ZCufCLltf&t
TEDNIK
V DANAŠNJI ŠTEVILKI
I
1TRBOVUE, 22. MAJA 1963
ŠTEVILKA 22
•	KANDIDATI ZA ZVEZNO IN REPUBLIŠKO
SKUPŠČINO — stran 2, 3	g
•	MLADI GOVORIJO — stran 4
•	NAŠI VELIKI USPEHI — stran 3	§
•	RUDAR — stran 7, 8,	9, 10	^
,	y	•	POTRES V LITIJI —	stran 12	|
LETO XVI ^	|
'S
Človek je naše največje
bogastvo!
Letos se bodo čestitke za našega dragega tovariša Tita zdru-IIle s čestitkami vseh naših delovnih ljudi z najlepšimi tcljamt za praznik, ki je praznik vseh nas.
Na sliki: predsednik Tito leta 1961 na železniški postaji Trbovlje
Z »Irkutsko zgodbo« na revijo v Novo mesto (ar) TRBOVLJE — Za letošnjo republiško revijo najboljših amaterskih dramskih družin Slovenije je posebna komisija izbrala predstavo •Irkutske zgodbe« v izvedbi Svobode-Center Trbovlje. Revija bo v Novem mestu. v dneh od 5. do 8. junija, na njej pa bodo nastopili še amaterji - gledališčniki iz Škofje Loke, Novega mesta, Maribora, Malo gledališče iz Ljubljane, Scena mladih iz Kranja ter amatersko gledališče Tone Čufar z Jesenic.
»Bodra smena« 30. In 31. maja v Trbovljah (ar) TRBOVLJE — 30. In
31. maja bodo Trboveljčani sprejeli v goste bolgarski mladinski pevski zbor »Bodra smena«. Zbor že nekaj časa gostuje po Jugoslaviji, v Trbovljah pa bo gost mešanega pevskega zbora »Slavček«. Vodstvo zbora prosi vse Trboveljčane, ki so pripravljeni nuditi mladim gostom lz Bolgarije prenočišče, da to čimprej javijo.
(ma) ZAGORJE — Prejšnji teden se je mudil v Zagorju ob Savi član Izvršnega sveta SRS Ivan Kristan. V razgovoru s predstavniki ObLO in družbeno političnih organizacij se je zanimal za gospodarski položaj komune ter . gospodarskih organizacij. Po razgovoru na ObLO je obiskal še nekaj zagorskih gospodarskih organizacij.
Prireditve ob letošnjem občinskem prazniku Trbovelj
(ar) TRBOVLJE — Tudi letos bodo v Trbovljah s številnimi prireditvami proslavili 1. junij — občinski praznik. Tako bodo v petek, 31. maja, gostovali v Delavskem domu mladi pevci iz Bolgarije. Na sam praznik — 1. junija bo slavnostna seja občinske skupščine, otvoritev razstave »Urbanistični razvoj mesta Trbovelj« in slavnostni začetek del pri gradnji nove tovarne polprevodnikov v Trbovljah.
Na sam praznik popoldan bodo številne športne prireditve. N* večer pred 1. Junijem bodo izročili namenu novo rekreacijsko kopališče. 2. junija pa bo kolektiv Termoelektrarne Trbovlje slavil 50-ietnico gradnje prve termoelektrarne v Trbovljah.
Zorka Peršič na obisku v Zagorju
ZAGORJE — Prejšnji teden se je mudila na obisku v Zagorju ob Savi direktorica »Mladinske knjige« ter kandidat za gospodarski zbor zvezne skupščine Zorka Peršič.
Volitve — začetek novega obdobja
Z volitvami v občinsko skupščino bomo zaključili drugo fazo sedanjih volilnih priprav, če upoštevamo kandidacijske zbore volilcev kot prvo. Pred nami so jutrišnje in nedeljske volitve članov novih občinskih skupščin, 3. junija seje občinskih skupščin ter 16. junija neposredne volitve poslancev za republiški zbor republiške skupščine in zvezni zbor zvezne skupščine.
Čeprav volitve še niso za nami, poskušajmo oceniti njihov pomen!
Po prvih volitvah v Ustavodajno skupščino so to druge volitve, ki pomenijo začetek novega obdobja. Tedaj smo se odločili za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Obdobje osemnajstih let_ ki je preteklo, nam je pokazalo, da je bila naša odločitev pravilna. Kljub težavam, s katerimi smo se srečevali, smo to obdobje zaključili z ogromnimi uspehi. Zaključek tega obdobja pomeni sprejetje nove ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Tako so sedanje volitve prve v naši Socialistični republiki. Z njimi želimo potrditi našo dosedanjo pot in dokazati željo po nadaljnjem razvoju. Pri teh volitvah je tudi prvič prišlo do uveljavljanja novih širokih načel demokracije, ki nam jih daje nova Ustava. V središču vsega je občan, ki na najbolj demokratični način voli vse predstavnike telesa, ki so na ta način postala naši najvišji samoupravni organi. Demokratično načelo samouprave je tako zajelo celotno našo družbo.
Pri tako izvoljenih organih pa lahko gledamo s polnim optimizmom v prihodnost. Velika udeležba občanov v organih samouprave in široka podpora vseh ostalih nam zagotavljajo, da bo v prihodnje naš napredek še hitrejši kot doslej.
Bližnje volitve -nam vsem pomenijo zaključek 18-letnega obdobja, polnega naporov in uspehov ter obenem začetek novega obdobja, življenja in dela v naši Socialistični Jugoslaviji.
. -	- Inž. Branko HOČEVAR j
Glasujmo za našo svetlo prihodnost, za materialni in družbeni razcvet naše skupnosti, za srečno življenje vsakega posam meznika, za družbo svobodnih ljudi!
Kandidati za zvezno in
tizanih. Po osvoboditvi je bil član komiteja vladinih ustanov, sekretar osnovne organizacije ZK Študentov medicinske fakultete, večkrat sekretar OO ZK na
lektorja Instituta za elcktro-zveze LRS, od 1.1953 dalje pa direktor podj. »Iskra« v Kranju. Lani je bil imenovan za sekretarja Izvršnega sveta LRS za industrijo in obrt, zdaj pa jo član Izvršnega sveta SRS.
Zorita PERŠIČ,
kandidat za gospodarski zbor
je bila rojena leta 1914. Od leta 1941 je sodelovala z NOV, 1942. leta pa je odšla v par tkane. Je članica Zveze komunistov od leta 1941. Od leta 1945 do 1946 je bila usluž-
benka Agitpropa Centralnega komiteja LMS, od leta 1946 do 1947 direktor »Mladinske knjige«, od 1948 do 1950 načelnik oddelka na Svetu kulturo in prosveto LR Slovenije, od leta 1950 naprej pa spet direktor »Mladinske knjige«.
Sala dr. LUŽAH,
•tvcnl zbor, sc je rodil 1921. leta. V Zvezo komunistov ,'e bil sprejet 1940. leta. Od leta 1941 jc sodeloval z narodnoosvobodilnim giba* jem, od leta 1944 pa jc bil v pav
nistov pa je od 1955. leta. Kot dijak in študent Je bil aktiven član Ljudsko mladine in Zveze študentov Jugoslavije. Med študijem je bil predsednik Zveze študentov na Naravoslovni fakulteti. Dve leti je bil na specializa-na Inštitutu za sociologijo. zdaj pa jc predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Danica JURKOVIČ.
kandidat za organraacijsfco-HHtHal zbor, »e je rodila 1925. leta. Med vojno je sodelovala v NOV, član Zveze komunistov jc od k La 1945. Po osvoboditvi je bila druž
Silvo HRAST,
kandidat za zvezni zbor jc bil rojen 1921. leta. Že 1941. kta je vstopil v NOV, bil je član Pokrajinskega komiteja KP za Primorsko, šef radio-veze Glavnega štaba NOV Slovenije in načelnik tehničnega oddelka KNOJ v Beogradu do aprila 1946. V Zvezo komunistov je bil sprejet 1942. leta. Po osvoboditvi je bil pomočnik direktorja Instituta za elektrozveze, od 1950 tehnični direktor Instituta za nuklearno energijo v Vinči, od 1952 pomočnik di-
tntemi kliniki in član komiteja Kliničnih bolnic. Zaposlen je bil od kta 1945 do 1946 kot notranjepolitični urednik »Ljudske pravice«, od tota 1946 do 1947 Je bil uslužbenec Komisije državne kontrole LRS, od 1947 do 1948 vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja pri Komisiji državne kontrole LR Slovenije. Od 1948 do 1949 je bil uslužbenec Komiteja za strokovno šolstvo LRS. Potem k študiral medicino, od 1.1952 dalje pa je zdravnik na Interni kliniki v Ljubljani.
Božidar DEBENJAK,
kandidat za kultumo-pro-svetnl zbor, je bil rojen 1935. kta, član Zveze komu-
1956.leta. Po osvoboditvi se Jože DERNOVSEK, je zaposlila v Predilnici, kjer kandidat za organizacijsko je zaposlena še zdaj. Vse- politični zbor v Uti JI, j« bil skozi od 1945. leta je bila rojen 1936. leta, član Zveze javna politična delavka. komunistov pa je od leta
Minka STRLEKAR,
kandidat za soclalno-zdrav-stv-enl zbor v Litiji, je bila rojena 1920. leta. V NOV je odšla 1941. leta in je bila članica okrožnega odbora OF in sekretarka sektorskega odbora OF. V Zvezo komunistov je bila sprejeta 1.1943.
1957. Ze med šolanjem je aktivno sodeloval v vodstvu pionirske in mladinske organizacije. Bil je predsednik aktiva LMS in predsednik ObK LMS Litija. Od leto 1961 je San ObK ZKS. od istega leta pa je tudi sekretar ObK ZK Litija.	;
Mirko DRAKSLER,
kandidat za republiški zbor v Zagorje, se je rodil 1928. leta. Aktivno je sodeloval v NOB, član Zveze komunistov pa Je od 194. Zaposlen jc na zagorskem rudniku v
akupini za napredek proizvodnje. Vseskozi jc družbeno politično aktiven. Več let je deloval v organih samoupravljanja na rudniku, zdaj pa jo sekretar Rudniškega komiteja ZK in član občinskega komiteja ZK.
Slane ZUPANČIČ,
kandidat za gospodarski zbor v Zagorja, jc bil rojen I9B2 leta. Član Zveze komunistov jc od 1944. leta. Sodeloval je v NOB in ostal aktiven v JIA do 1950. Potem ec Je zaposlil na zagonskem rudniku, kjer je »daj komercialni direktor. Skozi vsa leta Jc opravljal različne odgovam« dolžnosti v <lruilx.no političnih organharijnh. S svojin
Izvršnem odboru OF. Študirala jc na ekonomski fakulteti. Od leta 1953 do 1961 jc bila ekonomist na Zavodu LRS za gospodarsko planiranje, od leta 1961 naprej pa je ekonomist na Zavodu SRS za produktivnost.
Stane VOLK,
kandidat za republiški zbor v
Litiji, je bil rojen 1926. leta.
Z NOV je sodeloval od
1943. leta, član Zveze komu-	v-i„ _____
nistov od 1947 leta Od 1947 VscskoM Je bila javna puri-mstov od 194/. Rta. Od 1947 tična ddavlta v	maa.
datni dobi je bila odbornik občinskega ljudskega odbora Litija in okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
Branko BABIC,
kandidat za kulturno - prosvetni zbor v Uti ji, ec je rodil 1912. leta. Član Zveze komunistov je od 1935. leta, v NOB pa Jc sodeloval od 1941, leto. Pred vojno je bil organizacijski sekretar okrožnega komiteja KP Maribor in oblastnega komiteja KP za Bosansko Krajino. Za ča-
do 1951 je bil zaposlen no okrajnem odboru Ljubljana -okolica, od leta 1953 do 1960 je bil pa zaposlen v Lesni industriji Litija. Od L »60 je predsednik občinskega odbora SZDL Litija.
Justa KOS,
kandidat za gospodarski zbor
v Utlji, se jc rodila 1925. lete.' 1943 je bila zaradi sodelovanja z NOB internirana, danka Zveze komunistov je od
•a NOB je bil sekretar okrožnega komiteja KP za Kozaro, od 1943 do osvoboditve član pokrajinskega komiteja KP za Slovensko Primorje. Po osvoboditvi je bil sekretar okrožnega komiteja KP za Tržaško okrožje in Julijsko krajino. Zdaj Je predsednik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, predsednik odbora RS ZSS, član <TC ZKS in član GO SZDLS.
republiško skupščino
Branko inž. HOČEVAR,
kandidat za organizacijsko politični zbor v Zagorju, se je rodil 1928. leta, član Zve-
osnovni Soli Zagorje kot upraviteljica. Zelo aktivna je predvsem pri delu z mladino in je na tem področju član okrajnih vodstev. Bila je tudi na ObO SZDL Zagorje sekretar, istočasno pa je bila član ObK Z K in OO SZDL Ljubljana. Opravljala je odgovorne dolžnosti v družbeno političnem življenju in je tudi zdaj aktivna družbeno politična delavka.
Jože GREBEN,
kandidat za republiški zbor v Hrastniku, se je rodil 1932. leta, član Zveze komunistov pa je od leta 1949. Bil je dolgoletni mladinski aktivist, zdaj pa je predsednik občin-
Hrastniku, je bil rojen 19??. leta. Član Zveze komunistov je od leta 1945. Dokončal je srednjo ekonomsko šolo in je upravnik Bolnice Trbovlje. Je član predsedstva občinskega sindikalnega sveta Trbovlje.
pa je prav tako od leta 1944. Dokončal je Akademijo likovnih umetnosti in je akademski kipar. Je član upravnega odbora Jugoslovanske« ga trienala in član občinskega odbora SZDL Ljubljana-Center.
Stoja« BATIČ,
kandidat za kulturno prosvetni zbor v Trbovljah in Hrastniku, se je rodil 1925.
Marjana TOVORNIK, j
delom je mnogo prispeval k razvoju in napredku komu-
Minka KOVAČ,
kandidat za socialno zdravstveni zbor v Zagorju, se je rodila 1922. leta. Sodelovala |e v NOB, članica Zveze ko-
! skcga
___a_. sindikalnega sveta
Hrastnik, član skupščine Republiškega zavoda za social-> no zavarovanje, član ObK ZK in član OSS Ljubljana.
Leopold REBERNIK,
kandidat za gospodarski zbor v Trbovljah in Hrastniku,
se je rodil 1932. leta, član Zveze komunistov pa je od
hunistov pa je od leta 1944. Dokončala' je Višjo šolo za Socialne delavce, zdaj pa je taposlc-na kot socialna delavka na občinskem ljudskem Jdboru Zagorje. Vsa leta po roj ni je sodelovala pri iz-tradnji družbeno političnega razvoja in opravljala odgo-rome funkcije v družbeno političnih organizacijah.
Magda MALOVRH,
kandidat za kulturno prosvet-M zbor v Zagorju, je bila rojena 1935. leta, članica Zveze komunistov pa je od 1957. leta. Zaposlena je na
zc komunistov je od 1948. leta. Leta 1954 je diplomiral na Rudarski fakulteti. Kot študent je bil aktiven in je opravljal odgovorne funkcije v organizacijah SKOJ in LMS, na Rudarski fakulteti pa je bil sekretar komiteja ZK. Ko se je zaposlil na zagorskem rudniku je takoj postal aktiven družbeno politični delavec. Več let Je bil član rudniškega komiteja ZK. Občinska konferenca Zveze komunistov ga je lani izvolila za sekretarja ObK ZK Zagorje.
Jože LAZNIK,
kandidat za republiški zbor v Trbovljah, je bil rojen
leta. V NOB je sodeloval od 1944, član Zveze komunistov
kandidat za organizacijsko politični zbor v Trbovljah in Hrastniku, je bila rojena 1939. leta, član Zveze komunistov je od leta 1957. Je steklobrusilka v Steklarni Hrastnik in član Centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije.
Uspešni zbori delavcev v Hrastniku
1959. leta. Dokončal je elek-trooddelek na Tehnični srednji šoli in je vodja clektro-delavnice na obratu Hrastnik Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik. Je predsednik osrednjega delavskega sveta Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik.
Jože KORITNIK,
kandidat za socialno zdravstveni zbor v Trbovljah in
i--•*. :W>«:3Lx k-JL. ,
1930. leta tn je član Zvezo komunistov od 1962. leto. Je tajnik občinskega sindikalnega sveta Trbovlje in član občinske«* komiteja Z2£
Nedavni zbori delavcev v hrastntškl občini so bili razgibani tako po obisku kot razpravah. Piajboljšo udeležbo so zabeležili v Steklarni s 73,6 odstotka. Visok odstotek udeležbe pa je bilo zapaziti tudi v ostalih delovnih organizacijah, ustanovah In zavodih.
Vsi zbori so Imeli predvsem deloven značaj. Odborniki zbora proizvajalcev so poročali o delu zbora proizvajalcev In občinskega ljudskega odbora v pretekli mandatni dobi. V razpravah so proizvajalci poudarjali, da le potrebno še vnaprej krepiti materialno bazo komune, hkrati pa povečati vlaganja v družbeni standard, stanovanja, kulturni In zdravstveni dom, kopališče In še intenzivneje razvijati obrt, trgovino In drugo.
Razen problemov komune so člani organov samoupravljanja t*r ostali odkrito spregovorili o izvrševanju planov proizvodnje in finančnega stanja ter o nadaljnjem razvoju svojih podjetij. Razprave pa so tudi opozorile, da bo potrebno nekatere člene naše nove ustave tudi uveljavili v gospodarskih organizacijah, predvsem tiste, ki govorijo o nagrajevanju po rezultatih dela, upraviianju neposrednih proizvajalcev Ud. Sistem delitve Je ponekje še
takšen kot pred leti, le da se je spremenilo ime Iz tarifne postavke v obračunsko osnovo in plača v osebni dohodek; vsebina, sistem nagrajevanja, odločanje pa je ostalo še po starem.
Pozitivne predloge z zadnjih zborov volivcev proizvajalcev je potrebno vsekakor pozdraviti. Na vseh zborih so bili sprejeti predlagani kandidati, kar je nedvomno potrdilo o pravilni izbiri tovarišev za novo skupščino.
