zlatih naukov in svete resnice — sejali zrnca, ki naj bi po naši in naroda želji sveže vzklila in čvrsto poguala krepke, zdrave mladike, douašajoče obilo osrečevalnega sadu predragemu narodu in njega ljubljeni domovini. — Še malo — in bruhajo.i hlapon donese mile tovariše ir tovarišice iz bele Kranjske in zelene Štajerske na lepe prijazne obali, koje obliva in poljubuje sinje valorje morja, ki -Nekdaj bilo je slovansko". Še inalo — in peli bodemo z nasim Prešernom: nSpet so se jadra bela Od južnih sap napela" a nesla niso nas nazaj, ampak naprej — v znamenito mesto, ki je bilo za časa svoje slave in moči prava — Regina del mar — pomorska kraljica. Če mislimo na ta krasen, diven in obeuem za nas koristen izlet, lahko rečemo, da če je uprav bilo za nas -Celo leto trud in delo, — Vsaj na ladji bo veselo, Kjer se bode tudi pelo, . Da donelo bo, gromelo Tja čez širno niorsko plan, Koji bil gospod Slovan — Nekdaj, a zdaj ne več, Čemur kriv je tuji raeč. Toda proč spomin britkosti! Cas nedolžne je norosti, Reklo se na ladji bo. In veseli bomo peli: nLepa naša domoTina", Ali pesem nrožmarina", Ki ima prijeteu duli, Naj bo zelen, al'pa suh. Kaj pa nMorje adrijansko Nekdaj bilo si slovansko " ? Tudi pesem krasno to Intoniralo se bo To bo divno in Iepo!!! Torej: Do vidova na obali in v osrčju nekdanje poniorske kraljice kliče vsem drugom in družicam vdani tovariš Agul Ref. S Krasa. Cesar ne želiš, da bi se tebi storilo, ne stori drugim. Po tem izreku naj uravna vsak svoje delovanje, da bodemo že tu uživali sladosten raj. Žalibog, da se v obče prezira ta izrek tndi med stanovskimi sobrati, zakaj u.itelj, ki pohaja iz svoje občine vršit orgljarsko službo v drugo, jemlje svojemu sobratu zaslužek, ugled, prezira oni izrek ter kaže, da ne pozna kolegijalnosti niti dostojnosti. Na Repentabor pohaja učitelj B. iz vipavskih Štnarij, štiri ure dolgo pot — orgljat, ter tako pomaga smešiti ta- mošnjega nadučitelja in drugo kraško zavedno učiteljstvo. Ondotni nadučitelj g. F. je bil v domači cerkvi organist 14 let, potem mu je zavist oropala orgljarsko službo ter ga ubila na orgljarski lestvi; a on kot moralist se ne zmeni za zavist klevetnikov ter pogumno prenaša svoje gorje. Pomisliti bi moral oni učitelj-organist, da se tudi na Krasu dobe u.itelji, ki bi prihajali na Repentabor orgljat za dnino žest kron, ter da imajo večjo pravico do službe orgljavca na Repentabru nego vipavski — šmarenski učitelj. Tukaj pa je z onim pohajanjem pritisnil sramotilen pečat vsemu kraškemu učiteljstvu. Tudi skopitar se drži svoje službe v svojem okrožju ter ne prevzemlja sosednemu bratu zaslužka; kukavica ima svoj določen krog, v katerem se preživlje — a oni učitelj je nižje padel, nego skopitar in knkavica. Bila je orgljarska služba na Repentabru razpisana za letnih 250 krou, a on je prišel se poklonit — pa je dobil vsakratno dnino 6 kron. Lepa je ta! Vsaki učitelj naj vrši svojo službo v domači vasi ter naj ue hodi izpodkopavat ugled svojega sobrata v drugo občino, tem raanj pa v drugi šolski okraj. Vsi smo potrebni zaslužka, vsi krvavi pod kožo; tedaj bodimo uiožje! Coriško. A. F. G. poslancu dr. Treo-tu v pojasnilo. V seji našega dež. zbora goriškega dne 17. jnlija t. 1. je stavil g. poslanec dr. Treo sledeča prcdloga: 1. Visoka vlada se pozivlja, da preosnuje obligatoričen pouk iz kmetijstva za učit. pripravnike; 2. da uvede v višjih razredih ljud. šol, kakor v nadal. tečajih ljud. šol kmetijstvo z ozirom na krajevne razmere kakor učni predmet. Predlogoma samiraa nečemo ničesar ocitati, da-si je drugi, rekli bi, brezpredmeten, ker je kmetijstvo itak obligaten nčni predmet v naših nadaljev. tečajib. Pač pa imamo marsikaj odloeno ugovarjati proti načinu utemeljevanja dotičuega predloga. V u.emeljevanju svojih predlogov je rekel g. dr. Treo med dragim: _Ni triba se mi pomišljati, ako trdim, da naš kmet nima praktičnih učiteljev. 