Przemysl - podcl. Przemysl je padel! Kakor da bi aam z bridkim meSem prebodel sroe, nas je zaskelelo, ko smo slišali to žalostno vest. Przremysl se nam je tako omilil, da smo b:li aanj, na njegovo hrabro posa<!ko in na. n.;egovega izbornega poveljnilca Kusmaneka nad vse ponosni. Vsi smo upali, da bo Przemysl tudi drugikrat otet, da ne bo aikdar padel sovraž;;ikom v roke, da se bo držal, dokler ga naše hrabre karpatske 6ete ne rešijo trdega ruskega obroča. Toda prišlo je druga&e, Przemysl jie danes v rusklh rokah ia hrabra posadka na potu v rusko ujetništvo. Veadar eaa tolažba nam je ostala.. 'Przemysl ai bil premagan od sovraživka. njegovih utrdb niso razruššle riiske krogle ia grana. teh njegova posadka ni podlegla v bo;u, ne, glad ie premagal Przemysl ia njegovo posadko. Jamo glad! Przemysl se je moral v pondeljek dne 22, t. m. udati, ber v trdajavi rii bi.lo več živieža, Kdo je tega kriv, o tem se bo govorilo pio vojski, sedaj ai čas za to, sedaj je aaša dolžnost, da, od žalosti ne kloaemo glav, ampak kljub žalostn.emu dogodku zremo z zaupanjem v bodočnost. Saj pordfiilo našega armadnegai vodstva samo pravi, da padec Przein,y\s>la ae bo im,el na veliko bojno pozorišfie noibenega poseb:iega upliva. In armadno vodstvo je gotovo najbolj poklicano ia najbolj sposobno, da o dogodku izre5e strokovajaško &odbo. Ruska oblegovalaa armada bo sicer sedaj prosta, toda ker je naše armadno vodstvo ž.e dal}e časa računilo s padcem trdnjave, je brezdvomr.o pdpravljeao tudi na možnost, da bo na tej ali oni točki ruska bojna 6rta naenkrat ojaoena. 'Od prz«myslsfce trdnjavie Riusom ni prišlo dragega v roke, aego aago živl.jenje- vojaštva z generalom vred. Živeža sploh ai bfco. več, a ui-rdbe so razstrelili, topove naredili nerabne, strelivo pokončali. Przemysl so Rusi obkoliTi d;:e 9. iiovembra 1914. Udati se je moral di:e 22. t. m. Uradrso porecšlo o daii Duna-j, 22. marca. Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Po štiriinpolmesečni cb«olitvi so bile sile imše trdnjave Przemvsl hčrpane. Radi tega je trdnjava v pondeljek. dne 22. marca častno padla. Ko so se sredi tega meseca zal>"ge živil v trdnjavi zelo skrčile, se je «. dločil poveljnik, general Kusmanek k zadnjemu na, adu. Trdnjavska posadka je na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca zgodaj v jutro izpadla čez utrjeno trdujavsko črto in s* je po Sfcdemurmm bcju do skrajnosti borila z mcčnirr.i rus imi silami. Konečno je bila izpadla četa vsled številne sovražnikove premoči prisiljena se uaiakniti za utrjeno trdnjavsko črto. V naslednjih n čeh so Rusi napadli več naših przemy-lskih utidb Vsi ruski napadi pa so se, kakor prejš< ji, pod ognjem hrabrjh utrdb ponesrečili. Ker je po izpadu dne 19. marca, vkljub skrajri ome.itvi uporabe živeža, bilo očividno, da se more trdnjaa braniti edino le še tri dni, je trdojavski poveljnik dobil medtem povelje, da naj po preteku treh dni in po uničenju vojaega gradiva, trdajavo prepust so\ražniku. Naš zrakoplovec je princsel iz trdnjave poročilo, da se je pcsrečilo, utrdbe s topovi, strelivom in utrjenimi posto.ankairi vred še pravoJasno uničiti. Požrtvovalai stanovitnosti trdnjavske p sadke in njeni hrabrosti v zadnjih bo^ih kak r tudi njenemu junašt-u v prejšnih b rbah in s.