2cJ6jJfhi -
TEDNIK
Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Za gorje ob Savi — Glavni urednik Stane ŠUŠTAR, odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Urejuje uredniški odbor — Uredništvo ln uprava Trbovlje. Trg revolucije 11/11, telefon 80-191 — Račun pri NB Trbovlje 600-13-608-1 — Posamezna številka 20 din — Na ročnlna (z doslavnlnoj: mesečna 60 din četrtletna 180 din polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska CP »GO RENJSKI TISK«. Kranj -Nenaročenih rokopisov ln to lografij ne vračamo
Mladi govorij o
22-letai Franci KOVAČ, sekretar občinskega komiteja ZMS Hrastnik, bo letos prvikrat volil, hkrati pa so ga volivci na Logu predlagali za kandidata v občinski zbor nove občinske skupščine. O tem, kako si predstavlja vlogo mladih odbornikov in o dejavnosti hrastniške mladine, sva se pogovarjala kar med njegovim delovnim časom v delavnici rudniškega obrata Hrastnik:
— Vloga in odgovornost mladih odbornikov bo v prihodnje zahtevnejša, tako do mladine, kot volilcev. Mladino bo potrebno nenehno seznanjati z delom oziroma pomembnejšimi vprašanji, ki jih bo obravnavala občinska skupščina. Po mojem mnenju ne bi bilo napačno, če bi od časa do časa v okviru občinskega komiteja sklicevali po področjih tribune mladih, na katerih naj bi mladi odborniki pojasnjevali določena vprašanja iz gospodarstva občine, družbenega standarda, komunalnih ureditev itd.
- *
Zdi pa sc mi potrcbho opozoriti še na eno" vprašanje. To je usposabljanje mladih odbornikov. To pa predvsem zaradi tega, ker se bomo za razliko od starejših, mnogih že izkušenih, težko vključili v razpravljanje o določenih vprašanjih, ki bodo na dnevnih redih skupščine. Morda ne bi bilo napačno, če bi občinski komiteji mladine posvetili izobraževanju ozir. usposabljanju mladih odbornikov več skrbi. Osebno bi želel, da bi npr. mladi odborniki obiskali posamezna podjetja, kjer bi imeli tudi razgovore o dejavnosti In problemih teh podjetij. Tako bi dobili laže predstavo o gospodarstvu svoje občine, naše delo v občinski skupščini pa bi bilo uspešnejše.
Glede dejavnosti mladine bi sc omejil samo na predvolilno obdobje. Hrastniški komite ZMS jc posebno v teh dneh priredil že vrsto razgovorov s predsedniki in sekrclarji aktivov, kjer razpravljamo o pomenu volitev, vlogi posameznih skupščin, statutih delovnih organizacij. Množično sc bomo udeležili predvojnih zborovanj, razgovorov f kandidati in med prvimi pohiteli na volitve.
22-letni Jože OSTANEK, prodajni referent v Strojni tovarni Trbovlje in predsednik občinskega komiteja ZM Slovenije Trbovjje, kandidira v občinski zbor nove občinske skupščine v 18. volilni enoti na Trgu svobode v Trbovljah. Vlogo mladih odbornikov si predstavlja takole:
— Odgovornost mladih odbornikov do volilcev bo še posebno zahtevna predvsem zaradi neizkušenosti v delu občinske skupščine. Mlad odbornik bo na eni strani odgovoren volivcem, ki ga bodo Izvolili, na drugi pa mladim ljudem. Starejšim zaradi tega, ker bo potrebno nil-hove predloge obrazložiti na sejah in sklepe skupščine na zborih volilcev. Pri tem pa bo potrebno poiskati najboljši pristop k volilcem.
Letos bo menda prvikrat po daljšem obdobju zastopanih v občinskih skupščinah večje število mladih. To pa pomeni tudi večjo odgo-govomost mladih odbornikov do mladine. Potrebno bo posamezne predloge mladine, ki so družbenega značaja, zastopati In zagovarjati na sejah skupščine.
Družbeno aktivnost trboveljske mladine bi ocenil bolj kritično In s stališča ideološkega dela. Morani poudariti, da sl nekaj aktivov v občini prizadeva v svoji dejavnosti. Dosegli smo nekaj pozitivnih rezultatov pri ustavni razpravi in predvolilni dejavnosti. Vendar pa vidimo, da ideološko izobraževanje mladih po aktivih zaostaja tako po obsegu kot pb kvaliteti. Cc bomo hoteli, da se zares aktivno vključimo v družbena dogajanja, bo potrebno korenito spremeniti odnos do ideološkega dela. V tem pogledu pripravlja občinski komite ZMS v
Trbovljah več analiz ter konkretnih akcij, tako v občinskem merilu kot tudi vseh aktivih.
Med šestimi mladimi kandidati za člane nove občinske skupščine v Zagorju ob Savi je tudi Karla PODRE-NIK, sekretar občinskega komiteja Zveze mladine.
Karla je bila nadvse presenečena, ko je izvedela, da bo kandidirala v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine v Zagorju. Preden je bila izvoljena za sekretarja ObK ZMS, je z uspehom opravljala delo v »Pletilstvu«, zraven pa še zmeraj našla čas za delo v mladinski organizaciji, pri mladih planincih in drugod.
— Vloga mladih odbornikov bo v novi občin, skupščini nadvse odgovorna. Zato bi bilo prav, da bi se na primeren način seznanili čim-prej z nalogami, ki nas čakajo, da bomo lahko potem aktivno sodelovali v delu nove občinske skupščine.
Občinsko skupščino čaka še precej nalog. Med' glavnimi je vsekakor krepitev gospodarstva. Z več ustvarjenimi sredstvi bo namreč mnogo laže reševati tudi želje mladine.
Zagorska mladina je bila sicer v zadnjem času delav-
Nove naloge in dolžnosti
Jutri bomo volih svoje predstavnike v zbore delovnih skupnosti novih občinskih skupščin. Da bi izvedeli, kako neposredni proizvajalci ocenjujejo dosedanje delo občinskih ljudskih odborov, dosežen napredek na vseh po-
— Sklepe in predloge zborov volivcev kaže dosledno reševati in o realizaciji poročati na prihodnjih zborih!
— Zbore je treba pogosteje sklicevati in pripraviti kvalitetna poročila, saj z branjem suhoparnih poročil ne
Živela Socialistična Jugoslavija - skupnost svobodnih proizvajalcev in
ustvarjalcev!
rta, prav pa bi bilo, da bi
svojo dejavnost še povečala. To ne bi škodilo niti za po-
' '
3 ■■■■

samezne aktive ZMS, niti za sam občinski komite ZMS oziroma posamezne njegove člane.
Nova listava - m očno orožje v rokah vsakega državljana!
dročjih našega življenja in naloge, ki čakajo nove občinske skupščine, smo obiskali kandidate za zbor delovnih skupnosti v Strojni tovarni Trbovlje. V razgovoru so sodelovali Ivan Sardlniek, Milan Rems, Stane Poplas, Anica Conradl in Ervin Malešič.
— Napredek je občuten na
vsakem koraku, so dejali, čeprav so bile pri razvoju gospodarstva nekatere panoge skoro malo zapostavljene.
— Odborniki so nas premalo obveščali o delu zbora proizvajalcev, o delu občinskega ljudskega odbora!
Pravzaprav sc jc razgovor o dosežkih vzporejal s predvideno drugo skupino vprašanj — o oceni dela nove občinske skupščine in o nalogah, ki čakajo novo občinsko skupščino.
— Ker bo v novi občinski skupščini več žena in mladih, jc mogoče pričakovati, da bo delo še bolj pestro!
— Z novo strukturo skupščine bo mogoče tudi laže koordinirati delo po vseh dejavnostih!
bo mogoče zagotoviti dobre udeležbe!
— Proizvajalce Je treba pogosteje seznanjati s stanjem in problemi gospodarstva celotne komune, prav tako tudi o perspektivah!
Seveda jc tu«i: vrsta ostalih prohlcmovr” nujno terjajo rešitev. Komunalna dejavnost še ni najbolj razvita, ni prenočišč, cestna povezava je slaba, nova nakladalna in razkladalna postaja jc nujnost. Razlika v cenah med Trbovljami in Ljubljano jc precejšnja, postavlja pa sc vprašanje, ali jc prevoz res tako drag? Obrtna dejavnost je slabo razvita, manjka delikatesna trgovina. Integracija v gostinstvu ima za posledico višje cene. V zobnih ambulantah je še vedno preveč čakanja. Mladina v središču Trbovelj nima prostora, kjer bi sc'lahko v prostem času zbirala.
Videti je, da se kandidati za člane novih občinskih skupščin v celoti zavedajo nalog, ki jih čakajo. To daje upati, da bo delo novih občinskih skupščin Še bolj razgibano in uspešno.
? 'Mm*.
''..........................:

: tuf**
w -
f $ . Mi
mmmm
& *.
X ' > - "E 8"
1‘Asf4	, tič
:4*$'	. : :ti .jiillFT^I
*«■ . ,i. i|jffir~y '4. f ■ j|.
■ .6prt 3- §*i
<rv
Mtl
Naši veliki uspehi
h*
4 Ena izmed najpomembnejših značilnosti zadnjega obli dpbja je vsekakor nadaljnje uveljavljanje delavskega In družbenega samoupravljanja kot podlage celotnega gospodarskega in družbenega razvoja. Značilno je še posebej čedalje večje pritegovanje neposrednih proizvajalcev k urejanju vseh družbenih in
gospodarskih problemov, kot so razširjena reprodukcija ter osebna potrošnja in družbeni standard. K temu je pripomogla zlasti organizacija ekonomskih enot znotraj podjetij ter prenašanje čedalje večjega dela pravic in dolžnosti na njihove delavske svete. Sklepi organov delavskega samoupravljanja
so postajali vedno boij od-« raz volje vseh proizvajalcev, ki so tako kot celota postali pomemben napredek gospodarskega življenja. Rar.en razširjanja delavskega samoupravljanja na področju gospodarstva je značilno tudi razširjanje pravic in dolžnosti delovnih kolektivov na področju družbenih siužby


m—

? ?A
mm
6
zlasti prosvete, zdravstva io kulture, prve korake pa sme storili tudi na področju državne uprave. Hkrati s takšnim razvojem samoupravljanja v gospodarstvu in družbenih službah so sc tudi komune razvijale v izrazite organizacije samoupravljanja na teritorialni podlagi. Čedalje bolj so preraščale v družbeno politično obliko, potrebno za organiziranje ljudi prt opravljanju skupnih zadev v smeri Intenzivnejše rasli proizvajalnih sil in produktivnosti dela.
Dosedanje izkušnje kažejo, da si bomo morali če naprej prizadevati za razvijanje delavskega in družbenega samoupravljanja ter za izpopolnjevanje gospodarskega sistema, tako da bo le-ta čimbolj ustrezal interesom in potrebam delovnih kolektivov. Na tej podlagi bo mogoče doseči maksimalne učinke pri proizvodnji in produktivnosti dela ter skladnost v osnovni razdelitvi narodnega dohodka In v strukturi gospodarskega razvoja.
Tudi v Zasavju smo dosegli precejšnje uspehe. Na Izlakah je zrasla nova Tovarna oiektroporcclana (desno zgoraj), proizvajalcem namenjajo vse večjo skrb (levo), v Hrastniku pa so rekonstruirali Tovarno kemičnih izdelkov (v sredini). Taka pa je podoba naselja Kcšctovo (spodaj)
mm.
Skupno delo vrtalcev združenja »Rudis« In vrtalcev Iz Zar v Wadl Atchan v Vzhodni puščavi v ZAR
Pomemben uspeh vrtalcev združenja »Rudis« v ZAR
KAIRO, maja — Piše naš posebni dopisnik Inž. Peter Grašek - Združenje »RUDIS« Iz Trbovelj Je ob koncu lanskega leta v močni mednarodni konkurenci z velikimi evropskimi podjetji prevzelo zahtevna raziskovalna vrtanja za redke metale v Združeni arabski republiki. že
Rezultati kemičnih analiz In druge vrste raziskav dobljenih Jeder iz vrtin dajo slutiti, da so na področjih v raziskavi zanimive ekonomske količine iskanih redkih metalov. Zaradi tega Je bilo združenje »Rudis« povabljeno, da soodelujc tudi v no vem, razširjenem programu
nekaj mesecev opravljajo eki- raziskovalnih vrtanj, ter že pe člana združenja Geološke- pripravljajo nove garniture
ga zavoda iz Ljubljane dela pri specialnih raziskovalnih vrtanjih v Vzhodni puščavi.
Že v kratkem času si je združenje »Rudis« osvojilo sloves enega od najboljših vrtalnih podjetij, ki so doslej nastopala v ZAR. Naše ekipe vrtajo z najmodemej-
In ekipe strokovnjakov za odhod v ZAR. Vrtalce pa čakajo še letos raziskovalna dela v tehnično Izredno težkih pogojih, ki zahtevajo poleg strokovnih Izkušenj ln tehnike dela tudi ustrezno opremo bi pribor, predvsem pa uporabo specialnih diamantnih kron za vrtanje v
šo vrtalno gamlturo domače naj,r#lh kamerllnoh.
Nedvomno bo združenje »Rudis« uspešno rešilo tudi to nalogo, s katero sl bo še povečalo ugled na Bližnjem
__ .	...	, . .	. , vzhodu, kjer nastopa vedno
pa Je bila Izdelana v delav- več znanlh podjetij ,z zahod-
konstrukcije J-600, katere konstruktor je znani strokovnjak za vrtalno opremo Inž. Lukman Iz Geološkega zavoda Ljubljana. Garnitura
nlcah tega zavoda. Zraven opreme so k slovesu vrtalcev pripomogli tudi visoki delovni učinki, odlična organizacija dela na terenu ter strokovna usposobljenost In požrtvovalnost vrtalcev, ki v klimatskih prilikah — dokaj različnih od naših — utrjujejo sloves združenja »Rudis«.
Naši vrtalci vrtajo v ZAR le s komprlmlranlm zrakom. Ta metoda, ki je vzbudila veliko zanimanje rudarskih strokovnjakov v ZAR, bo omogočila bistveno povečali In pospešiti montan • geološke raziskave za nove surovine v puščavah In ostalih področllh, kjer primanjkuje vode, brez katere pa doslej raziskovalna vrtanja niso bila možna. Ob naših vrtalcih — strokovnjakih pa rasle v ZAR že kader domačih vrtalcev. ki Jim slovenski vrtalci nesebično posredujejo svoje znanje In izkušnje.
nlh In vzhodnih držav, ki
nudijo svoje usluge tudi z velikimi plačilnimi olajšavami. Zraven vrtanj pa opravlja združenje »Rudis« v ZAR tudi pripravljalna dela za rudarske Inženiringe za razvoj fosfatnih rudnikov v dolini Nila In ob Rdečem morju. V ZAR želijo v naslednjih letih povečati proizvodnjo su-rove fosfatne rude na 1 mili ton 250.000 ton letno s kvaliteto 72 odst. TCP (trlkal-djevega fosfata), ki Jim bo omogočila konkurenčen nastop na mednarodnem trgu.
Razsežna področja s fosfatno rudo, vendar doslej ne dovolj raziskana, zahtevajo sliuHozne montan - geološke raziskave, projektiranje novih rudnikov, predvsem pa tehnično In ekonomsko najustreznejše postopke za iz-boltšanje kvalitete fosfatne rude. V zvezi s temi deli so v teku pogajanja v ZAR, da bi združenje »Rudis« prevzelo v celoti rešitev problema fosfatov.
Priprave statuta »TEVE Varnost«
V Tovarni eksplozijsko var- precizira tudi nekatera nače-nih elektronaprav »TEVE- ja okrog delitve. Sredstva za VARNOST« v Zagorju ob osebne dohodke se delijo so-Savi gre h kraju delo pri iz- razmemo po vloženem delu, dela vi osnutka statuta te de- jn sicer za dosego večje pro-lovne organizacije. V okviru duktivnostl, ekonomičnosti in priprav na bližnje volitve je rentabilnosti v poslovanju, komisija že seznanila kolek- Delež delavcev v skupnih tlv z osnovnimi načeli osnut- sredstvih, ki so namenjena ka statuta. V javno razpravo M osebne dohodke, se obra-pa bo dan osnutek statuta euna po merilih pravilnika, junija oz. najkasneje julija, hi sicer tako, da je višina
Osnutek statuta te zagor- enomesečnega osebnega do-ske delovne organizacije ima hodka odvisna od rezultatov petnajst poglavij, na uvodu obsega dela in prizadevanja pa je zapisano, da Je statut na delovnem mestu, od uspe-osnovnl normativni akt, se- ha proizvodnje in rezultatov stavni del le-tega pa bodo delovnih enot ter podjetja vsi ostali akti.	kot celote ter od količine ln
Med splošna načela so v kvalitete dela, s čimer se osnutku statuta v TEVE-
VARNOST zapisali med drugim tudi naslednje:
Naša delovna organizacija je osnovana na svobodnem Ijevanje delu in na samoupravljanju delovnih ljudi;
naša delovna organizacija bo svoje poslovne Interese usklajevala z Interesi družbene skupnosti;
postavili in organizirali bomo takšno organizacijo dela In upravljanja podjetja, da bo omogočeno vsakemu de-
ugotavlja prispevek delavca k doseženemu rezultatu delovnih enot In podjetja kot celote. Kot osnova za razde osebnih dohodkov pa bo služila analitična oce na delovnih mest. V zagorski »TEVE-VARNOST« že izdelujejo zdaj na osnovi tez osnutka statuta nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki ga bodo predvidoma izde lall do 10. junija, potem pa ga dali takoj na vpogled kolektivu. Pravilnik o delitvi
lavcu naše delovne organiza- čistega dohodka pa že imajo d Je neposredno sodelovanje Izdelan.
Celoten osnutek statuta delovne organizacije »TEVE-
in upravljanje;
delo In rezultati dela bodo edino merilo delitve. Itd.
