CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CEL^ OB PRAZNIKU MLADOSTI NA CELJSKIH ULICAH VELIČASTEN POHOD MLADIH MLADINA CELJSKE OBCINE JE V NEDELJO PRIREDILA VELIČASTNO PARADO MLADOSTI PO CELJSKIH ULICAH — OKOLI 10.000 MLADINCEV IN PIONIRJEV JE NAPOLNILO TRG V. KONGRESA, KJER JE MLADIM GOVORIL PREDSEDNIK OBCINSKE SKUPŠČINE TOVARIŠ MARJAN UCAKAR — Z MLADIMI PROIZVAJALCI, DIJAKI IN ŠOLARJI SO SODELOVALI MLADI PRIPADNIKI JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE. - Kot po vsej naši državi, tako je tudi v Colju v nedeljo bila prireditev — parada mladiosti, ki jo je organiziral Občinski komite ZMS. Ob deveti uri do'poldan so po pra^ nično ozaljšanih ulicah Celja zado» nele koračnice in okoli desettisoč mladih ljudi se je zvrstilo v veiličast-no-povorko mladosti. V paradni koloni so se zvrstili mladi ljudje iz kolektivov, športnih in drugih društev, mladi vojaki, dijaki srednjih in strokovnih šol, učenci osnovnih šol iz vse občine, iterenski mladinski aktivi itd. Mladinci in pionirji so v sprevodu nosili sinibole svoje dejavnosti, gesla, zastave, pionirji pa so se okitili v cvetje, vmes pa so biile s.kupine otrok oblečene v kostume pravljičnih junakov. Paradni sprevod je potekal mimo železniške postaje po Cankarjevi in Vodnikovi ulici na Šlandrov trg, mimo spomenika NOV in po Ljubljanski cesti na Trg V. kongre- sa, ki je bil ob deseti uri donel od prekipevajoče mladosti, veselja, pesmi, glasbe in navdušenih vzklikov. Sodelovale so kar (tri godbe na pihala in jazz orkester. Na balkonu muzeja revolucije s-o bili zbrani predstavniki oblasti in političnih organizacij. Med sporedom, ki so ga pripravili recitatorji in pevci celjske gimna/dje, je mladini občanom celjs.ke občine spregovoril pred-scdniik ol>čiinsike skupščine tovariš Marjan Učakar. Med drugim je dejal, da mladi >rod čakajo perspektive, ki bodo hiitro uresničene, da pa socialistična družba čaka tudi na polet mladih, njih znanje in zavest. (Dalje na strani) prvo mesto za mladince iz celja v počastitev dneva mladosti je bilo na sam praznik 25. maja v Beogradu dji-žavno prvenstvo v streljanju z zračno puško za mladinske in pionirske ekipe. Na tem tekmovanju je vsako republiko zastopala naj-lH)ljša ekipa; Slovenijo pa strelci iz Celja, ki so osvojili tudi naslov najlM>ljše ekipe v državi. Ekipa celjskih mladincev je zbrala 1352 kro-fiov in tako dosegla za 20 krogov bolj.ši rezultat od drugoplasirane ekipe iz Banja Luke. Zmagovalno ekipo celjskih strelcev M) sestavljali: Brečko, Pihler, Medved in Seršen. OB ZAKLJUČKU VOLILNIH KONFERENC OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV Realizirajmo načela y praksi Obdobje med 20. aprilom in 20. majem, ko so povsod v celjskem okraju potekale volilne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov, lahko nedvomno ocenimo kot dokaj živahen začetek poglobljenej-še in konkretnejše dejavnosti komu-uistov pred osmim kongresom ZKJ. C4?i»riav jie z'daj — ini(i|>(>sireclino po za-klj uiÖku 'kon fe romee šie Ta znieroirna težiTš-io