>vražnih nava ih, gre pose na h> ala. Pri nanje hrabrosti got >vo tudi s >\Tažnik trdnjavski posadki ne bo odrekel. Padec trdnjave, s katerim je armadno vodstvo že delj 6asa moraL« radunati, nima na veliko vojno pozorišče nob nega upliva. Na boiiščih v Karpatih trajajo boji med prelazom Užok 'n Koniečna (LLzu Lupkova) naprej. Armadi se naznanja padec. Diuaaj, 22, marca. v raovai poveljnik naše armade^ teldmaršal aad\0jvoda Fnderik, ;,e lzdal aasledaje annadao povelje: ,,V št i\iapolmesečaih jaaaških borbah se je aaša posadka v Przemyslu vedao brezobzirao ia vstraj. i.o vojskovala. Sovraža.k je zamaaj aaskakoval trdnjavo ter nnei pri tem velikaaske izgube. Ko je bil večkrat s krvavimi izgubaimi odbit, je še zadaji čas, posebao dae 20. ia 21. maraa aoč ia dan poskušal s Siio se polaslt.ti trdajave. Hrabrost trdajavske posadke. ki je torej cele štiri in pol mesece vstrajala ia je še dae 19. marca z naporom zadajili svojili sil' poskušala predreti silai sovražai obroč, je dobila povelje, d-; radi gladu prsiiljeaa, ia ko je razrušila ia razstreilla vse trdnjavske utrdbe, mostove, orožje, strel vo in vo.no gradivo vseh vrst, prepusti r a z v aline Przemyala so vhr ai ž n i k u. Nepremag. Ijivim prz'emyslskim junakam aa§ tovariški pozdrav in zaiivrla! Bi-li so le po aaraviiih silah od sovražaika premagaai. Przemyslsk junaki aajn ostaaejo vzvišea vzgled junakov, ki so do skrajae čioveške moči zvesto izvrševali svoje do;lžn<:^ti. Bramba; trdajave Przemysl ostaae za vse večae čase vzvišen vzyled juašt-.-a naše armiade." Zadnje msko poročilo. Zan mlvo }e pred udajo Przemysla zadaie rusko j oroč.lo, ki se glasi: T«l,iavska artileri:a, v Przerays!u brulia dai aa dan več kaikor tisoč krogel na naše oMegovalne oete, vsled česar imajo te vedno izgube. Zaclnji izpad. Zacliiji veeji izpad je naredila posadka na Jozefovo. Ta izpad j-e bil imeti poizkus, ali je mogoče preclret rusko bojao črta. Izpa.d s& je izvrš^l v izhodni smeri proti Grodeku. Simatralo se je, da ie tam ruska črta aajslabejša. Toda Rasi so S3 u/i;rc!ili in izpad je tud nr. naši strari stal mnogo žrtev. Izkaza.io se e. rln bi t idi padolini poizkusi ne imeli uspeha ia da l)i na?e vrsto str-ng o trpele. Zat^. se je aafte armadno pov,riljst'0 orlk/i]). da. posluša glas elovekoljubnosti, vi j>e 'oclredilo. cla so Przeniys! ucla. Kako se je Przcmysl udal. Da so je Przemysl udal. se je jaKilo dae 21. t. m., ob (i. un 53 miaat ^ brezžičaira brzojavom armadnemu poveljstvu. Trdnja,vs'ki poveljaik geaerail Kusmanek je poslal odposl;ar.ica k poveljniku oblego\alae ruate amiajde, da. se dogovorijo pogoji, pod kateriaii se trdujava uda. Kaj s?G*-*e dogovorilo in pod kakimi oi.olnostmi se je Rusom izročila trdaja^a, o tem seveda no izvemo v-eč. Dae 20. t. m. še šo Rusi od izhoda ia severa mo8no aaskoč-ili trdnjavo, a bili z ^plikimi izgubami odbiti. Še prod;;o so je odposlal oilposlanec v ruski tabor, so pokali vsi to^ovi. ;Ob eaem je za,čela posadka razstreljevati vse vojtilško važnejše predmete. Vse utrdbe s topovi vred so se uaičile, strelivo se je pokvariJo in brezžičaa brzoja^aa postaja razdrla. Vsled nezadbstno prebraae so se pojavljale bolezai v strašaem obsegu. Cudno je, da se je trdnjava še tako dolgo držala. Zakaj ni Mlo dovolj živeža. Sicer je bil Przemysl prvega, ruskega oblegaaja