V osnutku je mogoče zaslediti tudi novost — delovne enote, to je osnovne samo-
VARNOST« Zagorje ob Savi je Izdelan brez členov, poudarjajo pa, da bo verjetno sam statut moral Imeti nekaj
upravne enote, v kateri bodo elcnov- v sedanji fazi želijo vsi člani sodelovali v nepo- namreč v ,CJ *»«orsld delovni
sred nem odločanlu. Pri ustanavljanju delovnih enot bodo v »TEVE-VARNOST« upoštevali enotnost v pogledu organizacije procesa dela, možnost utemeljevanja nekaterih planskih nalog ter možnost merjenja In evidentiranja rezultatov dela. Sicer pa so v statutu tudi poudarili, da mora biti vsakemu članu kolektiva s statutom zagotovljena možnost neposrednega sodelovanja pri upravljanju podjetja.
Razumljivo Je, da osnutek statuta delovne organizacije
Letošnji dosežki zagorskih kolektivov
Ob koncu aprila je bila na področju zagorske občine dosežena industrijska proizvodnja za 1,6 odst. pod planom, čeprav je večina industrijskih delovnih organizacij v primerjavi z istim obdobjem lani možno povečala proizvodnjo, tako Tovarna elektroporcciana za 37,77 odstotka, »TEVE-VARNOST« 7a	odst, Lesno indu-
stri sko podjetje za 94,28 odstotka, konfekcija »Lisca« za 48,88 odst., skupaj pa industrija za 13,76 odst. Gradbeništvo ne dosega predvidevanj, ostale panoge gospodarstva pa — z izjemo kme-
tijstva — dosegajo znatno večjo proizvodnjo kot v istem obdobju lani. Na nedoseganje planskih nalog je sicer vplivalo tudi nekaj objektivnih faktorjev — vreme, pomanjkanje nekaterih vrst reprodukcijskega materiala in pomanjkanje vagonov.
V prvih treh mesecih pa so izvozni dosežki zagorskih delovnih organizacij naslednji; Rudnik Zagoric je v tem času izvozil 10.340 ton premoga, in s tem prekoračil letno izvozno obveznost za 29,25 odst. (8000 ton). V Les no industrijskem podietju so v lem času izvozili 467 kub.
metrov lesa in 244 kubičnih metrov žamancev in s tem dosegli 28,44 odst. letnega plana. Kmetijska zadruga Zagorje pa je z. izvozom živine dosegla do konca marca 12,82 odst. letnega plana. — »TEVE-VARNOST« pa v tem času ni izvažala izdelkov.
Dopisujte v Zasavski tednik
organizaciji doseči, da bi o tezah In samem osnutku razpravljalo kar' največ članov kolektiva, da bi bil statut res osnovni samoupravni akt le delovne organizacije.
Proslavili so 10-letnico obstoja podjetja
(ar) TRBOVLJE — Lelo« poteka 10 let od ustanovitve podjetja »Elektro — Trbovlje«. Kolektiv Je ta jubilej proslavil zadnjo soboto na Gorah nad Hrastnikom.
Dopoldan so nastopili člani kolektivu v vožnjah z avtomobili, motorji In mopedi. Med mopedisti Je bil prvi Ivan Drnovšek II, med motoristi Drago Valent, med avtomobilisti pa Janez Bervar. Prehodili pokal Je osvojil Ivan Drnovšek II.
Popoldanske slovesnosti so se udeležili vsi člani kolektiva z družinami, med gosti pa so bili tudi predstavniki nekaterih zasavskih delovnih kolektivov. Uvodoma je Jože Gračnar prebral pozdravne brzojavke; predsednik delavskega sveta Alojz Judež, direktor Janez Bervar In predsednik sindikalne podružnice Jože Dcrnovšek so pa govorili o delu In razvoju podjetja In pri tem poudarili, da so doseženi uspeli rezultat prizadevanja celotnega kolektiva. Vsem članom kolektiva, ki so v podjetju 10 let, pa so podarili lepe diplome.
24. maja izpolnimo državljansko dolžnost v jutranjih ure h
, V petek, 24. maja, bomo v našem kolektivu volili člane v občinski zbor delovnih skupnosti ^občinsko skupščino Trbovlje in Hrastnik. Na zborih volivcev-proizvajalcev smo po posameznih volivnih enotah rudnika Trbovlje-Hrastnik, Predlagali za kandidate za člane zbora delovne skupnosti novih občinskih skupščin naslednic elane kolektiva:	'
KANDIDATI V TRBOVLJAH:
1 volivna enota - obrat Trbovlje (od a do i)-
Vlil Pukmajster Franc Brečko
2.	volivna enota-obrat Trbovlje (od j do o):
Janez Irt Cveto Inž; Majdič
3.	volivna enota - obrat Trbovlje (od p do ž)-
Aloj* Livk Mirko Kerle
4.	volivna enota — obrat Dobrna:
Franc Zupan Viktor Zelenček
5.	volivna enota - Separacija in skupni prevoz:
Ivan Levičar Viktor Blatnik
6.	volivna enota — Zunanji obrat, Opekarna in Avto park:
Albert Fabjan Alojz Jerman
7.	volivna enota — SRD. Elektro, OSRD in uprava rudnika:
Albert Inž. Ivančič Ivan Mlglič
KANDIDATI V HRASTNIKU?
1.	volivna enota obisti.Hrastnik —
I.	tretjina:
Jože Zorčič
2.	volivna enota — obrat Hrastnik —
II.	tretjina:
Franc Pcrlak Franc Poglajen
3.	volivna enota — obrat Hrastnik —
III.	tretjina:
Emil Inž. Kohne Srečko Gardon
4- volivna enota — obrat Hrastnik — investicije:
Franc Ztlylc Mirko Potočan
5. volivna enota — obrat Dol — zunanji:
Marijan Kmet Rudi Bcdenc
6- votivna enota — Strojni in zunanji obrat Hrastnik :
Milan Rome Stane Bldcrman
7. volivna enota — obral Dol — jama:1
Boris šentjurc Martin Hribernik.
i V** ^lani delovnega kolektiva opravimo svo-r _ °l*nost v petek, 24. maja v jutranjih urah, n‘aVn° jako tudi v nedeljo, 26. maja, ko bomo ^MSClh po terenu volili odbornike v ob-s 1 zboi' nove skupščine.

tf '3|Kf
- .-. SE -
.** ■* <
K >. V
- - : s 4«	m.
r. * kV .	' 0
Motiv Iz Hrastnika

Poslovanje v letošnjih prvih štirih mesecih
Na Rudniku rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik so v letošnjih prrtb Štirih me-aeelh nakopali 106.206 ton premoga o*. 32.300 ton Tei kot v Istem razdobju lanskega leta. Ta uspeh je rezultat veije proizvodnje h rast niških obratov, tu sicer za M liso# 290 Ion, In obrata Bol za 9.750 ton. l*r»izvodnja v jami Trbovlje pa je ostala na lanskoletni ravni, po vrti riški kop pa beleži leto* za 2.120 ton manjšo proizvodnjo kot lani.
Povečanje proizvodnje na
oliratih Dol In Hrastnik je rezultat pove#anja proizvodnih zmogljivosti teh jam. Obrat Hrastnik Je dosegel te uspehe * koncentracijo odkopavanja v D polju, D kopi In Juinem polju In s koncentriranim izvozom premega po enem slpalnem jašku na VII. obzorju, obrat Ojstro po z orodnimi prolzvodnimi kapacitetami. I. J. z razmeroma' veliko dolžino odkupnih #t-l v vseh poUlh. ki niso bila r predelih vodnih vdorov. Na povečanje proizvodnje premoga na Dolu pa je vplivale zbel Vanje slojnih prilik, t. j. do.| pod kole 505 »e je odebelil; dolžina odkopov In zboljšanje proizvodnih zmogljlvoatl ln pogoji odkopavanja »o se s lem znatno popiovlll.
Na višino proizvodnje jame Trbovlje so slaJm vplivale težave na etaži riesko polja zaradi vodnih vdorov, kjer se Je porabilo mnogo Inida In sredstev za obdržanje sno-sobnosli tega #v!» za proizvodnjo.
Manjša proizvodnja povr.
tinskega kopa leto« v štirih mesecih pa je posledica te-
žav na etaži 1S1 zar.ull o.strc la potekajo" letos po predvt-zime in plazovja po odjugi, dcvanjlh. tako- da bodo nove Uvedba tritretjfnskega ob- proizvodne kapacitete v no-ra tavanja nate Iztrošene sc- vih poljih, ki bodo zamenjalo paraeije, t j njeno polno Iztrošene,	pravočasno pri-
obratovanje tudi ponoči, Je pravljene.	Odpiralna dela
znatno prispevala k boljče- sloJKča v Tereziji II. polju mn izkoriščanju vseh jam- napredujejo v 'globino tsko skih proizvodnih rezultatov ugodno, da bodq že letos yki In k pos-evanju storitev. Za- nill prevoz premoga po C jato Je letos rudnik dueegel v" tku In preusmerili prevoz, prvth Htlrih mesecih storitev premoga že Iz naslednje cla-1.511 šilit (lani le 1.461 šlht). le na transportne trakove. Tudi v pogledu kvalitete vgrajene r novem vpadni k a. premoga »mo letos dosegli Tudi odpiralna dela ostankov zadovoljive uspehe, saj »me slojtšča v Vode polju so na-nakopati v pos-prevku X3% predevala v tolikšni meri kot vel koso V ca in- kock kot v smo predvidevali, t. j. polje Istem #ase lani. Tl rezultati bo pripravljeno pravočasno ao bili doseženi v prvih treh za eksploatacijo pred konča-
mcseelh, aprilski rezultat pa Jc nekoliko slabdi.
Tudi jamska investicijska odpiralna in raziskovalna de-
njem odkopavanja etaže Podaljška.
zadnjo
(Nadaljevanje na 8. str.)
Nov upravni odbor rudnika Trbovlje-Hrastnik
ihte 21, aprila Je osrednji delavski svet na svojem 18. zasedanju izvodi nove člane v upravni odbor podjetja.
V novi upravni odbor so bili Izvoljeni naslednji člani kolektiva;
za člane: Vlil Pukmajster, Jamski električar, obral Trbovlje, log. Ivo Berger, obratni asistent, obrat Trbovlje, Vlil Trcvcn, učni kopač, obrat Trbovlje, Franc Potlbcv-ick, bagervodje, obrat Dobrna. Franc Filač, nadzornik, obrat Separacija, Sivo Rejc, ohratovodja. Zunanji obral, l.coputd Majdič, glavni poslovodja, obrat Hrastnik, Andrej Sajevlc, učni kopač, obral Hrastnik, Franc Pogla-
jen, kopač, obrat Hrastnik, Slavko Planinc, učni kopač, obrat Dol.
Po svojem položaju je enajsti član upravnega odbora tudi glavni direktor inž. Albert Ivančič.
Za namestnike članov so;
Anton Mrak, Inž. Cveto Majdič, Alojz Železnik, Ivan Kolšek, Martin Bcbar, Miro Kadunc, Erno Kolar, Milan Hohnec, Alojz Smodič, Stefan Kolar.
Novi upravni odbor jc ne svoji pni seji Izvolil za predsednika upravnega odbora tov. Vilija Pukmajstra, za njegovega namestnika pa tovariši Leopolda Majdiča.
Klub mladih proizvajalcev in njegovo delo
Sam proces gospodarjenja podjetja nam narekuje, da mora biti vsak proizvajalec na delovnem mestu ne samo strokovno usposobljen, ampak mora biti tudi dobro spoznan s strukturo, pogoji in nalogami, ki jih podjetje ima, kajti čimbolj bo proizvajalec to poznal, tembolj se bo
Uspešno zaključeni zbori delavcev
Prve dni maja	so bili v	kakor izboljšalo udeležbo	v	višji	zneski za	predplačila
vseh volilnih enotah na rud-	vseh volilnih enotah.	novih	stanovanj.	Precej k rit
tudi zavedal svoje vloge, ki jo ima kot upravljavec	in	s	tem	niku v Trbovljah zbori voliv-	Delavci	so se v vseh volil-	tike	je	bilo	izneseno	na	ra-
doprinašal k boljšemu gospodarjenju v podjetju.	cev — proizvajalcev. Preče j š-	n;j, enotah strinjali s predla-	čun	trgovine	in	gostinstva,
Prav s temi nalogami pa se v okviru mladinske orga- njemu zanimanju med člani ganimi kandidati za občinski zaradi visokih in različnih nizacije na rudniku ukvarja Klub mladih proizvajalcev, kolektiva in vsestranski agi- zbor delovne skupnosti in cen za iste artikle ter o sla-Celotno delo kluba poteka po programu, ki ima dve glavni taciji ter dobri organizaciji prav tako tudi s kandidati za bih uslugah obrtno komunal-nalogi. Tako skrb. klub na en, strani za to da se mladi je pripisati> ^ ^ bm zbori go^darski in organizacij- "ih podjetij, proizvajalci prvo spoznajo z osnovnimi elementi organizacije	volivcev v vseh volilnih eno-	sko-politični zbor republiške	Delavci	na	Elektro	obratu
v podjetju, kot je razvoj in struktura podjetja, organizacija	tah uspešno zaključeni. Ce	jn zvezne skupščine. Za ob-	so	bili	mnenja,	da	bi	se	mo-
D^El°naloeaU klubi3 n1^ te v *tem da^mtade n )|odo.b?0, primerjamo zadnje zbore de- tinski zbor delovne'skupno- raI° vse proizvajalce v trbo-Druga naloga kluba pa je v tem, da mlade proizvajalce ]avcev z zbori v preteklosti, sti so predlagali v vsaki vo- veljski komuni seznaniti,
spozna In jim razčlenjuje posamezne dogodke In probleme , , ,	,	.	**	.	,.	kam so bila vložena sredstva
v zvezi z gospodarjenjem podjetja. Tako ima mladi prolz- lalik,° trd,mo- da s™° dos?*h »‘Im enot. po dva kandidata	s° °	s™ast™
vajalec	možnyt	na	lažji in	bolj	preprost	način	dojeti	tisto,	zelene uspehe.	Pomembno	v želji, da ho dana možnost	^^^a^pnspevka m
kar mu	je	bilo	do	včeraj	še	tuje,	sam	pa	lahko	s	svojimi	& omeniti, da se	je od 2217	izbire na dan volitev
predlogi in razpravami aktivno Še bolj posega v	dogodke	članov vsega kolektiva rud-	24. maja.	Predlagani so bili
in probleme, . katerimi se srečujemo v podjetju.	nika udeležilo zborov voliv-	najboljši,	in sicer taki, ki že
Da je klub svoje delo pravilno usmeril, nam kaže tudi	cev 1483 članov kolektiva ali	sedaj s svojo družbeno ak-
zadnje predavanje oziroma razgovor o planu rudnika za	66,9 •/«. Najboljšo udeležbo	tivnostjo dajejo jamstvo, da
leto 1963, ki so ga imeli člani kluba z glavnim direktorjem	beleži obrat separacije s	bodo zaupanje kolektiva
koliko je bilo teh sredstev.
Razveseljivo je dejstvo, da se neposredni proizvajalci vse bolj kot doslej zanimajo za dogajanja v ek viru cele komune in da jim ni vseeno,
rudnika" Ini. All>i7tom""iva^čl"čem7 Ražgovor "j"e pokazal",'"da 97,6 %, najslabšo' pa tretja občinskem zboru delovne kak°. se	sredstva
mladega proizvajalca zanimajo tako vprašanja okrog orga- volilna enota obrata Trbovlje skupnosti tud. opravičili s	ozirom^} se s temi
nizacljske sheme podjetja, kot vprašanja, ki zadevajo eko- s 53,8%. Brez dvoma je tre- svojim plodnim delom.	^ simo
nomsko gospodarjenje. Zato bi moral klub mladih prolz- ba upoštevati upravičeno izo- Člani kolektiva so v posa- ..	,	.. .	5.
vajalccv tem vprašanjem posvetiti še več pozornosti, kar stalost večjega števila članov meznih volilnih enotah na ■	p	m oomoc'
bi vsekakor še bolj dvignilo zanimanje mladine za delo kolektiva zaradi bolezni in zborih volivcev razpravljali o
ju komune kot celote.
v klubu.
Boljše kot v lanskem letu
M. F. letnih dopustov, kar bi vse- problemih, katere naj bi bodoča skupščina bolj kot doslej reševala z gledišča potreb v komuni. Omenili so,
Razprava o investicijskem programu
Dne 17. maja je bila
da bo morala nova skupšči- upravi rudnika razprava o na v okviru razpoložljivih investicijskem programu za sredstev skrbeti za razvoj rekonstrukcijo separacije. Na turizma, zlasti pa omogočiti razpravi so podali svoja po-razvoj obstoječim planinskim roči la trije poročevalci. Upra-postojankam. Razpravljali so vičene pripombe bodo upo-o premajhni skrbi občine pri števali pri nadaljnjem preurejanju komunalnih naprav jektiranju in izvajanju tako
Rudnik Trbovlje — Hrast- (Pri časovno enakomernem in bruto skladi 26,1 %. Za po delavskih kolonijah, izra- projektanti kot investitor.
nik zaznamuje v I. trome- Izpolnjevanju bi znašale gor- osebne dohodke je bilo tzpla- žili so mnenje, da bi morali seč ju 1963 boljši proizvodni nje indeksne številke 25). čanega torej nekaj več. Do v bodoče izvoljeni odborniki in s tem v zvezi tudi lepši jz prikazanega se vidi, da konc“ polletja bomo mo- bolj pogosto prihajati med finančni uspeh kot v istem smo planske naloge izvršili ral1 izplačila vskladiti s skle- ljudi kot so v preteklosti; še razdobju lanskega leta. Pro- odnosno Jih tudi prekoračili. P001 delavskega sveta o de- posebej so poudarili, da bi
Razprava o idejnem projektu za cesto
13. aprila se je ponovno sestala komisija predstavnikov
Izvod n ja premoga je znašala tem pa ne smemo izgubi- H Ivi čistega dohodka in s po- se radi spoznali z republi- termoelektrarne, cementarne, lani 287.300 ton, letos pa tl |z vlda to, da so bile pro- stavljenim razmerjem v de- škimi poslanci. Nadalje so rudnika TH ter RUDIS in 305.200 ton, kar je za 6,2 % dajne cene premoga v febru- Utvi (to Je 91% za OD in 9% se dotaknili vprašanj slano- IBT zaradi izdelave idejnega
po zveznem
projekta ceste na relaciji ce-
_	_____________ _________ za sklade). Ker navedena	vanjske izgradnje. Postavlje-
Je nastalo	odloku	za 5% vfšje od nor-	prekoračitev	ni tako občut-	no je bilo vprašanje, če so v	mentama —	separacija	—
na, se bo	razmerje lahko	perspektivi res predvideni	elektrarna.	i
vskladilo. Pozabiti pa ne
več. Glede na izredno ostro arju in marcu in dolgo zimo splošno pomanjkanje premo- malnih, kar nam Je povečalo ga pri železnici. Industriji in celotni dohodek za dobrih
široki potrošnji. Naši rudar- 49 mmjonov dinarjev. Ven- smemo še tega, da storilno- Pf)cl f) V ATM A V IptflŠTliih Ji so te težave razumeli In v dar bl bn plan prekoračen *» "'smo povečali v istem * W	^ V
S	sr*" k°' °“6~ ^ prvih štirih mesecih
hodke.
