Naše narodno prosvetno delo. Anketa o našem narodnem pro- sv^tnem delu. Znižana vožnja in odprava davka za prosvetno delo. Pri širjenju narodne prosvete pa ima* mo še druge zapreke, toda ne privatnega značaja od strani zasebnikov temveč nas ovira vlada sama, to je tista vlada, ki vedno pritiska na nas in nas vabi, prosi, sili in prigania. da prosvečujemo ljudstvo, da ne zaostane za kuLturo in izobraženostjo drugih narodov. Učiteljstvo ne oooreka in se ne pritožuje radi teh vabljenj. prošenj, siljenja in priganjanja. pač pa mora protestirati, da se stavijo prosveti ovire od državnih finančnih oblasti. Šolske prireditve v korist šole so obdavčenja proste le tedaj, ako se vrše v šolskih prostorih. Dotičnik, ki je sestavljal ta paragraf. pa gotovo ni pomislil, kakšna so naša šolska poslopja, da imajo Ie šolske sobe, v katerih se ne da prav ničesar prirediti. Navadno se mora vsled tega učiteljstvo posluževati privatnih dvoran in prostorov, toda tam že stoji financar, ki hoče imeti svoj delež. V prvem in drugem slučaju oa gre skupiček v isti namen in v prvem in drugem slučaju se deluje v smislu narodnega prosvečivanja. in čeravno je denar namen.ien za ubožne knjige za knjižnico in siromašne šolarje. je namen take prireditve vedno edinole povzdiga izobrazbe naroda. Vkljub temu oa se s paragrafom dela razlika med predstavami v šolskem poslopju in privatnih hišah. Tudi tu mora učiteljstvo povzdigniti svoj glas in opozoriti oblasti, da je tak zakon ovira in cokla za narodno prosveto. in preoričali se bo-mo. da bodo na pristojnih mestih uvideli in ne bomo naleteli na gluha ušesa ker ne moremo verieti. da so to razliko stvorili premišljeno _n iz tehtnega vzroka- Ali kakor nas uče že izkušnje. imajo oblasti kaj kosmata ušesa, zato moramo z njimi govoriti kot v stopah, p-osebno pa se dado nerade poučiti od po-ameznikov; dovzetni postanejo državniki šele, kadar jim od vseh strani buci glas na ušesa. Vsa okrajna učiteljska društva morajo tedaj oovzdigniti svoj glas radi polovične vožnje in obdavčenja šolskih prireditev. ki služijo za ljudsko prosveto. pa naj se potem prirejajo v šolskem poslopju ali pa pod drugimi strehami. * Takih in enakih težav imamo mi učitelji mnogo in idedati moramo. da jih odpravimo, ne tolažimo se. da bo boljše, kajti le to bomo imeli, kar si bomo sami priborili. Morda bo kdo mislil. da naj podreza v tem oziru Glavni odbor UJU ali pa vsaj Poverjeništvo v Ljubljani. toda zopet nam pravijo izkušnje, da to vselej ne poimaga. Odločujoči gospodje so od teh strani že tako navajeni drezanja. da jih več ne pozgačka. zato si moramo oač poslužiti močnejših doz. Najžalostnejše pa je. da imenovani faktorji ne cenijo naše reprezentance za skupino, za katero stoje tisoči učiteljstva. temveč jih upoštevajo le kot posatmeznike. Kot dokaz za to trditev navajam le sledeči slučaj- Predlanskim ie izdelovala oziroina predelovala Radojevičev načrt v Beogradu posebna ministerijalna komisija. v kateri so bili sami Beograjčani, pa še med temi le malo osnovnošolskega učit&ljstva. Naše Poverjeništvo je protestiralo le z glasorn vpijočega v puščavi in je zatorej ponuialo svojega zastopnika. Sedai pa so v enem tednu vsa okrajna društva brzoiavno protestirala v Beograd. in rezultat tega je bil. da je v treh dneh že sedel v komisiji naš tovariš Pavel Flere. Pojavlja se tedaj potreba sisternatičnega skupnega dela ker nič ne pomaga. če v posaimeznih slučajih vlaga protest le oo eno društvo. kajti Beograd je daleč, a kje smo mi. Ako bo Beograd čul proteste in zahteve radi srori navedenih dveh slučajev od vseh naših društev, pa sino lahko prepričani. da bomo svoj cilj dosegli. Vederemo ... a pred vsem poskusimo! Drago Hudč. Šolski odri in pevski zbori. —po Sv. Lpvrenc v Slov. gor. Dne 11. marca t. 1. je uprizorilo učiteljstvo prl Sv- Lovrencu v Slov. gor. s šolsko m.adino v tamošnjih šolskih prostorih prireditev z obširnim proffraitnom. Na dnevnem redu je bilo 28 točk. kakor petje, deklamacije in igra dvodejanka »Škrati«. Vse točke dnevnega reda so se izvajale nrav lep-o. tako da je bilo občinstvo dokaj zadovolino. Deca je prepevala pod vadstvom učitelja g. Ludvika Burja genljive narodne pesmi. izmed kojih nam je najbolj ugajala »Uspavanka« in »Prišla ]e miška«. Malčki so deklamirali tudi mno.go lepih ,'.esimi. Pri »Škratih« je prav možato nastopil nočni čuvaj. Pogumne so se pokazali tudi »Škrati«, ki so bili zelo  gibki in so skakali skozi okno kot pravi škrati. Hvala gre v prvi vrsti g. nadučitelju Schaldu in njegovi soprogi, ki sta malčke naučila igro nič manj pa ostalemu učiteljstvu. Trud za naporno delo je bil učiteljstvu in z njim šolski mladini dobro ooplačan, sai ie bil razred z občinstvotn popolnoma natlačen.