že proti sredini oktobra otet, toda dovoz streliva in živeža je bil skrajno težek. Ceste so sploh bile aorabne. ker so bile polne vbjaštva in treaa. Železnica s severa š© je stala pod sovražnim ognjem, železaica z juga pa se je morala poprajviti, kar se je dovršilo še komaj 25, oKtobr,a. In taj železaica je potem tudi samo 10 dni vozila v trdnja^o. Razven tega še je mornla trdnjav.s'ka posadka, radi pomaajkanja dragega dovoza odstopati strelivo ia živež našim četam ob Saau. V mesto je prišlo tuidi na tisoče bolaaih in ronjenih, ki so živeli od trdajavskih zalog. Zato je biio nemogoče, v lb' dneli oskrbeti trdajavo z velikimi zalogarai živeža, posebno ker se je tmoralo veadar misliti ia sk'rbeti tudi v povoljai meri za strelivo. Tako se je zgodilo, da trdajava ni imela za dolgo časa provijanta založenega, in aihce. razven aesrečne razmcre, so na tem krive. Previdaosti generala Kusmaa-oKa in štedljivosti vrlega junaštvai je pripisovati, da se ie Przemysl še ta,ko dolgo držal. Posadka je vedno upala. da bo oteta. Toda aadčloveške teža,ve v Karpatih so vzroE, da se nje upanje ai moglo izpol- niti. Oblegovalna ruska armada. gteviilo ruskega vojaštvia, Iči je oblegalo Przemysl, se ceni na 150.000 mož. Rusi so okoli trdnjave zgrndili ntrdbe, da so se lažje branili izpadov przemyslsKe posadke. gtevilo naiše posadlce je bilo sevcda mnogo. mnogo manj&e. CiVilnega prebivajstva ie bilo v trdajavi med drugim obleganjem okoli 15.000 ljudi. Prvo oblpganje Przomysla. (Od sredine septembra do 10, oktobra.) Ko se je po bitki pri Grodeku naša armada zn6eln, iimkat' proti zaliodn in jugozaiioilu, je dobil Vrzemysl nalogo, da kolikor mogoče so\'ra/nili v?\ poto- gae na se m jili zadržaje. -T/adaj je prišel sredi septembra v ruski slažbi se aaaajajoči bolgarski; general Radko Dim triev z veliko armado pred Przemvsl ter jo zaoel oblegati.. Pri svojih naskokib ni, šfcedil ne z voja&hom ae s strelivom. Ceto za četo je tiraj pred trdajavo, s strojnimi puškaimi je stal za njihovim hrbtom, da se aiso umikali, a vse nič ni pomaigalo. Radko Ddraitriev je Izgabii okoli 70.000 mož, a trdajava se mu ni udala. Tudi, pri prviem obleganju je trdajavi poveljeval geaeraj Kusmaaek, Začetkom roeseca oktobra so se niorali Rusi v Galiciji pred našimi 6etami umikati in tako se je strl tudi rasiki obroč okoli Przeinysla. Dae 10. oktobra je bil Przemysl otet, Trdnjave ne dam. Cesar je poveljaika trdnjave Przemysl, generar la Kusmaneka, po prvem obiiegaaju odlikova] z redom železae kroae. Vrli branitelj trdajave si je odlikovanje tudi zaslužil, kar dokazuje tudi nasledaji dogodek, ki se je dogodil med prvim oblegaajem: Dne 2, oktobrai, ob 3, uri ,popoldne, je došel pred trdajavo Prze>mysl ruski vojni odposlanec s posebnim pismom generala Radko Dimitrieva, ki je poveljeval ruskim eetam pred Przemyslora. Pistao se je glasilo: ,,Gospod po^-eljaik! Sreča je zapustila Vašo c. in kr. armado. Po naših zadnjih uspešnih bojih se mi je posrečilo, da se-m s svojo armado obkolil trdnjavo. Nemogoče se mi zdi, da bi Vam sedaj prišla pomoč. Da se prepreči prelimnje krvi, sd usojam Vaši eksoeleaci predla.ga-t;, da siei mi t,rdn-java prostovoljno uda, ker je mogoče, da se v tem slu!5aju od ruskega vrhovnega poveljstva dosieže za Vas in za Vašo garnizijo easten