Kar se tiče plačevanja faktur moramo omeniti, da je
(Nadaljevanje s 7. strani) Odpiralna in raziskovalna
vseskozi pozitivne rezultate. Tudi raziskave slojišča na Dolu v višinah 470 in 326
znali prostega dneva. S po-	prav seveda ne v toliki meri.
žrtvovalnlm delom so veliko	Prl današnjem stanju tržišča
prispevali k ublažitvi krize v	nl nobene bojazni, da ne bl
preskrbi s premogom, kot že	mogli dosežene proizvodnje	potekalo nekoliko slabše, ob-	dela južnega krila D polja
tolikokrat po osvoboditvi.	prodati, nasprotno, povpraše-	ve2no**1 kupcev so se po sta-	potekajo počasneje kot smo	smo letos nadaljevali. Geo-
Kupcl premoga so bili z do-	Van|e je močnejše kot pa	nJu koncem marca nekoliko	predvidevali v letnem načr-	loški zavod vrta strukturno
bavami v najbolj kritičnem	j„ |a|,ko naš rudnik daje. Ob-	dv|8nlle v primerjavi s sta-	tu. Vendar bodo tudi ta dela	višino na Dolu. ki Je do končata nadvse zadovoljni.	stajajo torej vsi pogoji, da	nJem začetkom leta. Glavni	Izvršena pravočasno. Tudi	ca aprila dosegla globino 422,
Ce sl ogledamo lzpolnjeva-	dosežemo letos še lepše uspe-	raz*°8 Je bil v tem, ker so	odpiralna dela slojišča A po-	vse v mor1 JU glini. Vrtanje
nje finančnega načrta za leto 1963, vidimo, da smo dosegli v I. tromesečju nasled-
ite kot lani. V zvezi
februarja in marca zapadle lja na 6. obzorju potekajo .	obveznosti po zaključnih pt- zadovoljivo,
s prekoračitvijo čun|h M ,e|o 1962 Jn na6l od- Ker sc na Dolu v srednjem
te vrtine zelo dobro napreduje.
Projektiranje v zvezi z re-
nji rezultat (plan za leto 1963	P|ansklh nalog so se	povečali	jemalci niso mogli plačevati	sektorju hitro približuje od-	konstrukcijo naše separacije
tudi osebni dohodki.	Ce upo-	protivrednosti dobavljenega	kopavanje etaž višini 470,	je letos napredovalo že do
premoga sproti. Stanje sc je	opravljamo lordran Izkop	tolikšne mere, da bomo lah-
— 100):
Celotni dohodek * Poslovni stroški Dohodek Cisti dohodek Osebni dohodki , Bruto skladi
28,0
27.7
28,2
28,1
283
26,1
števamo samo Izplačila osebam v rednem delovnem razmerju brez vrednosti dc-
mescčnl povpreček (w osnovni dejavnosti):
redna Izplačila uspeh po EE skupaj
1. tromc- I. tromesečje 1962 seč Je 1963
28.360	31.936
4.486	6.674
32.846	38.610
ko ir v drugi polovici leta pričeli z izkopom jam »kih del novega Iztresališča v jami pri ustju Savskega rova.
na finančna sredstva. Zadostne proizvodne zmo-
pa v aprilu že popravilo, saj rova na višini 403 z zelo do
_____________znašajo plačila več kot pa iz- brimi mesečnimi napredki.
putatnega premoga Je znašal danl nlčunl.	Ta rov bo služil kot glavni
Iz tega kratkega pregleda izvozni rov pri odkopavanju poslovanja v I. tromesečju se slojišča v vseh poljih tega in seveda v kolikor bodo tl pco-vidi, da smo dosegli kar lepe Moravskega sektorja med vi- jekli odobreni In zagoiovlje-uspehe. Rezultati bl bili še šlnami 403 In 470. boljši, če bl imeli nekoliko Tudi raziskave slojišča po-
ugodnejšl padec debelih vrst	tekajo letos na vseh delovl-	gljlvosti naših Jam In	v glav
premoga, kar bl nam dvig-	ščlh zadovoljivo. Raziskave	nem ugodni od kopni	pogoji
nilo povprečno prodajno ce- južnega Pledio polja na bodo tudi r naslednjih meno. želeti bl bilo, kar Je pa	višini 260 smo v aprilu nada-	serih omogočili doseganje
navsezadnje dolžnost vseh	ljevalt s progo v premogu,	proizvodnih nalog, ki	smo sl
Kot	uspeh	po	EE	Je	bilo	narjev,	to	je	za	20%	več	kot	članov delovnega kolektiva	Raziskovalne proge na 5. ob-	jih zastavili. Upamo,	da bo-
Izplačanih	lani	50%	eno-	v	istem	razdobju	lani.	Iz	pre-	rudnika,
mesečnih osebnih dohodkov, gleda Izpolnjevanja finančne- vsak na letos pa pri skoraj za 13% ga načrta je razvidno, da mestu za
112,6
148,8
117,6
potrudimo zorju Hrastnik v južnih pre- mo take trenutne težave na
svojem delovnem delih D čim boljši prolz- vedno
polja potekajo še krovnlnskih pre
čelu Terezija II. kmalu odpravili lako, da bo tudi to
višji osnovi 64 %. V skupnem znaša čisti dohodek 28,1 % vodni uspeh pri čim nižjih delih slojišča. Raziskovalno polje skoraj vključeno v pro-
znesku Je gotovinsko izplači- letnega predvidevanja, izpla- proizvodnih stroških, lo višje za 77 milijonov dl- čanl osebni dohodki 28,3 %
vrtanje v ABC polju je izvod ni program rudnika z R. T. bilo končano In Je dalo normalnimi storitvami.
Delo organov samoupravljanja
V zadnjem »Rudarju« smo variante dobro proučiti, tako na Dolu zaradi rudarskih del, nu za april, izdelavi rebalan- Na svojem 17. zasedanju Prikazali delo samoupravnih da bo kvaliteta projekta in	nazadnje pa	je še razpravljal	sa finančnega plana podjet-	dne 10. aprila 1963 pa je de-
Organov našega rudnika do kvaliteta del čim bolj žaga-	o nekaterih	vlogah.	ja, preventivnem zdravljenju	lavski svet najprvo preveril
vključno 11. marca 1963. Z rantirana. Odločili so se, da	.. ,,	..	članov kolektiva, izvajanju	Izvajanje sklepov iz prejš-
današnjim člankom pa želi- se lahko prične z odkopava-	JI-	'1t)LrJ1 . .ne	programa predvojaške vzgoje	njih zasedanj, nato je poslu-
mo seznaniti vse člane kolek- njem Vode polja, čeravno	razpray]ja/	o'™1- ,°d	'h	v lelu 1963, zobozdravstveni	šal poročilo o ugotovitvah
•Iva	z	delom upravnega	od-	bodo nastale na površini ve-	problemih	odobr i	OI,ZXOdnih	službi za	člane kolektiva,	revizijske komisije	o prcgle-
bora	in	osrednjega delavske-	like deformacije, posebno v	jzvodn;e	'za .	pro:	problematiki zdravstv. služ-	du projekta nove	separacije
ga sveta od tega dne dalje koloniji na Limbergu. Raz- komisijo za	be, pomoči sindikalni organi- ler poročilo o poizkusnem
do 16. maja 1963.	pravljali so še o tistih elanih cijsk a ^	ves‘‘" zaciji ter o spremembi čl. 17 odkopavanju pod mrežami.
1963 je bila	39.	kolektiva, ki odpovedujejo	separacjj	fnalizira|	n°-°	pravilnika	o delitvi osebnih	Po obeh točkah sc	je razvila
veea odbora.	Na	delovno razmerje pri rudn,-	™	?T*I	dohodkov.	Poslušali in raz-	žlvahna razprava.	Nato ,a
le. marca
ESEi HŠSK
močan vdor vode na Pleskem, tudi uživanje pravice do rud- ^	dohodka jn de'a’ ° $itUaCiji "a P°SameZ" meseč je tega Teta te7 oora-
ju je paraliziral celo čelo. niškega stanovanja m io n pravilnika o delitvi osebnega "‘n gr"db.15c"!h, lcgd odde!ka' ,k izumih in tehni nih
Ugotovili cn tudi nomanika- podlagi zakonskih določil.	..	_	»v,	Osrednji de:avski svet pa , „	.	_
vgotovin so iuai pomdiijRd r »	__ __________ aonodka, o službenih po tov a- •	,	...	1 izbollčavah. Posebno pozorni vn^irknv 7aradi česar ie Upravni odbor je soglašal,	f	a je razpravljal na svojih zase-	\„1
Ha sklene noHiet e z Rudar- ?J,?\	° ITS 1.,v ®g članov Ln:ihP J	nrrv "»st je posvetil tudi vpra«.
‘raba izvesti'pogostejše kon- da .klene podjetje z Rudar- kolektiva Pos ta je tudi	° nas,ed"jih pn* nju ietoJan^ Ctonov k^ekto
trole Nato so raznravliali še skim institutom v Ljubljani n„r_xii_ ,	, J, ,	1 blemih:	JU lc‘uvujija
o delitvi sklada skupne po- pogodbo za raziskavo mož- ki	.	.. ov kolektiva, Na svojem 15 zasedaniu va v letošnjem letu, poda!j-
8LrtSS2.',B5£	~ R5S 'SiVtS S£ JSRJ8&2
ti ssur tjss: as mas s-ss	& r. ssr
rssjrizsrss. ~
Vanjske izgradnje na podlagi parka in decentralizaciji tega Dne 7. maja 1963 se Je se- obratov, razpravljal o skladu glstriratl kot stranski obrat Perspektivnega razvoja pod- stranskega obrata. Sprejel je stal na svojo 1. sejo novolz- skupne porabe, vplačilu do- rudnika s samostojnim ob -a-ietja za daljše razdobje. Na- sk,eP 0 registraciji avtopar- voljeni upravni odbor za ločenih sredstev^ebčini Hrast- čunom, sklenil, da se pri me dalje so razpravljali tudi o ka kot samostojne enote v mandatno dobo 1963/64. Kdo investicije, spremembi pro- definitivno z odpiranjem Vo-delu Oddelka za specialna okviru podjetja. Nadalje so »o člani novega upravnega nik v sklad za negospodarske de polja ne glede na ictvcb-tudarska dela na posameznih razpravljali še o manjših odbora poročamo v posel)- grama uporabe investicijskih ra rušenja na površini. Spre-gradbiščih nadurnem in ne- spremembah pravilnika o de- n«n sestavku. Na tej seji Je sredstev, poslušal je poročilo jel je sklep o najetju krc:'.;ta deljskem delu izdelkih obeh litvi osebnih dohodkov. Nato poročal dotedanji predsed- predsednika komisije za pri- za stanovanjsko lzgradn'0, betonarn zavarovalnih pre- 50 posvetili posebno pozor- "»k upravnega odbora tov. pravo predloga pravilnika o imeneval svoje predstavnike mijah in prijavljanju nasta- nost vprašanju tistih stano- FlorJan Plevnik o situaciji v delitvi čistega dohodka na v upravni odbor vodnih lih okvar, delu stanovanjskih vanJ- ki s0 b‘la zgrajena po Podjetju s tehničnega kot s ekonomske enote, o izplačilu skupnosti v Trbovljah in v komisij v' Trbovljah in Hrast- *etu 1953 in jih zasedajo sta- finančnega stališča ter o delu odškodnine posestnikom na Hrastniku, odobril man:še niku plačevanju boleznin nova,ci. ki niso $ podjetjem samoupravnih organov v pre- Dolu zaradi nastale škode po spremembe v programu vpoglede na spremenjena dolo- v delovnem razmerju. Ob za- lekli dobi. Opravljena Je bila vrtalnih delih, odobril je po- rabe invcstjcIVuh sreds‘ev Čila zakona o zdravstvenem ključku te seje so sklepali še Primopredaja podjetja med moč za otroško Ictovališče v ter odobril odpis nekaterih ■n socialnem zavarovanju ter 0 nfkaler‘h vlogah. Del teh starim In novim upravnim Piranu, ob zaključku pa je osnovnih sredstev In potrdil o podaljšanju oziroma obno- Je bilo ugodno rešenih, nekaj odborom. Razpravljali so o obravnaval nekatere vloge in opravi'ene nadurne nedelj-vitvi vloženih sredstev na de- pa zavrnjenih.	začasnem finančnem obraču- pritožbe.	v--.
Pozit pri komunalni banki v Dne 15. aprila Je bila 42. se-Trbovljah.	ja upravnega odbora. Najpr-
Dne 27. marca 1963 Je uprav-	vo so ugotavljali, kako se !z-
nl odbor na svoji 40. seji raz-	vajajo sprejeti sklepi, nato
Pravljal o naslednjih zade-	so razpravljali o proizvodnji,
Vah: o proizvodnji v marcu,	pri čemer so posvetili poseb-
Prolzvodnem planu za april,	no pozornost debelejšim vr-
tiščenju Jamskih vozičkov,	slam premoga In skrajni
organizaciji obratnih konfe-	štednjl z lesom In drugim re-	Izgradnja stanovanjskega	Trbovljah ln	Hrastniku	In	stolpiču	na Logu In 33 cene-
Vane s posebnim ozirom na	produkcijskim materialom,	fonda	Je	vprašanje,	kl	ga	pričetek	gradnje enega stol-	nih stanovanj istotam, skup-
določene težave v proizvod-	Razpravljali	In sklepali	so še	mora v glavnem reševati ko-	plča	na Dolu.	Poleg tega bo-	no torej 53	stanovanj. Nada-
nJI In s posebnim ozirom na	o finančni	situaciji, gibanju	jekt|v sam Tega so sc samo-	do	sredstva	zadoščala	za	ljevalo se bo z deli na uru-
Poudarek dobrih odnosov z	proizvodnih stroškov, analizi	llpravil| organi Rudnika	Tr-	udeležbo	pri začetku gradnje	gem bloku s 33 cenenimi sta-
hovonajetiml delavci. Raz-	dela stranske In pomožne de-	bovIJe	—	Hrastnik v	polni	novih blokov	v Trbovljah,	kl	novanjl.	Nadaljnja Izgradnja
Pravljali	so še nadalje o	Javnosti,	napredku investicij-	mer| zavedali, ko so namenili	bodo dokončani v letu 1964.	stanovanj	za leto 1964 se bo
Montaži višinskih sonc za ob-	sklh del,	ukrepih za zajezitev	v letošnjem lelu polovico	Na{l" Izgradnje In finansi-	planirala,	ko bo potrjen ur-
sevanje	rudarjev, gibanju	pretirane	uporabe električne-	gk|ada skupne uporabe to |e	ranja stanovanjskih hiš Je v	banistlčni	načrt Hrastnika,
•Iroškov	s primerjavo zad-	ga toka	In komprtmlranega	gg milijonov dinarjev za sla-	Trbovljah nekoliko drugačen	ki je v Izdelavi In bo natsn-
"Jih mesecev, programu za	zraka ter o	nadaljnjem	vzdr-	noVanlsko lzeradnlo v Trbov-	kot	v Hraslnlku, ker fc	1«	tn<> določil	lokacijo nadalj-
rakonslrukcljo separacije, fl-	ievanju IV.	obzorja na	obra-	.i„u J iMaJnlk« n na Dolu	Prevzel vsc le	P°slc Sk,ad	za	"je gradnje	stanovanj.
Stanovanjska izgradnja na rudniku Trbovlje - Hrastnik
■■■■* , 5 aprila	41. seja »lev, spoštovanje varnostnih J™'	V.„!u.vl'ki h^! vcčjl blok * Prlmcrnlmi ,ro" k lemu dodamo še sredstva,
"Pravnega odbora. Na njej	predpisov In o vprašanju	‘	odroma	štiri	ležlščnlml sta-	kl jih prispevajo člani kolek-
razpravljali o začasnem	kontrole bolnih članov ko-	a?,I^U td.nlrane lzerad	novanJ'-	°d	teh Planiranih	tlva kot	predplačilo na sta-
bnančnem obračunu za ma- lektiva. Pomenili so se še o	,divani	8 stanovanj bodo člani kolektl- novanjsko pravico, so vsi viri
r^.in o obračunu dohodka, letošnjem letovanju, predvo- Je	va rudnika dobili v letoš- Izčrpani. Ostane le šc ena
' izvira iz proizvodnje pre-	jaški vzgoji, potovanju neka-	Iz	zgoraj navedenih sred-	njem letu 60	cenenih stano-	možnost	povečanja sred-
JJ°B» za I. tromesečje t. 1.	terih članov kolektiva v Da-	štev,	s katerimi bo podjetje	vanj, kl	bodo	kmalu vseljiva,	stev, to	Je lastna udeležba
, ®dalje so razpravljali o te- chau In Mauthausen, nagra- razpolagalo bodo pokriti vsi v lelu 1964 pa 20 večjih sla- članov kolektiva pri financ!-lenosti in odgovornosti na- dttvl nekaterih članov gasil- stroški za dovršltev treh rr?e za izvedbo rekonslruk- ske čete v Hrastniku zaradi plčev v Trbovljah In H
stol- novanJ v novih stolpičih In ranju Izgradnje stanovanj. c . _	-- izvvudo reKonsirue-	»*c ceic v mašim«« »a.««.	» »luuvij-u Hrast-	dvajset	stanovanj	srednje	Temu načinu bi bilo potreb-
0_,.e	separacije s posebnim	Izrednega prizadevanja pri	niku ter pričetek In delna	tipe.	nf> posvetVI več skrbi In ga
z'to m na (cžavnost terena,	gašenju požara, odobril Je	dovršltev stanovanjskih b!o- V Hrastniku bo	letos vse-	uveljaviti po možnosti posa-
1	odločanju je treba vse	odkup manjše gozdne parcele	kov s cenenimi stanovanji v	IJIvo 20	stanovanj	v	tretjem	meznlh članov kolektiva.