podati siplošmo oóemo teh po-ineinibniih, visebimislko taiko zainiimiivih razigovorov — zlaisti še zavoljo ieiga, iki'ir anaJil^ luiciii :po ollxiinah še miiso 7;aikilljiiči;lii — in čepraiv so kianferen-œ na raizilLčinith področjiiih, razuimlji-vo, ze'lo raziličn o u sipe le — ialh ko venidairle z gotov4)S(tjo itrdiuno, da pomenijo ti razgovori komunistov vendarle odločen napredek. Temeljite priprave in številni odlični materiali — predkongresne smernice, sklepi vodstev Zveze komunistov v občinah, okrajih in republikah — ki so služili konferencam kot temeljno izhodišče tako pri poročilih kot v razpravah, so pt)vzročile, da so problemi delovnega človeka, pa nagrajevanje, standard itd. vendarle našli svoje odgovarjajoče mesto. Voliilne ikon feran oe 'so ise talko т giliavnneim ome j lile le nia lolbriivinavo mieikaiterih vlpraišaiij. ki jih je 'bi-lo n« tii пјкми 'miožiiiio 't(>imix!jiioje lin [Kiifrlablj'oiiio obra'rnaivíy;i. V nekaterih delovnih organizacijah je konference odlikovala tudi izredna odkritost in kritičnost, ki pa je bila še vedno premalo usmerjena v obravnavo slabosti dela komunistov samih. Taiko torej žaJ no лпоте-ni'o zajpiisićiltii. dia veljajo razvc-sctl ji ve uigrotoviitve o liis'pehLh (коп^егепс za vsia voMlina zborovainja. Ponekod so bile konference zgolj formalnost, ki jo je »treba opraviti pred oWinsko konferenco«, drugod spet so bile mnogo preveč splošne, odtrgane od notranje problematike delovnega kolektiva itd. Tudii iaitn. kjer so o »'ktua'l.iiili ivipraš>a'n',jiih idt^liitve, ¡samo-iiipiravljiainjia. '.stiaimííairdla im d.ni'ge^a. raz.i>ravlja;li isčumo zalto, iker rtalko iria-retkuje tireimitiia ; LLnija«, niso МФ па pravi poti. Po navadi se je v takih primerih pripetilo, da se je ta izredno načelna ra/prava presenetljivo razlikovala od njihove delovne praksti — pa tudi od sklepov za nadaljnje delovanje. Ena od slabosti, ki je značilna skoraj za vse volilne konference, pa je tale: veliko je bilo ugotavljanjii določenih nepravilnosti in napak, dokaj malo pa analiz vzrokov teh pojavov in — na drugi strani — tudi dogovarjanja o ukrepih, ki naj te slabosti odpravijo. Ponekod so ko-muinisti iposveitili ipromalo i|>()ziornositii tudi Tiiotranjeimii pairtijiskcimii delu in so i> idopajain jii v koíeikiti'vii govo-riili prev(4' s stroikovinih. i>a [>reinal() z iidejini.li i/.hodiiišić. V prihodnjem mesecu IkkIo v celjskem okraju nadaljevali s predkongresno dejavnostjo. Taiko se 'Imdo H'aj;pirej zivTstúle obči'ms'ke voliiikie kionf(iroMra tovari sica Olga Vrabič. O pirizaidiovaiinjih, maporih ¡kolektiva, Ikot ivse naiše diružbe, .pri tej. leipi delovmi znTaigi sta govorila ipredsed-nàlk uipra'vmejga adllx>ra kolöktiva tovariš dr. Cetina in upravnik bolnišnice dr. Kopač. Na isveoainiositi je na-sitopiil г vrsto mmetnih in nairoduih [>eis(mi celijisiki ikomorni ^bor pod vod-stviom prof. Egona Kuneja. (>1) koncu svečanega idieila otvoritve je govoril še ipredsfxlnii'k akiraj.ne siku'pščine Peter Šprajc, ki je naito iprereza'! tratk, s čimer je bil nov tralkt ibolni-š-пјсч» oidiprt. Gostje lin oliairiii kok-lkltiva «¡o s'è mato i|>oda'li ma ogled ínovih prostorov. V poznej.