odhad. Ako je Vaša Prevzvišenost voljna se pogajati, potem prosim, da sporočite svo]e pogo;e našemu' poobla^enm - parlamenterju, ppdpolkovniku Wa,ndu-jiu Ob tej prilikii Vam izrekam svoie posebno spostovanje. — Poveljnik obkoljujoče armade pred Przemyislom: General Radko Dimitriev." General Kusnnanek je takoj kratko a krepko odgovoril: ,,Gospod poveljnik! »Pod mojo častjo bi bilo, ako b" na, Vašo sramotno in nizkotao aamero dal še kak cdgovor!" Drugo obleganje Przemysla. (Od 9. novembra do 22. maroa.) Ko se je začetkom noviembra moral nemški ge¦¦oral Hiadenburg umakniti izpped Varšave ia vsled tega tudi general Dankl izpred Visle, tedaj je zaradi siviipnega postopanja, skleailo aaše avstrijsko armadno voclstvo, da se tudi mi uTaaknemo, oeprav so bile liaše postojanke izborae ia aepremagame. In tako je l^ri.-ila trdrijava Przemysl zopet v sovražno morje, Dne 0. novembra so jo začele ruske čete od vseh straai obkoljevati, Toda vsled velikanskih. izgub, ki jih je imel sovražaik pri prvem oblegaMJu, si sedaj ni upal prav biizn, arapak se je v lepi oddaljeaosti usJtavil in utabor'l. Ker je general Dimitriev pri prvem obleganju t *ko potrp.t":O postopal s člo^eškim življenjem, sa mu ;:i vc-6 d;;lo poveljstvo nad o^ilegovalao armado, ampak se je izročilo geaeralu, Brasilovii. Trdnjavi sami na je zopet poveFeval geaeral Kusma.inek. Ves čas se io posndka s svoiim generalom na eelu krasno držaln. Že koicem rovierabra so začeli izpadati in vznem'rjati oMegovalce. V deoembru so štiri dni od 1B. do 15. dea b-]i zmmi ter se bojevali. Tudi pozneje se je porošalo večkrat o srečno izvršenih napadih. Zadaj.i čnS je prišlo porofi lo, da so klali konje, ker jih je bilo preveč ia ker ;e primanjkovalo usn.ja, Kdor zna merl vrstajni brati, je iz tega poro8ila že lahko razvidel, da v trdnjavi primanjkiiie živieža. Se 19, marca 'o posadka izpadla ter se boievalia v 7 urnem boju. Tnd" rnsk« napade dne 19., 20. in 21. marca od raz]:6"'ih strani je posadka vrlo odbila. To la med t^m sia ie priplazil v trdniaivo hud sovražnik, glnd. Pred ivega je položila dnie 22, t. ra. junaška posadka na časten n-aein svo;e neomadeževane mew. Ne Rius, aim.p.ak glad je priemagali hrabiro avstrijsko vo'aštvo v Przem^slu. Trdnjava je stala po letaloih1 in brezžiftnem brzo;avu do z-adnjesra v zvezi z vrhovnlm armadnim. povelislvom. Posa,dka se je udaila na povieFje naiivišjega armadaega vodstv-a. Utis na Dunaju. Du:ia,.jsk: 1'stl so sprejeli vest o padcu Przemysla z udano miraostjo. . Bivši vojni miaister baron Schonaioh p;še: Že par t&dnov sem bil pripravljen, da se bo Przemysl moral udati. Ako se padec presoja z voinega stališča, se mu ne sme prlsojati preve6 pomena. Hvala Bogu, Przemysl ni ključavaicai na vratihj ki bi vorlila v notraajost naše države. Prz.emysl ima sam zase svojo vredaoBt, toda druge posledioe za razvoj voiske padeo ne bo imeT, nego da se bo oblegovalna ruska armada labko rab;la drugod. Vse je odv'sno sedai od velke borbe v Karpatih. Ako se nam tnm posre^i. da vržemo sovražnika ob tia., potem bo ostnl padec Przemysla 1-e osamljen do^odek v 'tej vo,V ni. Utis v Rimn. Niliče ni pričakoval uda:« Prz.emysla. Vest je priSila popolnoma; nepriftaikova.no. T;isti: razpravljajo l)ado« s spoštlilvostio. ..Gioi-nale d'Ita(lia" hva,Ii ju'•aštvo