Po zasedanju CDS
Dvoje
zasedanj
Vsi, ki smo bili na zaseda- odbora ali delavskega sveta ter! vodilni ljudje v podjetju del, morali nagraditi poseb-nju, moramo priznati, da Je nagrajujejo. Seveda ee za po. so se zlasti odlikovali pri no zaslužne posameznike.Ko-	KT„ la	^	^
eno najbolj živih, sebne uspehe na delovnem tem delu. Vendar pa so sode- nec koncev gre za dosledno _
in polno življenjskih mestu, temveč za delo, Id so Iovall tudi člani organov Izvajanje delitve po delu ari- pr 13 JC	.
ga opravljali kot člani' orga- upravljanja, ki so vsaj toliko, roma delitve dohodka kof “J svet razpravljal o pen®' nov unravllaniu. Pri tem 11»	no turfl nrlcnovall cnnrlKifHn •»«	slhln (ličnem obracimu za L trO-
bilo to zdravih in
pobud za še boljše uveljav-
ijanje delavskega samouprav-	nov upravljanja. Pri tem ne	včasih pa tudi več prispevati	spodbude za bodoče delo.
ljanja. Na dnevnem redu so	gre za plačano funkcijo v	k temu, da se uveljavi tak-	Vsa družba upravičeno zahte-	mesečje, proizvodnji v aprilu fc
bila važna vprašanja o delu	upravnem odboru ati delav-	šen način delitve, pri čemer	va, da kolektivno In vsak	in pianu za maj, razpravljalo
obratnih delavskih svetov In	skem svetu, ampak za pri-	so si prizadevati z vsem svo-	zase spodbujamo delovne ln	Proizvodnih stroških ter o
o delu upravnega odbora,	znanje določenega dela. ki so	jim osebnim ugledom ln z	poslovne uspehe. Zato je tudi	stanju investicijskih del, raz-
Razpravljalo ln sklepalo se je	ga opraviti mimo svojih red-	vsemi močmi ter se tu in	razumljiva vzpodbudna na-	pravljal je o delu obratnih,
o periodičnem obračunu za	nih obveznosti v teh organih,	tam spoprijeli tudi z večjimi	grada za posebno prizadev-	delavskih svetov in zborov
prvo tromesečje 1963, Id se je	To delo je plod večmesečne-	težavami ln odporom kot je	nost članov samoupravnih	proizvajalcev, poslušal poro'
zelo kritično ocenjevalo. Rav-	ga prizadevanja In Intenzlv-	Ml to sicer videz.	organov, od katerih so po go-	čilo dosedanjega predsednik*
no tako je bilo Izrečeno pre-	nega sodelovanja še poleg	Podobno se dogaja tudi te-	sto odvisni	tudi uspehi vse-	upravnega	odbora o dblu sa-"
cej kritičnih pripomb o pro-	dela na delovnem mestu v	daj, ko pripravljajo v pod-	ga podjetja.	Priznati moram,	moupravnih organov v pre-,'
izvod nji In planu proizvodnje	rednem delovnem času. So-	jetju kakšno resnejšo rekon-	da se pri tem pojavlja tudi	'ckicm razdobju, nato pa je
za mesec maj.	delujejo na posebnih sestan-	strukcijo ati preusmeritev v	nevarnost, da ne bi s takimi	izvolil voliiao komisijo za
Kot zadnje je osrednji de-	kih in zasedanjih, pri tem se	proizvodnji Itd. Za vse te	nagradami dejansko plačevali	izvedbo volitev v nov uprav-:
lavskl svet Izvolil novi uprav-	morajo včasih zelo vztrajno	uspehe ni mogoče doseči	delo v organih upravljanja	ni odbor; predlaganih in iz-
ni odbor, ker je dosedanje-	bojevati in prepričevati, ka-	pravilnih meril za dohodke,	oziroma, da iie M posamez-	voljenih v upravni odbor
mu potekla mandatna doba. kor tudi premagovati nerazu- ker ne gre niti za delovno nikov nagraditi višje, kot M rudnika ža dobo 1963'64 je* Le-tu se je prt posameznih	mevanje, sebičnost	ln	nazad-	mesto niti jih ni mogoče	Iz-	bilo to potrebno. Glede na	Mio 10 novih članov kolefcti-
predlaganlh kandidatih več-	njaštvo.	raziti v številkah. Včasih	je	delovno mesto In samo zato,	va	in 10 njltovih namestak
krat zataknilo, kar je dalo	Uredba o detitvi dohodka	ta prispevek dejansko večji	ker bi to biti člani delavske-	kov Enat	ti Čian upravnega"
slutiti, da so politične orga-	po delu po ekonomskih eno-	kot kakšna racionalizacija ali	ga sveta ati	upravnega odbo-	odbora jc	no svolem Doloža-
nlzaclje v podjetju premalo tah ln podobno v nekaterih napredek posameznika v pro- ra ln M mogoče Imeti tu glavni direktor Predstiv-pretehtale predlagane kandl- naših podjetjih je zahtevala duktivnosti dela, zmanjšanju neke določene obveznosti.	n<- '	‘ .
date. Ne mislim podrobno	precej Intenzivnega dela. Pri	stroškov ln podobno. Ce na	Zato bi lahko to formulo tudi	7 Lnv„
obravnavati primere, pač pa	tem je sodelovalo precej lju.	primer v poditi hi uveljavlja-	obrnili In ugotovili, da jc	]t ‘t-, l-,-m,,	1,,
se ml vsiljuje le misel, o	tli in člnlteljcv od	organlza-	jo takšno razdeljevanje,	ki	treba nagraditi vsak stvaren	. .	“
kateri je razpravljal neki	c! te zveze komunistov	ln sin-	bo vsakega posameznika res-	uspeh In posebno prizadeva-	?°	.*?. Prcdlo8-i inventurnih
član: O NAGRADAH ZA SA- dikatne organizacije do vseh no spodbujalo k večjim de- nje z ugotovljenim koristnim	spi ejem odpisov in
MOUPRAVNE ORGANE.	raznih ustanov, ki sc ukvar-	lovnim uspehom, če je nekdo	učinkom za podjetje, ne gle-	a^lvira*lJc nekaterih osnov-
Ponekod sc res dogaja, da	jajo z organizacijo podjetja	v upravnem odboru ati v po-	de na to, če Je bilo to delo	nia sredstev. Pevskemu dro- -
posamezne člane upravnega	ln produktivnosti dela. Neka-	sobni komisiji delavskega	povezano z delovnim me-	št tu ZARJA je bila odobrena
sveta prispeval k temu pre-	stom. Vendar pa se ml vsi-	dn^rna pomoč za izvedbo
cej več kol M moral po svo-	ljuje vprašanje: ati bi bilo	turneje JO Holandiji,
ji funkciji, potem je prav, da koristno, če ne M opozoril na Na svojem 19 zasedanju ga nagradijo, nrav tako kot	dejstvo, da lahko da kolek-	16. maja 1)63 je delavski svet
za uspeli us delovnem mestu	tlv ne le moralno, ampak	razpravljal o Izvršeni prlmo-
ali kot kakega vodilnega	tudi materialno priznanje za	predaji podjetja med starim
V četrtek, 9. maja, jc s tre-	ko Škoberne in kvintet Tine	uslužbenca, Id je to delo	delo v tiprgvnem odboru ali	in novim upravnim odborom
mi avtobusi »Kompasa« od-	Jelen, iz Trbovelj ter harmo-	opravljal. Vprašanje ki Izba-	v delavskem svetu.	razglablja! je o proizvodnih
potovala preko Avstrije in	nikarski orkester iz Ljubija-	Ja Iz te, doslej še skromne Treba je priznati, da je ta	pt obletnih In začasnem finan-
Nemčije na Nizozemsko kul-	ne. Moški zbor je potoval	Prakse ln Izkušeni, ni v tem	problem dosti širši kot je tu	čnem obračunu za april o in-
tumiška skupina Svobode-	pod vodstvom Jožeta Skri-	ati je treba načelno dajati	nakazan, vendar se zdi, da	vestidjsklh delih o delitvi
Center iz Trbovelj ln Svobo-	njarja, harmonikarski orke-	nagrado za to, če nekdo	je tu nekje treba iskati reši-	sklada skupne porabe razpl-
de Iz Šentvida pri Ljubljani,	ster pa pod vodstvom Sto-	opravlja funkcijo v uprav-	tev ln sicer s pogojem, da	sal je večje število štipendij
Skupino je sestavljalo 87 kul-	Jana Vidmarja.	nem odboru ati delavskem	bomo z vsemi sredstvi piv-	za razne strokovne šole ln
tumo-prosvetnih delavcev — Skupina je potovala preko *vc,u- To
Pevc in godbeniki iz Trbovelj na Holandskem
----r___..__________,,____ 80 redne družbene prečili Izkrivljanje določene se pomenil o spremembi do-
emaderjev in, to motiti	pev-	Jesenic In Podkorena, Badgn-	obveznosti ln pravice vsakega	prakse, M se šele oblikuje	ločila o čl. 17 pravilnika a
.	...	r.—	stejna Salzburga. Mlinchcna	;,a®a, kolektiva. Plačane	ln v kateri Je še precej oho-	delitvi osebnih dohodkov. S
do Ntimbcrga, Vjcr jc bil	*unkcIJe niso v skladu z zna-	lavljanja. Bodi kakorkoli, to	to spremembo se spremeni
predviden postanek ln preno-	5ajem teh organov ln našega	vprašanje zasluži posebno	kalkulativna vrednost točke,
čitev. V Niirnbcrgu jc bil	ce,0,ne8a samoupravnega st-	pozornost, raziskavo in pro-	ln sicer za bralo vrednost In
koncert harmonikarskega or- stema- Zdi se ml pa, da bi učevanje dosedanjih trku- faktor za akorde, kestra, vse tri trboveljske v Primerih, ki sem jih navc- Senj, pa čeprav Jih ni mnogo.	L T
Posvetovanje predstavnikov organov samoupravljanja
skupine pa so koncertirale v
12. aprila so se sestali na Langensennu, ki je oddaljen peeiv predsednika osrednjega 16 km od Ntimbcrga in kjer delavskega sveta RTH pred- $<, biIi gogtjc zbora „Gcsan*
*edni ki vseh obratnih delav- Vcrcin Licdcrjaffel 1839« 11 skib svetov in zborov prolz- maja so v jutnmjih , vajalcev RTH. Pogovorili so pcVC{ ^ godbeniki odpotovati Kot običajno je upravni lettivo: lz obrata Trbovlje: žifaret, Amon Alauf, Ignac se o delu teh obratnih samo- preko Frankfurta in Ktilna odbor rudnika Trbovlje — Franc Cerk. Stanko Hribar. Zagorc. Leopold Vozelj. Ivan upravnih organov ter »goto- do holandske meje kjer so Hrastnik sklical na podlagi Jože SmodiČ, Franc Vrtačnik. Žagar. Leopold Žaubl, Milka vili določene uspehe in tudi jih pričakali holandski gosti- določbe pravilnika o delitvi Ivan Borštnar, Ivan StraŽck, Pirečnik, Rudolf Klančar, neuspehe. Predvsem se po- tcJji.	osebnih dohodkov sestanek Anton Skobe, Jože Klemen, Franc Sluga, Albin Scner. /
greša iniciativo Ln zainteresi-	vseh tistih članov kolektiva, Ivan Trolovšek. Ivan Hribor, lz obrata Senaraclla- Franc
ranost posameznih članov do	Na Holandskem so bdiikon-	ki so šli v času od 1. oktobra	Franc Naglič, Jože Kersnik,	Kovič Franc Urh-in Hi T<>*e
lavskih svetov za probleme	•***! v Tneebcck«, Hecrlenu,	l%2 do 1. aprila 1%3 v pokoj.	Jože Podrcberšek. Alojz Le-	Sardmšek Ivan Cimocršck
podjetja. Obratni delavski	m v Kerta*	y« ti tovariši so se zbrali	bič Jože Blaznik. Albin Han-	Franc Zupančič MirToSkri-’
sveti se morajo pripraviti m	, • PO«g tega pa še izlet v	g, aj>nla na vabilo uprave	čič m Ivan Zarn.
usposobiti za sprejemanje	Amsterdam. Predvideno je	podjetja v klubskih prosto-
večjih pravic in dolžnosti, ki	snemanie za radio in holand-	rti, Svobode I v Hrastniku.
Jih bodo dobili z osamosvo- Sa“ TV. na po-ratku pa še Tu so se poslovili od njih -	„	,
Jitvijo ekonomskih enot. Izo- oh**fc pokopališča Amcrikan- p, edstavnikiupravc podjetja	Hvala, brijel Žagar, Jozc Novak,
braževalnemu centru X- bilo	ccv Mmgraton. glavnega me-	samoupravnih organov, sin-	*,bcrt ^'m.Fronc Cešnovar,	Franc Grajncr.
naročeno, da izdela program	l.imburga Maastricht, tu-	dikatov in družbenih organi-	, !,on. Srzerv7 , l7u?c	lz oddelka za speclubtu ru-
izobraževanja članov delav-	r|&tičneg» kraja Valkenbur-	vanii Vsi ti tipni kolektiva,	5^** Stctan Voutišek, Jožeta	barska dela: Ivan Kolman,
skih svetov. Program bi obse-	Ka in še nekega rudnika.	Ki so šli	v lem razdobju v	Koctnan	Mirko	Kozar, klza	Franc Dornik.
gal osnovne pojme o pošlo-	Pretežni del trboveljske	pokoj, so	prejeli po sklepu	""lak^^^rd.~anprl’J;nP“‘ l, „r-----------
vanju gospodarskih orgamza- skupine sestavljajo rudarji, osrednjega delavskega sveta	V/ ” 't i ?	,	’ Dolane
dj. o vlogi in nalogah samo-	ki	s tem gostovanjem vrača-	določeno denarno nagrado	. p'	' Vsem tem	tovarišem, ki so
upravnih organov itd. Preda-	jo	obisk moškemu pevskemu	kot priznanje za njihovo dol-	.	“	°”ata	Dd:	Anton Gnus,	y v$eh |cUh	zaposlitvc iatcn.
vanja bi bila na vsakem	zboru iz Naubacha v avgustu	goletno in	uspešno delo v ko-	Kotent.	zivno sodelovali	in prispevati
zasedanju delavskega sveta	lanskega leta in so pri tem	lekrivu. Sestanek je bi! za-	‘ lKlv,k D	a	,r?ncI/'‘0'	s svojimi močmi	k	čimveč-
in bi trajala naiveč 10 do obiskali naše izseljence, ki ključen v veselem nzpoto-	Kiidoit >traseK, ivon- USpeilo#n ^ razvoju pod-
15 minut. Prilagojena b: bij»^so	v velikem številu zaoosie-	žcifju.	rad	Koro6cc-	jetja, naša	ponovna i.skivna
tako, da bi bila dojeraliivs	ni	kol mdiirji v holandskih	Poslovilnega sestanka so se	lz	obrata	Dobrna: Fani	Za-	zahvala!
vsem članom delav. »veta; rudnik.!«,	udeležili upokojeni člarri ko- pušvk, Fvau Shtpšak, Karel	LT
Slovo od tovarišev
nar.
Iz obrata Hrastnik: Jože z Zunanjega obrata: Jože Zalokar, Rudolf Kozole, Koritnik, Ana Kočevar, Ga-
la uprave rudnika: Stanko
Naša mladost
Izpred Delavskega doma v Zagorju Je štafeta mladosti kre-n*la proti Toplicam, Izlakam, Mlinšam In Vačam ter naprej Proti Litiji In Ljubljani
mm
	V V;;:	
		
		
		
		
Štafeta mladosti se Je ustavila tudi na Čečah, kjer jo je prisrčno pozdravila tamkajšnja šolska mladina
Med sprejemom štafete mladosti — govori predsednik občinskega odbora SZDL Trbovlje^ Slavko Borštnar
**r 240 mladincev Ekonomske srednje šole Trbovlje je Na Kleku nad Trbovljei ll preurejaj') lamkaTnll turistični dom, ki ga bodo Izročili namenu UhL*,U* teden pomagalo pri delih na Kleku. Ostalim so za 3. Julij — dan slot makih tudarjev. Pri delih pomaga tudi trboveljska mladina s pr©-»ko za zgled!	zlovoljnim delom
Potres v Litiji
Iz naših krajev
LITIJA, 28. maja — Od našega posebnega dopisnika — Točnih podatkov o škodi, ki jo je povzročil nedeljski potres v Litiji, še ni. Cenijo, da je škode za najmanj 168 milijonov din. V Litiji je teže poškodovanih 20 hiš, v Šmartnem pa 13 hiš. Med teže poškodovanimi so poslopje osnovne šole v Smatrnem, kjer so do nadaljnjega prepovedali pouk, obe upravni zgradbi ObLO ler stanovanjske hiše Šmartno 19, Levstikova 1, Ponoviška 5 ter Cesta Zasavskega bataljona 13 in 14. Iz nekaterih od teh hiš so morali izseliti stanovalce.
Pravzaprav pa so več ali manj poškodovane vse hiše
v Litiji in Šmartnem, precej škode pa je še na Vačah in Potšniku. Računajo, da se je življenjska doba starejših hiš zmanjšala za najmanj 36 */«• Precej škode pa imajo obrani tudi na pohištvu in opremi. Med potresom so bile poškodovane 4 osebe, od tega 2 težje.
Že v nedeljo so v Litiji storili vse potrebno, da bi kar najhitreje ublažili posledice potresa. Gasilci so takoj po potresu dali s sireno znak za splošni preplah. Občani pa so se disciplinirano vedli inzato tudi ni prišlo do večjih nesreč. V akcijo so takoj stopili gasilci, pripadniki civilne zaščite in drugi. Posebne ko-
Perspektivni razvoj podjetja Usluga
V	hrastniškem komunalnem obrtnem podjetju »Usluga« razmišljajo tudi že o petletnem perspektivnem razvoju. Letos so se skušali uveljaviti tudi na zunanjem tržišču kot kooperant dravograjskega podjetja »Imont«. Predvidenih 80 milijonov dinarjev Izvoza bodo rkušali vsaj delno realizirati pri drugem gradbenem podjetju v Beogradu, ker je »Imont« odpovedal zunanja dela.