šiam rayjgovoru je o usipehn gONTonila tuidi tiorairiisiica Caliga Vra bič, Iki je jK^irdarila zgledtio vred-nosit uisipedia. iki je v item, da je ko-Idkitiv z razmeroma majhinimiii ist^kI-stvi. toda olb monehni sikrhi in prizadevanju uisltviajriil toliik'3n:i .парте-dek. Rekila je, dia J>o priimer Celja služil za iprimer viseim, ,kii sk) mtiemja, dia izigraidinja v Ziciravistvii oidiviisma le od velikih in neomejenih in vestici jisk ili sred;sitev. Naimesito iporsbjavljamja ipotdatikov iz poročili na otwriitjveiii svecaii'osti, bomo Olb iprv:i ipriJožnosti raje objavili rei[>oirta'žo o priididbitvii celjske bolnišmijice, s kaitere ofvoriivijo so ■talko «večamo }K>t-aNtili dam miladoisiti in 72. roj.s;tini idam ipr<4liseilitiiika Ti'ta. —ec. POVPREČNA IGRA NAJBOLJŠIH V nadaljevanju tekmovanja v štajerski rokometni coni sta favorita za naslov prvaka, ekipi iz Brežic in 2RK Celje, prikazali povprečno igro. Brežice so sicer visoko premagale celjskega Partizana 16:8, toda igra samá je bila povprečna, saj so po vodstvu 12:1 za Brežice pobudo prevzeli Celjani in bili boljši v drugem polčasu. Drugo moštvo, ŽRK Celje, je moralo v Velenje. Domači igralci so tokrat igrali na vse. Zlasti v prvem polčasu so bili ostri in so nekateri igralci Celja dobili lažje poškodbe. Igralci Celja so bili kljub temu boljši in so zmagali z rezultatom 25:18. In še ostali rezultat: Radeče : Krmelj 18:14. Na lestvici vodi ŽRK Celje pred Brežicami-Radečam, Partizanom Celje, ki je peti in Velenjem na šestem mestu. OD 28. V. DO 7. VI. 1964 Med 28. in 30. majem ter med 3. in 5. junijem deževje z ohladitvijo. V ostalem po večini lepo, vendar včasih krajevne nevihte, zlasti okrog 1. in 7 ¡unija. POKONGRESNE RAZPRAVE sindikata v Koniicah Občinski sindikalni svet v Slovenskih Konjicah je-skupaj z občinskim odborom Socialistične zveze pripravil V teh dneh že drügo pos'vetovanje o gradivu, ki ga je obravnaval peti kongres Zveze sindikatov Jugoslaiije. Medtem ko so na prvem obravnavali nekatera vprašanja osebnih dohodkov in standarda zaposlenih delavcev, so na drugem več raz;pravljali o proiziv^dnji v prvem tromesečj^u le-tr:i.šnjega leta in o kadrovskih proble-m''h s podobnim poudarkom na štipendiranje. V DANAi^NJI .ŠTEVILKI: Ф Jože Marolt: SZDL pred kongresom # Celjski vodovod v novembru Ф Plafoni rana storilnost Ф »(iorenje« selitev jih pesti Ф Mladini več pozornosti Ф Okrajna razstava »tehnična knitnra mladih« Ф Še enkrat nešportno obnaša nje # Roman — hninot-eska # Smeh pri nps v gosteh V PRIHODNJI .