branitel;ev, ki nlti trenutek piso pokazali sla. bosti. Przemvsl iie klijub pad'eu fasten list \n avstrijski vojni zrrodovini. Slovenci v Pr*tmy l*i. Iz različnih plsem, ki so jih priobčevali sloveaski 6asop s., je razvidno, da je biio niea posadko v Przemyplu tudi lepo števulo sloveaskiii vojakov, V vseh pismi h, ki so jih po letadcia pošiijali v uouiovino, je 6 talt j da je med posadko vladaLo ves 6as juaaško razpoložeaje, Sedaj bo morala oeia posadka v rusko ajetiiištvo. Cernovice. Rusi so se navalili z močnimi četonri na Ceraovioe. Kakor pripovedajejo vojaki raske stotaive, ki je bila te dai ujeta ob reki Prut, je dobi'; ruski generalni štab pov-elje, da morajo ruske čete brezpogojao do 7. raarca vkorakati v Ceraovice. To povelje se sedaj vsak dan poaavlja. Naše čete, ki st-UJo na severni strani mesta, z aspehom odbijajo ruske napade, akoravno so ruske čete številnejše od aaših. Avstrjci so te dai napadli Rase oelo na severnem bregu reke Pru.t. Sovražna bojna 6rta se ;e vsled silnega ognja aaš-e arti'Ier'je morala umaknit:, Naši so po us peš em napadu zasedli postojanke, ki ii-h je sovražnik zapustil. Rusi so pustili aa bojišču mnogo mrtvili iri ranjeaih. Ob celi karpatski bojni črti boji. Od 2L marca s&m sa biijejo v Karpatih na celi črti zopet boji z aajvečjo ljutostjo. Stevilo ruskili čet dokazuje, da so Rusi že vse razpaložljive rezerve prklij-ali v iroato ia da z obupom poskuš/ijo vzeti naše postojanke za vsako ceno. Raisom je vseeno, koiiko l|ivdi jim pade. Pred našimi postojankaimi leži na t i s 0č e raskih mrličev, PpJ Užoku in Lupkovu so sovražni napadi sedai posiebno srditi brez prenehar. ja. .funaštvo naš h fiet v teh gorskih bojih se ne da dovol] visoko ceniti. Kaiko bodo ti bo;i koneali in kako dolgo bodo trajali, je ddvisno od tega, ali bodo Rusi mogli še nadalje nadomestiti svoje velikaaske izgube s svežim vojaštvom. Lupkov in Užok V Karpatih ne divjia boj sedaj najhujše pri Dukli, ampak izhodno od Dukle, pri Lupkovu in Užo':1^. Naša armada se bori za ceste v dolino Sana in Dn;estra. Ako se našim to posre&i, in očividno razTTMroroi so že daleč prodrli1, potem bi bila predrti iužna rnska bojna črta. Rusi bi se potem tudi ne mosili ve?1 držati v zahodni Galioiji ob Bunajcu ia Bialt Zelo ovira<o ka,rpatsko bo.ievanje meugodne vremenske rnzmere, Večinoma se bori samo infanterija, ker se S topovi na zasneženih in težavnih potih nikamor ne pride. Dukla — nepremagljiva trdnjava. Vsled hudih bojev, ki so se vršili zadn]e dni, so Rusf izgubili aa ozemlju v zahodnem delu Karpatov. Rusi so bili na več mestih vržeai nazaj, tako,, da. se naše poslojanke pri prelazu Diukla, ia zahodno od Dukle ne naha.ia.jo več na ogrskih tteh. Le Kdiodno od prelaza D.ukla segajo ruske postojanke nekoliko aa ogrsko oziemlje, Gre se pri tem za nekatere obmejne višiae, ki se še naha.ia.jo v rasicih robab. Prelaz Diikla in njegova okolica sta bil';, to se sedaj lahko odkrito pove, edini mesli, kier bi se Pom moglo priti do živega. Rusi so se pa tudi res dolgo časa nadejali, da bodo mogli na tem oziamlju predret naše črte in so vsled tega pošiljali na to ozeml:e vsa svoje količkaj razpoložljive 6ete. Ceprav so tamka.j v za6etku do^egli niekaj delnih krajevnih usn-elvov, se vendar danes lahko reče, da so na&e postojanke