Perspektivni plan podjetja bo zajemal štiri samostojne ekonomske enote. Tako bo prva vključevala vse komunalne službe, kanalizacijo, vodovod In drugo. V okviru te skupine bodo uredili lastno cvetličarno In drevesnico. Od predvidenih 57 milijonov realizacije v letošnjem letu, bo Zasavski tednik	Mate
ta ekonomska enota povečala čez pet let svoj bruto produkt na 92 milijonov dinarjev.
Druga ekonomska enota bo vključevala avto park In rac hanlčno delavnico, ki jo bodo odprli s 1. junijem. V tretji ekonomski enoti tega komu-nalno-obrtnega podjetja pa bodo združevali gradbeno skupino, ki se bo preusmerila Izključno na nizke gradnje. V četrti ekonomski enoti pa bodo mizarji In sllkople-■karji.
V	tem petletnem razvoju bodo v »Uslugi« poskrbeli tudi za Hm sodobnejšo opremo posameznih skupin po ekonomskih enotah, za kar so tudi te Izdelali plan Investicij za posamezne skupine, ki ga bodo postopoma realizirali *ozl pet let. Pri tem pa bo udeležba podjetja precejšnja.
V	»Uslugi« sl že zdaj prizadevajo, da bi v času sezone dobili na delo »stalne« sezon-
nja sodobnega samskega doma, kjer bodo Imeli stanovalci razen lepo urejenih prostorov tudi klubski prostor.
(P)
Interesentom za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš v Zagorju
V občini Zagorje ob Savi so v okviru gradbenega okoliša zraven blokovske gradnje stanovanj predvideli tudi cOTvnlngc za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hišic. Cowning za gradnjo individualnih hiš v Pološki vasi je urbanistično Izdelan, tako da je v njem nakazano 33 gradbenih parcel nad Cesto 9. avgusta, in sicer od hiše Kolenc do »Francka«. Parcele so oštevilčene, za vsako parcelo pa je tudi predvideno, po katerem načrtu se bo gradila hiša.
Za ta cowning bodo prišli v poštev trije tipi nafrtov, kj jih bo mogoče kupiti na Stanovanjskem skladu zagorske občine. Za cel rovvnlng bo izdana enkratna lokacijska odločba, prav tako pa tudi enkratno gradbeno dovoljenje. S tem bodo interesenti mnogo laže in hitro dobili celotno tehnično dokumentacije. prav tako pa bo Stanovanjski sklad odobril vsem interesentom posojilo za gradnjo pod dosedanjimi pogoji.
Načrti so sodobno Izdelani, na podlagi predračuna pa bo gradnja stanovanjske hiše zelo poceni. Občanom Zagorja, ki ee zanimajo za gradnjo lastne stanovanjske hiše priporočamo, da sl na Oddelku za gradbene In komunalne zadeve ObLO Zagorje ogledajo v tem cownin-gu razdelitev parcel in pri-
misije so predlagale vse hiše, da ne bi zaradi porušenih dimnikov in poškodovanih električnih napeljav prišlo do ponovnih nesreč.
V	ponedeljek pa je začela z delom tudi komisija za ocenitev škode, stanovanjska skupnost Litija pa je ustanovila posebne skupine, ki so začele s popravilom stanovanjskih hiš.
V	Litiji so od nedelje od 11. ure, ko sta bila dva zaporedna potresna sunka, čutili do ponedeljka zjutraj še 5 potresnih sunkov, od katerih je bil četrti ob 22,31 močnejši od ostalih. Zadnji potresni sunek pa so čutili okrog 3.31. Potres je dosegel v Litiji stopnjo 6 — 7. Najbolj prizadeta je Litija. Zanimivo pa je, da so potres čutili tudi v ostalih treh zasavskih občinah, vendar letam ni povzročil večje škode. Nekaj več škode je le na starejših stanovanjskih hilali na področju mesta Zagorje, po prvih poročilih pa je poškodovanih nekaj poslopij v okolici Zagorja.
V	Litiji si prizadevajo, da bi kar najhitreje odpravili posledice potresa. Že v nedeljo so občani opraviti precej dela. Z delom pa bodo nadaljevali tudi v naslednjih dneh, da bi čimprej odpravili vidne posledice potresa.
Občinska revija pevskih zborov v Trbovljah
(ar) TRBOVLJE — Zadnja občinska revija mladinskih pevskih zborov in glasbenih ansamblov v Trbovljah je nadvse uspela, tako po kvaliteti izvajanih del kot po udeležbi nastopajočih, saj je nastopilo nad 400 mladih pevcev in godbenikov. Slaba Zasavju je že zdaj dovolj za-’
Ustanovitev
Hortikulturnega
društva za Zasavje
(T. B.) TRBOVLJE — Namen hortikulturnih društev je združiti vse organizacije in ustanove ter zasebnike, ki imajo opravita z urejanjem in olepševanjem pokrajin® ali naselij oz. z gojenjem okrasnega rastlinstva, da bi združili vsa prizadevanja. Vi
I
h
pa je bila udeležba, saj je revijo poslušalo le okrog 200 ljudi, pa če to v glavnem pionirjev. Vprašanje je, ali se starši res ne zanimajo za glasbena prizadevanja in napredek svojih otrok, da je bila udeležba tako slaba.
V aprilu za 77.000 dolarjev izvoza
(b) HRASTNIK — V mese- sestanek v sredo, 29. maja cu aprilu so v hrastnlškl ste- ob 12 30 v dvorani SZDL pd klami dosegli ugodne proiz- _ - .	^ ,	...	„
vodne rezultate. Izvozili so ForteJu v Trtovljah na Trgu za 77.000 dolarjev izdelkov, revolucije 28. kar je 105,1 odstotka doseže-	sestanku bi sc dogovo-
nega plana za ta mesec. Realizacija v aprilu je bila 225 rili §lcdti določitve predlaga-
nimanja in dobre volje za hortikulturno udejstvovanja vendar ni bilo doslej prave povezave med ^vsemi zainte* resiranimi.	j;
Da bi se mogli le-ti pogovoriti o ustanovitvi Hortikulturnega društva za Zasavje, sklicuje občinski ljudski odbor Trbovlje, informativni
milijonov 500.000 dinarjev.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta pa so steklarji dosegli proizvodnjo v vrednosti 921,688.000 dinarjev ali 102,2 odstotka plana za prve štiri mesece. Izvozili pa so za 275.112 dolarjev Izdelkov, kar je 114,6 odstotka štirimesečnega plana.
teljev pravil, kraja in časa ustanovnega občnega zbora in o vseh drugih zadevah V zvezi z ustanovitvijo Hortikulturnega društva. Želj eno bi bilo, da bi se sestanka udeležili vsi ljubitelji in gojitelji okrasnih rastlin.
ŠPORTNI TEDNIK
ce, kar bi ublažilo skorajda padajoč načrt, vsakodnevno fluktuacljo. Ra- l„ še ena prednost grad-zen Investicij v proizvodnjo nje v tem covvnlngu: ker bo-pa menijo v »Uslugi« vložiti do prišli v poštev za gradnjo sredstva tudi v objekte druž- trije tipski načrti, bodo gra-benega standarda. Letos bo- dilclji lahko skupaj naročali do dobili 8 novih stanovanj, industrijsko Izdelane grad-
potem pa vsako leto po ne- benc elemente, kar bo prav sko prvenstvo še bolj pestro UJ. V perspektivnem razvo- gotovo vplivalo na pocenitev in da sc bo prijavilo na start ju Je predvidena tudi grad- celotnih gradbenih stroškov, še več pionirjev.
Tekmovanje pionirjev
z vodnimi modeli na
Izlakah
(ar) ZAGORJE — V petek, 10. maja so sc pomerili pionirji odreda dr. Francetu Prešerna z osnovne Solo Zagorje v tekmovanju z vodnimi modeli č kopališču na Izlakah. Zapisnikarju ee je na startu prijavilo 18 pionirjev in pionirk z motornimi modeli ter 7 pionirjev z jadrnicami. Prijetno je bilo opazovati, s kako zavzetostjo so pionirji pripravljali modele na tekmovanje. Iziti -ški veliki bazen, so je za nekaj ur spremenil v morje po katerem so rezali gladino, ki jo je rahlo kodral veter, motorni čolni In jadrnice.
Pionirji so izvedli to tek movanje v okviru svojega šolskega programa jugoslovanskih pionirskih igčr. Lahko rečemo, da je bilo tekmovanje vzorno pripravljeno, za kar gre zasluga predvsem pionirjem Ln tov. Janku Brglezu. To tekmovanje je bilo prvo takšne vrste v Zagorju ln jo popolnoma uspelo kljub temu, da organizatorji niso imeti šc nikoli opravka s čim podobnim. Predvidevamo, da bo občin-
Prvo mesto v tekmovanju jadrnic Je zasedel s svojim modelom Slavotjub Brečko, drugi je bii Alojz Završnik, tretji pa Janez Pavlič.
Pri tekmovanju motornih modelov pa je zasedet prvo mesto Ivo Sotcnšek čigar model je porabil 21, t sek, da je prevozil progo. Drugi je bit Stanko Žcrko (23,3 sck). tretji pa Beno Mlakar (33,9 sok).
Vsem pionirjem - tekmovalcem čestitamo in jim želimo ee več in večjih uspehov na podobnih prireditvah.
ROKOMETNA LIGA SLOVENSKA Celje : Rudar 10:11 (5:7)
CFIJK — Kljub izredno dobri igri Celjanov so trboveljski rokometaši s taktično igro odnesli minimalno zmago. Rudarjeve! eo bili bolj borbeni in eo zasluženo zmagali.
Rudar (V) : Radeče
18:20(8:11)
VELENJE — Radečanl so v tekmovanju slovenske rokometne lige gostovali v Velenju in z požrtvovalno igro premagali domačine z dvema goloma razlike. Najboljši od Rndečanov je bil Mre-žur.
Brežice : Celuloza 14:13 (7:2)
BREŽICE — Tudi Brcžica-ni Ro le z onim golom razlike premagali sosede iz Vidma - Krškega in tako osvojili dve dragoceni točki.
ZASAVSKA ROKOMETNA LIGA Zora (Tr) : Rudar (H) 19:40 (11:15)
Partizan (Z) : Partizan (Zid. most) 12:14 (9:9) Trboveljske šahovske vesti
(n) TRBOVLJE - V maju so šah isti SK Rudar odigrati dva brzot umirja. Na trening brzotumirju je zmagal mladinec Tono Golob (ti), prod Vodiškom (6), Rugljem (5 in pol) itd.
Prvenstvenega brzoturnirju za mesec maj sc je udlecžito 12 igralcev. Vrstni red: Jazbec ml. 10 in pol (brez poraza), Sribar. Jazbec st., RugcI, Gračner, Oprcsnik, OvniČ. Frece itd.
Za zaključek pionirskega šahovskega krožka na šob Ivana Cankarja ki ga jv V okviru DPD Svoboda II Trbovlje vodil Jazbec rdi., j® odigral inž. Drobež simultanko proti 13 pionirjem. V° dve ln pol urni borbi je zmagal inž. Drobež z rezultatom 12:6. Zmagali so tile pionirji: Franjo Kemperle, Božidar Drnovšek. Alojz Kic. Boril* Kuhar, Dušan WeK« i" Osker Kovač.
ŠPORTNI TEDNIK
SLOVENSKA nogometna LIGA Odred-Krim : Rudar * 2:0 (2:0)
Ljubljana — v nedeij-
nogometni prvenstveni 'ekmi slovenske lige je Ru-5"*“ Prepustil obe točili enaj-j*rivi Odred - Krima iz Mubljano. Po lepi zmagi nad ^jskim Kladivarjem in ®1°4nemu odporu proti dru-*®Ugaš-u Čeliku, je nedeljski ^az skorajda nepričakovan.
Rudar sicer ni igral tako ®?*ejene vloge, vendar so domačini boljši od go-?°v- Do prvega zadetka je ®)° potrebno čačv.ti kar 35 2«nrt, ko je domači r.apada-00 iz kpkih 13 metrov zadel gornji kot. Vratar Bantan, *| je tudi tokrat odlično brajdi je lahko pobral samo r°3o iz mreže. Sedem minut jasneje je nastala v kazen-prostoru Rudarja gne-^ in je eden izmed obrambah Igralcev Rudarja igral z ?ko. Najstrožjo kazen je ~lukič sigurno realiziral in povišal rezultat doma-Qnov na 2:0.
Tuili drugi polčas .je pri-Odred - Krimu. Vra-jar Bantan je bil v tem de-!* Igre nepremagljiv in je "“ranil več nevarnih strelov. ®°dnik Čuček lz Ljubljane sodil najboljše.
V predtekmi so mladinci Rudarja utrpeli hud poraz z Mladinci Odred - Krima, ki ®° jih porazili kar z 8:0.
LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Rudar (H) : Slavija 2:2 (2:0)
(si) HRASTNIK — V eni
najslabših tekem spomladanskega tekmovanja je domači Rudar prepustil točko gostom iz Vevč. Prvi polčas je pripadal domačinom, ki so po zadetku Petana v 16. in 28. minuti odšli z dvema goloma v dobro na odmor. V drugem delu igre so prevze-1 ipobtido gostje, ki so v 60. minuti znižali rezultat. V 86. dosežejo gostje izenačenje, vendar je sodnik najprej piskal gol out, zatem pa je nekdo sunil žogo nazaj na igrišče in v gol. Sodnik je gol priznal, domače vodstvo pa je vložilo protest. Hrastni-ški Rudar s takšno igro, kakršno je prikazal v nedeljo, ne sme v prihodnje računati na kaj več kot »remije«. Slabši del moštva je bil tokrat napad, v očima igralcev pa se je nešportno vedla na igrišču, kar je vredno graje.
Svoboda (D) : Proletarec'5:2 (3:1)
(£) DUPLICA — V dvaindvajsetem kolu je moštvo Proletarca prepustilo obe točki v Duplici tamkajšnji Svobodi. Sodnik Luketič iz Ljubljane je sodil dobro. Tekma je bila nezanimiva in ostra, pri čemer so se posebej odlikovali domačini, tako da je večina igralcev Proletarca več ali manj poško-
dovanih. Napad domačih je imel vreč. sreče in je dosegel pet golov. Enajsterica iz Zagorja ni igrala tako podrejene vloge kot kaže rezultat, vendar se je spet pojavila hiba — neučinkovitost napadalne peterke. Za prejete gole nosi del krivde tudi vratar. Za Proletarca sta bila tokrat uspešna Mitič in Rukavina.
Svoboda (K) : Litija
4:1(1:0)
(č) KISOVEC — Kisovška
Svoboda je na domačem terenu premagala enajsterico iz Litije z visokim rezultatom 4:1. Pred 250 gledalci je tekmo dobro vodil Lončina iz Ljubljane. Igra obeh moštev ni bila preveč lepa, vendar je bila dortiača Svoboda skozi vso tekmo boljši nasprotnik in zasluženo zmagala. S to tekmo pa so si Ki-sovčani skorajda priborili obstanek v ljubljanski pod-zvezi. Gole za Svobodo so dosegli: Ašič 2 ter Zmrzl^k in Deič po enega.
Bratstvo : Litostroj
4:2 (2:0)
HRASTNIK — V prvenstveni nogometni tekmi ljubljanske podzvezc je hrastni-
čko Bratstvo zasluženo premagalo enajsterico Litostroja z 4:2.
MLADINCI:
Bratstvo : Litostroj
5:0 (3:0)
Rudar (H) : Slavija
9:0 (3:0)
Svoboda (D) : Proletarec 0:3 p. f.
Svoboda (K) : Litija
7:3 (3:0)
II. REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA Celje : Rudar (T) 49:44 (28:14)
TRBOVLJE — Košarkarji Rudarja so gotov ali v soboto v Celju in izgubili z istoimenskim klubom z 49:44. Ekipa Rudarja je zaigrala dobro predvsem v drugem delu igre, vendar ni mogla več nadoknaditi razlike iz prvega prš časa. Vodstvo Rudarja je vložilo protest zaradi nepravilne registracije enega izmed igralcev Celja.
Proletarec : Partizan
(Trnovo) 75:52 (34:29)
(jj) ZAGORJE — V 3. kolu II. republiške košarkarske lige je zadnjo soboto Proletarec premagal moštvo iz Trnovega in s tem dosegel že tretjo zaporedno zmago.
Gostje so se v začetku predstavili kot zelo borbena ekipa in so celo nekaj časa vodili, potem pa so domačini zaigrali kot prerojeni in na trenutke pokazali pravo ekshibicijo. Vendar se jim je to kmalu maščevalo, saj so pri tem podcenjevali nasprotnika in dosegli do odmora le prednost petih točk.
V drugem delu je Proletarce vse do 15. minute vodil le z razliko desetih točk, nato pa je do konca povečal prednost na 23 točk, predvsem zaradi razmočenega terena, na katerem sc gostje niso znašli.
Pred okoli 300 gledalci sta tekmo vodila Bukovec iz Medvod in Hojs iz Ljubljane z manjšimi napakami.
PROLETAREC:	Golob 7,
U»0. Giorgio je tiho in oprezno stopal proti svojemu kotu. Ze je odmaknil deske, ki so mn odpirale pot v prostost, ko ga je zadel močan udarec v tilnik. Skoraj omahnil je, toda zadnji hip je le ujel ravnotežje in v temi sunil v temno gmoto, ki se mu je nejasno risala pred očmi. Nekdo je zakričal, toda Izpustil ga ni. Trdno ga je držal za roko In srajco. Giorgio je spoznal, da je Anselmo. Dečka sta se ruvala in čeprav jc Giorgio krepko udarjal, da je Anselmo že skoraj tulil, se vendarle ul mogel osvobodili Iz njegovih rok. Posrečilo ec mu je le, da se jc olajšal za culo, ki jo je odvrgel v temno odprtino Supe pod seboj In da jc z nogami visel v prazne, medtem ko ga jc za roke krepko držal Anselmo. Od vpitja sta sr zbudila mojster in njegova žena in oba sla prišla na hodnik.