0 svojem času bil mu je učitelj ta ali oni posameznik — in danes je to isto tako: organičnega poitka iz njegove stroke pa pogrešamo popolnoma. — V tej zadevi gre le en glas po deželi — da naše učiteljstvo tukaj ni kos svoji nalogi in da bi poklicano ali iz proste volje moralo doseči v drugačnih odnošajih čisto druge vspehe". Potem omenja, da se učitelji na učiteljišču v Kopru iz kmetijstva -malo, ali recimo ničesar ne nau.e" ter govori še o ferijalnih knrzih in potrebi premestitve moškega učiteljišča v Gorico. Oglejmo si najprej neosnovano trditev g. poslanca, da -učiteljstvo tu (v kmetijskem pouku) ni kos svoji nalogi". Ta trditev je povsem iz trte izvita in kaže, da gospod dr. Treo ne pozna prav nič dejanskih razmer v tem oziru! Brez zamere, a tako je, kar takoj dokažemo. Na Tolminskem obstoji več mlekarskih zadrug ter sadjarskih drnštev. — Zdaj nam pa povejte, g. poslanec, kdo je večino teh društev ustanovil, kdo jih vodi in kdo žrtvuje trud in čas ter se brezplačno muči v času, ki bi ga krvavo potreboval v počitek trudapolnega dela? Kdo prireja kmetijske poačne shode, kdo se žrtvuje v zimskih večerih, da pozno v noč poučuje kmetijstvo in praktično računstvo mladeniče, odrasle ljudski šoli? Zdaj si oglejmo delovanje ogromne večine učiteljev v ljudski šoli v tej stroki! Ste li videli kedaj že naše šolske vrte, obdelane s krvavimi žulji in troški siromaka-učitelja? Niste-li opazili še nikoli učitelja, obdanega od kopice ukaželjne mladine, kjer presajajo, obrezujejo in cepijo mlada drevesca, katera razdeli potem učitelj brezplačno svojim učencem, ki so potem svojemu dobrotniku-učitelju mnogo hvaležnejši, nego — gospodje deželni poslanci? — Kaj pa dobi učitelj za ves ta svoj trud, ki ga ima še poleg svcrjega opravila v šoli? Od kmetijske družbe zavrnjene prošnje za podporo, iz deželne zbornice pa — brce! Učitelj na Tolminskem, ki se peča mnogo s kmetijstvom ter se žrtvuje v vsakem oziru posebno za prospeh mlekarstva, prepustil je brezplačno svojo prostorno njivo v namen, da se bode poskušalo tu razne vrste trav in umetnih gnojil. Prevzel je tndi nalogo, sam oskrbovati vse ter poročati potem o uspehu. — Mislil je prositi v ta namen nekaj podpore, a se mu je takoj namignilo od merodajne strani, da bi bilo to brezuspešno. Mož čaka torej na plačilo — onstran groba. — Tovariš F. M. prosil je, da bi mu dovolil sl. dež. zbor podporo za obiskovanje kmetijske šole v Klosterneuburgu. In kaj mislite, koliko je dobil? Iz ljubezni do kmeta ter vsled želje, da bi bilo ,,učiteljstvo v kraetijstvu praktično podučeno" — prešlo se je preko prošnje na dnevni red! Kje je bil oni dan g. dr. Treo? Lansko leto priredila se je v Kasovljah na Vipavskem krasna kraetijska razstava s kmetijskim sbodom. Poleg nekaterih uglednih in vrlih posestnikov bili so ucitelji du§a vsej prireditvi in so največ pripomogli, ne plašeč se truda in stroškov, da je stvar tako lepo uspela. In vendar ,,gre le en glas po deželi, da učiteljstvo tukaj ni kos svoji nalogi!" — U-itelji so ustanovili in vodijo nad 15 vinarskih in sadjarskih društev. Učitelji v mnogih kiajih oskrbujejo poskuševalue vrte iu trtnice, gredo ljudstvu na roko pri prošnjah za brezobrestna posojila, robotajo pri naših posojilnicah brezplačno in vendar ngre le cn glas po deželi!" Da pa ne ,,pojde glas po deželi", bilo bi uinestno, da bi učitelji odslej storili samo toliko ,,koliko veleva jim stana ter prepustili gospodarsko robotanje v korist nesrečnega naroda onim gospodom, ki so baje ,,v kmetijstvu praktično podučeni!" Ako bi nas srce ne bolelo, ko vidimo revo siroraašnega ljudstva, bi v očigled takemu plačilu res ne mogli drugače storiti. Torej, g. poslanec, ako ne zidate, vsaj ne razdirajte! Ker nikakor nočemo nesporazumljeuj z našo narodnonapredno stranko, prosimo BSočo", da natisne ta članek. Ker menirao, da smo pisali povsem stvamo, smo prepričani, da sl. ured. -Soče" ugodi naši prošnji! Predsedstvo tolminskega učit. društva.