ob prelazu Dukla postale trdnjava, katere ne more n;li'ir>p več- zavzeti, Na tej tofiki naše bopie črte se ni v-eft bi^ti., da bi jo mogli Rusi pnedreti. T'sti, ki so ntrdili i ; zavarovalT, te postojanke, zatriujejo, d'a morie kliu-bovati Diiikla vsaki, še tako vel;ki premoč:. Tistega d e. ko so naše čete z naslvOkom zavzele viš'ne pri Mapieri, je rekel general Boroevi6: Moderna vojska. ie umetniško zapletena uganka. Zimska voiska v Karpatih j-8 vnovič dokazala, kaJcO upravičen je ta izrek. Eusi ne morejo naproj. Da Riiisi ne moreio naproi, to je zasluga siož-o se za svoiega oesarja in svo!o skupno domovino borečih avstrijskih narodov. Ob zaf-etku voiske so sioer hoteli nekateri, ničvredni Ijudje., lcp^irih avslrfs-T-n domoliubje je zelo dvomliivo, zai^es^' nezannnost i-i razpor v složno nastonaiočie aiVStriTsiicb prebivnlstvo. a se iim ni posrefrlo. Tndi pri nas i'i'm \& snodlot^^o Rusi so na.iholi rafiunaTi na'(n. dn. ^odo aivstr!llsVi Slnvani v o<1lofi;lnem trenntVn odrekli. Toda naša z^estoba do cesnria in Avstriie i« e^lo voftia, nego ie hndob^o^t na^ih notraniih obrekhv.fiInev i,n znnaniih sf>_ vražnikov. ona je nieomat^ifva.. T?nf?\-i i^ast^iki, k; ¦nrihaiaio s fronte v Ka.rrintih. opisniftio ^fiinim nnro?" valcein boje v Karpatih kot nenavadno straSne. Av- strijcj, za aobeao oeao ae popustijo. P o 1 j a k i , C ea i., H r v a t i, fci 1: o v jej n.- o i , vsi se- borijo kakor ievi. Nepre^elioma aapadajO z ba.jO..eti. la 6e se raora0o keuaj uma.va.ti, pr.dejO z ao\im pogumom nazaj. N ih izobrazba je v-eiika. ivomaj so zavzali uo>o postojaako, so jo ž& tudi- utrdUi. Vsled taga se raska javnost ae snie čuditi, ako vojska le počasi uapr-eduje. Asstr-jCi se uorijO z meprimerao hra^rost.o. Zavedajo se, da se bori]o za obstoj svoje nioaariii0e. Tako je, avstriiski Slovani, doma ia naj bojišču, se zavedamo, da se borimo za Avstrijo Hiasbsburža.iov, mi nocemo nič v.edeti ne o Rusčji, ae o Turčiji, a ta.di o Nemčiji ne več, kakor je to vsled naš& ZiVeze potrebno. Avstrija je aaše domovje. Januški čini sh>venskih pošpolkov. Liita ,,Pesti Hirlap" se porooa: Vrome v zaliod;.em dela Karpatov se je spreme i'.o na, bjlje, Na cel bojni črti si]e solace. Potoki so appeinxeiij-e:ii v reke. SetlaJ se &e-le prav spozna-j kako jirevidno so b'li narejeni aaši strelski jarki, ka-jti ni-kjer r.e uliaja, v nje mokrota-, Naši- vojaki leži^o v dobro zakarje.iih strelskih jarkili na popol oana sulu siami. Na parob!;u m:\ihiiegp. gozda S3 ;;3 vrš 1 po ;0;~ :' boj slovens'-*i7i pešpolkov z rus'cc kavalei'i'o. Naša artilerja je poprei gozd za i!a>a:le dobro pr prav-la. Nn zemlii leži,:o mo^očna dreves-a. Nekatera ^ebin: so naše granate ta,ko razkosale, kakor da bi Ivlla s seldrr razdrobljena. Spodaj v doJir.ici stoie tri e velli1 les-e ai križi — grobovi padl.h Rnsov. Dva* drnga lesenn križn., okrnšena z zieleniem — grc^ovi np,š'li voiakov. Na pri^ro.'t3m lesenem kr'žn so nanisana i^e^n, r^lih. Mimo že^-ejo naši vo;a,Vi n.iete R.hpp. Me1 n'e'i!Ti' se nahaja tndi niihov povel!ri;k, velk, suh mož, z ni"¦"e^k^sto kozlovsko brn.do. Njepova o1 'le^a. n'e ^'lo, ztfr, r^ztrjnna. U;eti R.nsi so nrn.v1? da s^ i^-mS li v znd. ";'h teddh vft^ kakor 00 odstitk-ov s^o'i'1 (ov.nrissv. Cetr{i"»a ;zmed teh iih je nmrla na t T^s'1 in qri7i.