170. »Kaj sc godi, Anselmo?« je vreščala razburjena ženska. »Se ti je zgodilo kaj hudega?« - »Giorgio se jc vrnil, spet je prišel krast, pa sem ga ujel. Jono j ...« Giorgio ga Jc ugriznil za roko, toda pobalin ga jc še vedno držal, kot bi mu šlo za življenje. »Nič ne vidim, kje pa sta?« sc jc razburjal mojster. »Zena, pojdi po luč.« Zdaj jc Giorgio vedel, da gre za sekunde, kajti če ga dobila v kremplje mojster in njegova žena, jc izgubljen. Brez uspeha je grizel Anselmovo roko. »Giorgio, umakni glavo, pazi,« Je zaslišal tedaj Antonijrv glas iz. šupc pod seboj in že jc dolga deska lopnila Anselma po prstih. Nečloveško je zarjul in ko je dobil še po drugi roki, je spustil, da je Giorgio telebnil v mizarsko šupo. »Zdaj pa hitro pot pod noge,« jc priganjal Augusto, »ker oni zgoraj tako neznansko kričijo, da bodo zbudili celo mesto.«
Stvarnik 23, Baloh 14, Kranjc 21, Šteferl 2, Zmaj-šek 8. PARTIZAN (T): Kocjančič 2, Podboj 2, Vodopivec 22, Sehman 18, Pretnar 8.
Proletarec : Svoboda 69:62 (28:30)
(jj) ZAGORJE — Že v prve n kolu tekmovanja v novi II. republiški košarkarski ligi sta se srečala kandidate za prvo mesto — domači Prole-tarec in ljubljanska Svoboda. Pred okrog 250 gledalci so zasluženo zmagali domačini, srečanje pa sta vodita z napakami Zule iz Domžal in Berčič iz Maribora.
PROLETAREC:	šteferl 4,
Stvarnik 19, Kranjc 20, Baloh 2, Golob 7, Zmajšek 17.
SVOBODA: Gabršek 4, Ahčan 1, Lesjak 1, Sešek 16, Va-hen 6, Kos 2 Loboda 6, Repar) šek 22, Crnek 4.
Začetek tekme je pripadal domačinom, ki pa so kmalu popustili in dovolili, da so gostje po zaslugi odličnega Repan.ška vodili v 15. minuti z 10 točkami razlike. Potem pa so spet začeli z napadi domačini in do konca prvega dela znižali razliko na 2 točki.
V drugem delu so domačini zaigrali mnogo bolje in že je kazalo, da je zmaga 'a-gotovljena. Gostje pa so uspeli 5 minut pred koncem znižati rezultat na razliko 1 točke. Domačini so spet odlično zaigrali in zmagali s 7 točkami razlike.
Ženske: Proletarec :
: Slovan 41:44 (12:21)
ATLETIKA
Prvenstvo v Trbovljah
TRBOVLJE — Na stadionu Rudarja je bilo v nedeljo kvalifikacijsko kolo atletskega ekipnega prvenstva Slovenije za starejše mladince. Prvenstva ec je udeležilo nad 80 tekmovalcev iz 5 atletskih klubov: Kladivarja, Triglava, Olimpije - Svobode, Ljubljane in Rudarja. Organizacija tekmovanja je bila odlična, vreme pa ugodno. Med domačimi atleti so dosegli pomembnejše rezultate: Ko-saber je bil drugi na 2000 111 takoj za Zuntarjem (Kladi-var) in dosegel čas 5.50,2. V metu diska je osvojil pr. o mesto domačin Koš ec z znamko 43,3 m. Domačini so v skupnem plasmaju zasedli peto mesto.
ORODNA TELOVADBA
Skaza tretji
LJUBLJANA — V študijski telovadnici Partizana v Narodnem domu v Ljubljani je bilo v nedeljo republiško prvenstvo v orodni telovadbi, pri čemer sta zasavska tekmovalca Marjan Skaza in Marlenka Kovač posegla v boj za najboljša mesta. Marjan Skaza je v zveznem razredu osvojil tretje mesto takoj za Cerarjem in Šrotom. Pri mladinkah je v tekmov* nju prvega razreda zaslui» no zmagala Marlenka Koval iz Zagorja ■ TJ,96 Wk. t tekmovanju članov prve* razreda je bfl Hraetati* Poljšak četrti.
Vaš obveščevalec
Mali oglasi
PGD Praprelno — Hrastnik proda avtomobil znamke AVSTRO — Deimler-Benz — tudi po delih. Na zalogi so tudi rezervni deli, gume skoraj nove — format 650-20 znamke »Pireli«.
Poceni prodam rabljeno kuhinjsko opremo. — Naslov v upravi lista.
Prodam manjše posestvo (3 hektare) blizu Izlak. — Informacije na upravi lista.
Po ugodni ceni prodam v bližini Dola pri Hrastniku malo posestvo (2 ha). Prodam tudi samo hišo — ta-
koj vseljivo in 7 arov vrta. Hiša je nova z električno in vodovodno napeljavo. Eventuelno tudi zamenjam za podobno v okolici Celja, Laškega, Rimskih toplic. — Naslov v upravi lista.
Preklicujem za neveljavno, izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 215198 na ime Stjepo Turkovič, Ljubljana, Novakova 5 b.
Preklicujem za neveljavno izgubljeno izdajnico za nakaznico 0239 bančnega čeka 148.502 v znesku 12.357 din na ime Ljudmila Ocepek, Zagorje, Kotredež 7 a.
Preklicujem za neveljavno naročilnico št. 1456 pogodbe o odobrenem posojilu št. 294 z dne 17. 5. 1963 v znesku 89.000 din — saldo 12.129 din. — Milan Sener, Trbovlje, Neža 37.
fctteMg»3B
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so naši ljubljeni mami in stari mami
JOŽEFI SIKH I roj. Vrezk
darovali cence in cvetje, se poslovili od nje in jo spremili na zadnji poti.
. Iskrena hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju Bolnice Trbovlje za pomoč ob bolezni, sindikalni podružnici bolnice, dobrim sosedom, godbi in duhovniku za ganljive besede. Se enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči sinovi in hčerke z družinami
Trbovlje, 13. maja 1963.
Kino Delavski dom v Trbovljah: 23. maja franc, film LOLA; 24. — 27. maja ameriški. barv. film AVANTURE HAKLBERt FINA; 28.
KOMISIJA ZA RAZPIS MESTA DIREKTORJA ObLO TRBOVLJE
razpisuje
mesto direktorja gospodarske organizacije »TAPETNIŠTVO« Trbovlje.
Pogoji: visokokvalificiran delavec v tapetništvu; srednja tehnična ali ekonomska izobrazba in 5 do 10 let prakse v enakem ali sorodnem podjetju.
Prošnjo vložiti na Komisijo v 15 dneh po objavi tega razpisa v »Zasavskem tedniku«, kolkovane naj bodo z 259 din.
Komisija za razpis mesta direktorja
UPRAVNI ODBOR TRGOVSKEGA PODJETJA DOL PRI HRASTNIKU
razpisuje delovno mesto
POSLOVODJE za prodajalno Sadja in zelenjave.
Pogoji: kvalifikacija v trgovski stroki. — Razpis velja tl o zasedbe mesta. — Prošnje poslati upravnemu odboru podjetja.
Kombija za sprejem In odpoved delovnih razmerij pri podjetju
KROJASTVO IN ŠIVILJSTVO TRBOVLJE razpisuje
2 DELOVNI MESTI ZA KVALIFICIRANE KROJACE-ICE za velike komade.
Službo Je mogoče nastopiti takoj! Osebni dohodek po pravilniku.
Zaključni računi « Zaključni računi
GOSTISCE ELEKTRARNA TRBOVLJE na dan 31. 12. 1961
AK I IVA	PASIVA	V 000
1. Osnovne sredstva	
Sedanja vrednost osnovnih sredstev	
Sedanja vicdnost sredstev skupne porabe .	
H. Druge oblili sredstev	
Banka In blagajna	.	;	;	36
Kupci in druge terjatve .	;	;	177
Zaloge	j ;	249
Druga aktiv*		442
Skupaj	904
1. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad .	.	;	;	l	
Sklad skupne porabe .	•	:	:	—
Rezervni sklad in drugi skladi	i	—
11. Druge oblike virov sedstev Krediti pn banki ....		
Dobavitelji In druge obveznosti	•	886
Druga pasiva		j	18
Skupaj	e	»04
Doseženi dohodek znaša 7,610.485.—, Podjetje jo prodajalo topla in mrzla Jedila ter brezalkoholne pijačo članom kolektiva.
Računovodja:	Predsednic UO:	Direktor:
Franc GROŠELJ	Ivan ROZINA	Peter SDS
—	30. maja Jug. film NEVARNA POT«.
Kino Svoboda — Trbovlje II:
25. — 27. maja ital. film GARSONJERA; 28. in 29. maja ital. barv. film ZVEZDE NOČI.
Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 25. — 27. maja ital. barv. film -EVROPA PONOČI«; 1. in 2. junija amer. barv. film LINIJA ZA TAKSON. Predstave: v soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15.
Kino -Svoboda II« v Hrastniku: 24. maja jug. športni film PARTIZAN IGRA; 25.
—	27. maja amer. barv. film DR. IN LJUBEZEN; 29. in 30. maja franc, film TI SI MOJE ŽIVLJENJE.
Kino Delavski dom v Zagorju: 25. — 27. maja franc, film RESNICA; 29. in 30. maja domači film NE DREZAJ V SREČO.
Kino Litija: 24. — 26. maja franc, film RACIJA; 28. in 29. maja amer. VV film DIVJI VETER.
Kino Šmartno: 25. in 26. maja ital. barv. VV film NE POZABI ME; 29. in 30. maja franc, film MUTIVODA.
kraj 15; Peter Merva, elek., Kidričeva 3 in Olga Zmaj-šek, pletilja, Selo 111; Martin Habjan, modelni mizar,' Trbovlje — Žabjek 12 in Frančiška Repovž, nataka- ■ rica, Selo 24; Edvard Fri-škovec, pek, Podvine 39 in Ivana Penko, električar, Podvine 11.
Smrti: Janez Jus, upokoje-nec, Podvine 27 — star^ 48 let.
BREŽICE
Rojstva:	Nedeljka Draško,
Brežice — deklico; Marija Černelič, Zdole 45 — dečka; Stefica Lubšina, Gaberje 39 — dečka; f.eža Zorko, Bre-. žice — dečka; Iva Reccr., Brežice — deklico; Anica' Lasnik, Sevnica — deklico.
Poroke: Vladimir Medvešek, uslužbenec. Zakola in Terezija Pšeničnik, uslužbenka, Mali Obrež.
Smrti: Janez Pleterski, soc-; podpiranec, Brežice — slar 64 let; Ana Bogovič, soc. podpiranka, Dobova — stara 7 let.
GIBANJE . PREBIVALSTVA
TRBOVLJE
Rojstva: Marija Sotlar, Kisovec 52 — deklico; Marija Zupan, Prapretno 12 — deklico; Cilka Slade, Neža 26
—	dečka; Jera Las, Ribnik 19 — dečka; Marija Senkiš, Gabrsko 42 — dečka; Karolina Oplotnik, Neža 26 — dečka; Marija Vozelj, Jablana 3, Zagorje — dečka; Ana Kelek, Hrastnik 68 — dečka; Hedvika Plazar, Radeče — dečka; Marjana Hočevar, Ribnik 25
—	deklico; Barbara Kanc-lari, Čeče 74 — deklico; Marija Pavšek, Senožeti 11 — dečka; Rozalija Kralj, Trg svobode 1 — deklico; Marija Frelih, Nasipi 8 — dečka: Marjeta Benetk, Hrastnik 337 — deklico; Pavla Razpotnik, Kisovec 122 — dečka.
Poroke: Lazo Crnamarkovič, rudar. Kolodvorska 10 in Dž.orža Frlužec, del.. Kolodvorska 10; Ivan Pinterič, rudar, Šuštarjeva 41 in Mina Lobnikar, trg. pom , Opekarna 4 a; Mihael Eržen, elektrovarilec, Gimnazijska 22 in Silva Okorn, frizerka, Neža 12; Jože Cestnik, del., Vrhe 1 in Ada Škrinar, del., Trg svobode 34.
Smrti: Andrej Debeljak, upokojenec, Ribnik 9 — star 80 let; Ivan Vidmajer, upokojenec, Ob železnici 11 — star 87 let; Jože Vidergar, upokojenec, Obrtniška 2 — star 63 let.
ZAGORJE
Rojstev doma ni bilo!
Poroke: Vincenc Kerin, elek., Hrastnik, Podkraj 89 in Breda Grčar, nam., Podkraj 5; Božidar Smolič, ključ., Trbovlje in Martina Batls, kuharica, Kisovec 60; Jernej Ojstršek, rudar, Ojsteršek, rudar, Ojstro 26 in Štefanija Rcnčof, dol., Pod-
CETRTEK — 23. maja
8.05	Maj in ljubezen v zborih in samospevih; 9.25 Obisk v 'operni hiši; .1055 Vsak dan nova popevka! 12.30 Do trinajstih v vedrem tonu; 14.05 Tri posmi Srečka Koporca; 14.35 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dali za vas; 18.10 Zvoki iz Ukrajine; 18.25 Prvi večerni ples; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK — 21. maja 8 35 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah; 10.55 Vsak dan nova Popevka; 12.15 Poje Koroški akademski oktet; 12.30 Skladbice Fritza Kreslerja! 12.45 Popevke za vas; 15.15 Od tanga do foxtrota; 18.1® V pesmi in plesu po Jugoslaviji; 20.00 Lahka glasba!
21.15	Oddaja o morju ** pomorščakih.
SOBOTA — 25. maja
8.05	Poštarčck v mladinski glasbeni redakciji; 8.55 ladijska šola za nižjo stopnjo; 9.25 Pogled z ljubljanskega gradu; 12.15 Rado Simoniti:	Kolednica mla-
dinskih brigad; 13.30 Znane in neznane v vedrenj rltlu; 14.35 Naši poslušale* čestitajo in pozdravljajo!
15.15	Za oddih in razvedrilo; 17.50 Z lokom po strinah; 20.00 Sončna ura (pr®" nos javne oddaje).
NEDELJA — 26. maja
8.05	Mladinska radije** Igra; 8.40 Pripravljamo na mladinske pevske rcV_ je; 10.00 Se pomnite, tovariši ...;	11.50 V tričertin-
ekem taktu; 12.05 in 1* Naši poslušalci čestitajo 1 ^ pozdravljajo; 15.35 Za '«a kogar nekaj; 16.00 Humor ska tega tedna; 16.20 04*"^ ca s popevkami in prič, nlml melodijami; 17.05 1 tara v ritmu; 17.15 H**'d ska igra; 20.00 Izberite m lodljo tedna.
Henri je vedel, da toko zaupa Tomu vse. Potna! ga je «e la vojne, iz tistih najtežjih dni, «a skupaj ob jadrala kot vojaka pol sveta, •e® let je Ml Henri Tomov mehanlčar. Henri I* bn tisti, ki mu Je pripravljal letalo za bojne Polete in vedel je, da ga ima Tom rad in da ga 2«*tuJe. Vsak letalec ceni mehanika, ker ve,
*	mu najmanjša napaka na letala, ki bi jo Povzročila neodgovornost in lenoba mehanika, ■hko povzroči naj večje težave in v najslabšem P**neru tudi smrt.
Po vojni sta se razšla. Vrnila sta se na svoja domova. Henri Je bil rojen v New Yorku, kjer I* je čakala žena in dva otroka. Tom se je pa v svoje mesto, kjer se je mislil poročiti, o^aj se je spominjal precej Intimnih razgovo-*0v. Id Jih je imel s svojim mehanikom, Henri-ton. Spominjal se Je, kako je Henri z I j ubežati® govoril o svoji ženi ter o svoji hčerkici |n sinčku. Spomhijal se je tudi, kako hrepeneče [e čital njihova pisma in kako si je želel priti
*	svoji srečni družinici. Verjetno je tudi zaradi tega tudi sam Tom razmišljal o tem, kako se bo nekega dne sestal s svojim prijateljem Herojem ter z enako ljubeznijo in spoštovanjem Šovoril o Avl in njunih otrocih.
Po vsem sodeč mu pa usoda ni bila naklo-®toia. Včasih je tudi mislil na nenadna ■Ječanja s prijatelji, nikoli sl pa ni mislil, da •* bodo srečali v tako težkih okoliščinah.
15 Veliko pričakovanje
Takoj ko je zagledal Henrija, je uvidel, da **e more biti govora o tisti sreči In zadovoljstvu, 0 katerem Je govoril in vedno sanjal Henri, čeprav bi bfl še tako utre jen in lačen po celodnevnem delu in da ga doma čaka žena bi djfoei, bi bH Henrijev obraz čisto drugdten. **lrno tega je pa vedel, da je bn Henri močan, btočan v moralnem smislu besede. Tudi v najtežjih dneh vojne je vela Iz Henrija razpolo-ženost. Vedno je govoril, da se mora še tako rirašna stvar spreobrniti na bolje. Sedaj Je pa *? obraz kazal povsem drugačno prepričanje.
je najprej pomislil, da je kdo od njegove "Tilne bolan ali pa da je morda celo umrl. Toda v tem primeru bi izglodal Henri tisto "togiiče.
Tisto kar je Toma najbolj presenetilo, Je bila ”°ba obleka, ki Jo je nosil Henri. Spominjal se to da se Je Henri vedno lepo oblačil In da je bila njegova uniforma v vojski vzor za vse njih. ®Poznal Je, da so Henrija zadele težke material-?e tirtil. Tu mu pa lahke pomaga In me tudi bo...
Ko Henri ni odgovoril niti na njegovo drugo ''Vračanje, mu je dejal:
— Bojim se. da ate ostali brez dela. Ali po-"ebujetc kaj? Ce lahko, vam od srca rad polagam!
Globok vzdih in tišina sta bila najboljši od-”°Vo' nn njegovo vprašanje.
_ Počasi sta šla skozi predmestje New Torka.
ie to eno Izmed najrevnejših velemestnih ”*dmcstlj. Ta ao biti življenjski stroški za '®bajkrat nižji od tistih v središču mesta.
Tom je bil vesel, ko mu Je Henri povedal, 2 to vsa družina živa, le lena ie hčerkica bolc-21*. •» P« že tretji mesec zastonj obletava vse ^*“kc družbe v mestu In Išče zaposlitev.
»Zakaj se niste obrnili na mene?«
(up Uh, zakaj?! Jc globoko vzdihnil Henri.
sem vse letalske družbe in veliko vojnih jj**'Vsi n mi obljubljali. da bom dobil j®, toda vedno, kadar sem ponovno prišel, g®1 »llšal ne in videl na njihovih obrazih, da tg/ to nvMMlne, da jih <»V«ivkujem. Komaj se •**. da sc me rešijo. Mimo toga je pa, kot "^»i Veste, velika kriza v naši stroki.
4v_p Ce Irt vedet da bo tako, Irt vas vari ra toga osebnega stražarja, p Kc bi rad šel iz Kes Torka. de's<b‘J mu je Tom dal ček na večjo vsoto arju kot dokaz, da se ne obnaša naprsni J?" tot ostati vojni tovariši. Henri jr bil prr-tjy "• Tedaj Je Tom opazil na njegovem obrazu rg,0 sr°čo In veselost, tisti sijaj v očeh, kato-H- je spominjal Iz najtežjih vojnih dni. tla .7* !-•' je, da bi šla v neko malo krčmloo, i, »odo poklepetala lu proslavila snidenje, ‘»tori je pripovedoval, da sv Je že sam pri
sebi zarekel, da bo začel z nedovoljenimi deli, če ne bo kmalu našel službe.
— Ce M bilo potrebno, M lahko tonu tudi™
NI dokončal stavka, Tem Je pa vedel, kaj Je hotel povedati s tem. Spoznal Je v kakih nemogočih razmerah je živel doslej.
Končno Je prišla vrsta tudi na Henrija, da Je začel postavljati vprašanja tudi on. Po obraza svojega prijatelja Je videl, da nekaj ni v redu. Kmalu je zvedel vzrok. Takoj ko ga je vprašal ati se je oženil in koliko otrok Ima, je Tom pogledal v tla.
Po krajšem premišljevanju je Tom povedal Henriju vse. Henri bi bil srečen, če bi mu lahko pomagal. Globoko se Je zamislil In Iskal kako primemo rešitev.
— Pa njena prijateljica mora vedeti, kje jc. Ugrabiva jo, pa bova zvedela kje jc, je dejal In gledal Toma kaj bo odgovoril na to.
Tom Je premišljeval, te nekajkrat je pričel tudi sam do podobnega zaključka, toda narediti kaj takega, ne da bi si nakopal na vrat policijo In tudi bando, kateri je verjetno pripadal njen oče, vse to se mu je zdelo problematično.
Zelo dobro je bil seznanjen s tem, kar je naredila policija. O inšpektorjevih sumih mu je pričal stari prijatelj, letalec, ki je sedaj delal kot preiskovalec v policiji. Povedal mu je toliko, kolikor Je lahko zvedel. Tudi sam mu je dejal, da niso to izčrpna poročila, da ne ve točno kaj meni inšpektor Kannet storiti in kaj misli v bodoče storiti. Povedal mu Je pa tndi, da misli Inšpektor, da jc missis Jeni G er vmešana v zadevo okrog ugrabitve A ve. Dejal mu je še, da policija išče in da mu bo takoj sporočil, če bodo kaj izslediti. Toda za Toma so bili dnevi vse težji, policija pa ni našla še nobene sledi. Res, govoril mu Je tudi o gospodu Rocku Cer. Prepričan Je bil, da je to zelo nevaren, pameten In prepreden moderen ameriški gangster. Povedal mu je, da je lastnik nekaj zelo modernih koc-kamic, kar je sedaj ne samo Toran, temveč tudi Henriju potrjevalo, da je beseda o nepoštenem moškem.
— če Je tako, zakaj ne bi potem, Je vse bolj živahno govoril Henri, zakaj ne bi storila tega. Česa naj se bojiva? Mimo tega imava opravičilo. VI iščete žensko, ki vas ljubi in ki bo srečna, če Jo rešite.
Ponovno jc govoril v dvo.ftoi, kar jc Tore zelo dobro opazil. Ne, ne šega človeka ne ornem mešati v take pustolovščine. Ne, nikakor. On Ima družino In Je srečen, že takoj Jutri, ko bo dobil delo, bo srečen In miren moški v krogu svoje družinice.
To Je menda spoznal Henri, ko jc Tom dalj časa molčal in premišljeval.
— Toda to ne morete nikakor izpeljati vi sami. Ati ml ne zaupate?
— Nasprotno! Ce M bili prosti, ae bi premišljeval. Teda vi imate družino in jaz vas ne smem vic« v pustolovščino, ki bi »e morda tragično končala za vašo druži,to. Že sam vaš izgted
govori ...
' Tu ga je Henri prekinil in začel hitro govoriti In ga prepričevati, da o kaki nevarnosti ni govora. Policija Jima pravzaprav ne bo mogla storiti ničesar. V naj slabšem primeru bosta lahko le denarno kaznovana. Kar se pa tiče morebitne borbe z transferji, si je on vedno želel, da se sreča • takim borcem. Oni so biti baje kriri tudi za smrt njegovega očeta ta Henri si Jc vedno icM, da sc jim maščulc. Ko mu je povedat to, je udaril s svojo veliko in močno pestjo po mizi, da sta sr dva kozarca prevrnila ta se razbila.
— Mimo tega pa znam ravnati tudi s pištolo, ker je tudi to spadalo v moje področje. Moram vam reti, da Jo imam tudi sedaj ta da Jo v zadnjem času nosim vedno s seboj.
Pri trm Je oprezno zavlekel reko ped vek-njlč. Tom Je nevede položil roko na zadnji žep, kjer Je tudi m netil svojo pKtnle, od katere ec v zadnjem času ni nikoli ločil.
— Polna Jc ie od konca vojne. Jutri jo boni atitiit. pregledal ta prmrkm.il. ker od tedaj ni sem Izstrelil iz nje niti mcllut.
— Se pred nekaj dnevi je mirovala tndi moja pištola, toda od tihega dne. ko sem odšel za njo.... tu JČ umolknil. Res. nissan streljal v glavo.., Jc dodal po krajšem premolku z resnim glasom.
Henri ga Jc začdl ponovno prepričevati, da tu ne more biti besed o kaki nevarnosti. Iznesel »n« je tudi načrt, kako bosta vse to izvedla.
“VOH PA II Ul S o velikem porazu
»Ne verjemite«, piše eden izmed razoč* ranih, »da umiramo tukaj z besedami .Nemčija' in JHeil Hitler!* na ustnicah. Tu umiramo in — strašno umiramo. Toda poslednje besede umirajočih so namenjene materam in drugim najdražjim svojcem, ali pa so le še kriki in klici na pomoč.«
Hitler si je postavil svoj glavni stan v Vinici, v Ukrajini. Od tam je spremljal napredovanje svojih armad v velikem navdušenju. Pričakoval je, da bo lahko kmalu svoj glavni štab premestil še mnogo dalje na vzhod, preko Dona in Volge. Iz Vinice je poveljeval .armadam v Stalingradu in na Kavkazu. Računal je z zlomom Sovjetske zveze še tisto zimo. čutil se je bodočega gospodarja sveta. Njegove blazne ideje so ga zaslepile. Stvarnost se ni ravnala po njih.
PREVELIK APETIT
Hitler je napravil napako. Imel je mnogo prevelik apetit. Ni se zadovoljil s prvotno zamislijo, da prodre do Volge in zavzame Stalingrad, ampak mu je šinilo v glavo, da bi lahko sočasno prispeli tudi na Kavkaz in se polastili petrolejskih polj. Toda osvojil nj niti Stalingrada niti nafte.
Ob koncu julija 1942 bi 4. oklopna armada — po mnenju strokovnjakov — najbrž lahko zavzela Stalingrad. A usmerila se je na jug, da bi pomagala pri napadu na Kavkaz pod poveljstvom von Klelsta. Ko je armada opravila tu svojo nalogo in bi se lahko usmerila spet proti severu, k Stalingradu, so Rusi zbrali že dovolj sil, da so sc lahko uprli nemškemu prodoru.
2e v septembru Jc bilo vidno, da so nemške sile, ki prodirajo v Stalingrad, premajhne in prešibke, da bi mesto lahko zavzele. Možnosti so bile dvomljive. General Haider, tedanji šef štaba, je dvomil v uspeh. Menil je, da osvajanje Stalingrada ni vredno tolikšnega napora in tako velikega tveganja.
Med svojim napredovanjem so Nemci izpostavili severno krilo svoje fronte resni nevarnosti sovjetskega protinapada čez Don. Nemške enote so bile tako razdrobljene, da j so morali uporabiti zanje rezerve, in od sep-I tembra so večji del severnega boka nemške fronte, ki sc je raztezal od Voroncža, do Sta-lipgrada, sestavljale italijanske, madžarske in romunske divizije, ki jih je von Paulus ocenil za slabše opremljene in manj sposobne.
BURNI PRIZORI
Poskus generala Haiderja, da bi opozoril Hitlerja na nevarnost in tveganje * osvajanjem Stalingrada, je povzročil samo burna prizore, kakršni so se pri Hitlerju ponavl tali. Hitler je generalni štab znova obtožil stra*. hopetnosti in sc norčeval iz poročil obveščevalne službe o okrepljenih sovjetskih pripravah za množično protiofenzivo. Ko so mu prehvali poročilo o sovjetskih priora-yah, o možnostih, da Sovjeti /bero pri Stalingradu do milijon dvesto tisoč vojakov, poročilo o sovjetski proizvodnji prvovrsanfh tankov (okrog 1200 na mesec), jc Hitler podton im šel e pestmi nad generala, Iti jo bral, da bi mu preprečil tako »idijotsko čvekanje«. Hitler jc odklonil vsako opozorilo, vsak dokaz in je neprestano dokazoval in zatrjo. val, da so Rusi »pri kraju«, da nimajo nobenega nadomestila ta padle in ujete vojake. Haider je pomejc pripovedoval o tem in tr» dil, da je Hitler ravnal kot človek, ki nima pojma o vojaški strategiji. Kar jc počenjal in ukazoval, jc bilo pripisati njegovemu pogosto neobrzdanemu značaju, ki so ga vodili trenutni nagibi. Ko je Haider ob koncu septembra predlagul, da bi ustavili napadi na Stalingrad, sc je Hitler razjezil, Haiderja odpustil ter postavil na njegovo mesto na čel ni -* ka glavnega štaba generala Zcislcrja.
Iz albuma filmskih Igralk: Mylene DEMONGOET
Nepotrebni rekordi
V prvih mesecih letošnjega leta je bila dosežena že vrsta svetovnih rekordov, za katere pa bi težko rekli, da
Mojstrsko popravilo
Večje število urarjev je nedavno tega skupaj popravljalo uro na stolpu mestne občine v Horshamu (Anglija). Po opravljenem delu so urarji trdili, da bo ura delovala pravilno in točno javljala čas. To je bilo sicer res, toda opoldne je za 12 udarcev porabila kar 25 minut.
. Vstopnica v »naturi«
V Oaklandu v Novi Zelandiji lahko vsak otrok, ki prinese kanglico deževnikov, zastonj obišče tamkajšnji zoološki vrt. Uprava vrta se je za ta korak odločila zaradi velike požrešnosti petih malih nojev, ki so pred nedavnim zagledali luč sveta.
Drage besede
Žena prvega letalca, ki je preletel Atlantik, Charlesa Lindbergha, piše spomine za neki ameriški časopis. Honorar, za katerega se je domenila z njim, ni majhen: 4 tisoč dinarjev za vsako besedo!
sodijo na področje športa, a še manj, da so koristni, pomembni ali vsaj pametni.
£ Tom Hill, študent kemije iz Londona, je postal rekorder v rokovanju. Neki Američan iz Kalifornije je od jutra do večera pojedel nič manj kot 367 jabolk. Ta rekord pa je kmalu zatem »zasenčil« podvig nekega Kanadčana, Id je v borih tridesetih minutah pojedel štiri velike kose domačega mila.
£ V ZDA so priredili tudi tekmovanje med pianisti, ki
Elektrarna pod zemljo
V Sovjetski zvezi se pripravljajo na gradnjo ogromne podzemske hidroelektrarne pod planino Altaj, kjer izvirajo pritoki največjih zahodno sibirskih rek Irtiše in Obe. Strojne dvorane te elektrarne bodo vklesali v stene planine in jih povezali s predori. Voda, ki bo poganjala turbine z močjo od 175 do 200 tisoč kilovatov, bo padala z višine nekaj sto metrov.
Energijo, ki jo bodo tukaj proizvajali, bodo uporabili za ureditev namakalnega sistema v vzhodnem Kazahstanu, pomagala pa'naj bi tudi pri pridobivanju cinka in bakra iz altajskih rudnikov.
igrajo z nogami. Prvo mesto je seveda zasedel neki Američan, ki je z velikim »občutkom« zaigral Chopinove etude. Ob koncu koncerta j6 ta genij odigral tudi lastno skladbo »za noge«. Imenoval; jo je »Pediker«.
^ Nekega angleškega brivca so proglasili za »najvztrajnejšega v 1. 1962«, saj ni izpustil Škarij iz rok kar 71 ur, 4 minute in — eno sekundo.
Kavarne brez alkohola v Bolgariji
Prvega maja je v Bolgariji^ stopil v veljavo odlok ministrstva za notranjo trgovino, ki prepoveduje v kavarnah in slaščičarnah točenje alkoholnih pijač — razen piva. Zmanjšali bodo tudi število gostiln. Občinski odbori morajo v najkrajšem času zapreti vse tiste gostilne, ki so nadštevilne. Razen tega jo bilo osebje gostiln in restavracij opozorjeno, naj ne prodaja alkoholnih pijač mladoletnikom in voznikom avtomobilov. Vse prekrške bodo strogo kaznovali.


tj' H


Piše: Franc Slapnlk-Boris
Vtisi s poti po Afriki
Nadalje ho združenje »RUDIS« izdelalo cnginccring za največji kamnolom v Egiptu, STT Trbovlje pa ho ponudila strojno opremo. Prejeli smo tudi vse podatke za izdelavo enginceringa za prvi rudnik črnega premoga v Egiptu. Ker ima država velik interes, da hi za svoje potrebe izdelovala koks, ho izgradnjo tega rudnika zelo forsirala. Potrudili se bomo, da bomo ponudbo izdelali solidno in kvalitetno, ker smo zainteresirani, da bi bil prvi rudnik opremljen z našimi stroji.
Zgraditi nameravajo tudi dve veliki opekarni, z letno kapaciteto 50 milijonov opečnih izdelkov. Tudi pri tej ponudbi bomo sodelovali, tehnologija je poverjena Zavodu za raziskavo materiala v Ljubljani. V načrtu imajo tudi gradnjo topilnice cinka.
STT Trbovlje nudi Egiptu kooperacijo strojev iz svojega proizvodnega programa. Zaenkrat smo se odločili, da poizkusimo z dvema proizvodoma, Za katera mislimo, da bi bila za to tržišče najaktualnejša. To so transportni in dro-bilni stroji. Razgovore o možnosti kooperacije smo vodili na EYPO, to je direkciji njihovega perspektivnega plana ter na naši ambasadi.
Kot je razvidno, ima Egipt
tudi rudna bogastva in jih država želi razvijati. To so nam potrdili vsi razgovori, ki smo jih vodili z njihovimi predstavniki. Na egiptovskem tržišču se bomo lahko uveljavili le, če bomo konkurenčni, kvalitetni in korektni v dobavnih rokih, kajti konkurenca je ze-
osebne stike, ki so v tej državi zelo pomembni, storiti še več in na tem zelo sistematično delati.
Glavno mesto ZAR, Kairo, je velemesto s 3 in pol milijona prebivalci. Strogi center lo močna in tod se srečujejo lahko primerjamo le z velikimi največje industrijske države središči evropskih velemest, po sveta. Ves sistem plasiranja svoji lepoti in urejenosti pa opreme temelji na javnih lici- menim — edinole s Parizom, tacijah, to se pravi, najugod- Promet. na cestah je izredno ’ ' '	živahen, saj je v mestu regi-
striranih preko pol milijona osebnih avtomobilov in blizu
nejšemu poverijo delo!
Naša pot je pokazala, da je potrebno za reklamo v obliki prospektov, za reference in za
50.000 taksijev, ki so za pre-
-
■»
Znana sfinga pri vasi GLtch pod Keopsovo piramido
vozne usluge neverjetno dobro organizirani. Predpisi sicer zahtevajo obvezno montažo kilometrskega števca v vozil* taksija zaradi kontrole prevo* zov, vendar je pri uporabs taksijev priporočljiva previdnost uporabnikov, ker so Šoferji, takoj ko spoznajo nevednega tujca, že odločeni prevažati ljudi po daljših ovinkiih do cilja, vse z namenom večjega zaslužka. Tako si sicer neprostovoljno lahko ogledal mesto, moraš pa zato tudi odšteti nepredvidene piastre ah celo funte.
Trgovine so zelo dobro založene tako z izdelki lastrst proizvodnje, kakor tudi z za-padnoevropskim blagom. Cen< tekstilnih in usnjenih izdelka* so nekoliko višje od naših, izredno poceni pa so vse vršit južnega sadja in sočivja, kat je z ozirom na to, da so tt kulture tod doma, popolnoma umevno.
Nadvse zanimiv je mestni predel, imenovan »Muski•• Tukaj cvete Orient v pravem smislu besede. Domačini -*f muslimani v značilnih oblačilih razstavljajo in prodajaj0 svoje nacionalne izdelke, zlata> dragulje, slonovo kost, alaba-ster, ebenovino. Ozke uličice s* polne obrtnih delavnic, na tl*" razstavljeno blago pa privablja radovedne tujce in turistti ki kupujejo prekrasne izdelka ki so jih ustvarile spretne rok* domačinov. V takoimenoviznl »Zlati ulici• je toliko bog*' stva, da si človek tega skorM predstavljati ne more. Ponov stražijo to ulico vojaki.
(Dalje prihodnjič)