ŠTEVILKI: O Težave v šoštanjski tisnjar-"i # Problem v žarišču CELJE, 29. M A J A št. 21 CENA 20 Leto \VI Glavni urednik T O N K M Л S O Odgovorni urednik JllRK KRASOVKC List izhiijii ob (»r.lkili. Izdaju in tiska^ Č»4opisno i)o(i]<'tje >CeIjski tisk». Uredništvo in uprava: Celje, Trg V. konpre-sn "), poštni prei pt>tTe)bovia\lo vzjjrojino zaščifto v času, 'ko so starši na delu. zidaj pa jo imia ikioiinaj ¡nekaj inad 20. Poseben indciaitivni odbor krajevne organizacije SZDL je že podivizeil vise, da bi pričali graditi priiinerno ütiroäko varstveno ustaino-vo, kar je sikupščiina odločno podprla. S prenehanjetn medmarodine pomoči opažajo, da je delo inlečm.h kuhiinj na inekaterih osinovnih šolah uiplah,nrfo. Navzoči so se zavzeli za to, ida (bi visi piriisitojini poikireu'li! i takoj vse ipotrelbno, da se «o 1 sike mleč-neykirhiinje nadtìilje razvijajo, ker je ■to nujno potrebno za петоФепо delo šol in nspešen razvoj otrok. Allkoholizem jo z:lo. ki diostiikrat jiiočino g-rani družinsko življenje. Predlagiali so. da naj ne bi dovoljevali veselionih prireditev, če Tie bi istočasno organizacija Rdečega križa ali (iMxJoibaa dobila; dovoljenja, da"^ nudi ib rez alkohol ne pijače. S tem bi prisijKivali ik odpravljanju allkoholiz-ina, ker si alasti mhidinia, iko pleše in se za(l)ava. niti ne želi predvisem alkoholnih i)ijač, temveč dokaj rada, ikot ikažejo izkašnje, sega tudi po sdkovili, če le cene Biso pretirane. Posebej so še podčrtali potrebe po naložibah za družbeni isitandard. Gradili i 'l>oi(!io imorali šoli v Kozjem in Rogaški Slaitini, predvisetm pa ibo po-ireibno iiresmičiti zamisel o vodlovo'-il:ii, ki bi .napajal Rogatec, Rogaiäko Slaitino, Meisitiinje im Smairje pri Jelšah, .kair ibo ned'vomino pri sipe vaio tuidii k razibremenitvi delovne žene. Občanke se vedno l>olj uveljavljajo v isaiinioupravnih orgamih in se oKiločneje zainimajo za reševanje prolbleniov v proiavoidinji in koiniiuni fiiploh, kar je pokazala tudi izretdno žiivahna irazprava ina šmarsiki konfe-reinci. italijanski ¡Sindikalisti v celju v petek in soboto se je mudila v celjsliem oliraju delegacija goriške federacije C. I. S. L. (konfederacija itaiijanskiii deiavskiii sindikatov), ki je obiskaia Slovenijo na vabilo republiškega sveta sindikatov. V petek se je delegacija mudila v Velenju, v soboto pa je obiskala Celje. Na občinskem sindikalnem svetu je guste sprejel in pozdravil predsednik občinskega sveta sindikatov tovariš IVAN COKA.N. Fo krajšem razgovoru na občinskem sindi kalnem svetu so si gostje ogledali Tovarno emajlirane posode. S predstavniki uprave, sindikata in organov samoupravljanja so razpravljali o pogojih dela sindikalne organizacije, o planiranju proizvodnje in samoupravljanju. Zanimali so jih tudi pogoji v katerih živijo delavci (stanovanja, letni dopusti, počitniški domovi in možnosti delavcev za njihovo koriščenje ItiJ.). Ta obisk je bil prvi stik goriške federacije C. 1. S. L. z našimi sindikati. spodbudna poteza v podčetrtku Preko 40 članov krajevne organizacije SZDL iz Podčetrtka je pred dnevi obiskalo mariborski .okraj. V Mariboru je skupino sprejel predsednik občinskega odbora SZDL Mari-bor-Center tovariš Mirko Cepič. Ogledali so si grad Statenberg, ptujski muzej, mariborsko vinarsko zadrugo »VINAG«, samopostrežno restavracijo, muzej NOB ter se z žičnico popeljali na Pohorje. Obiskali so tudi občino Maribor-Tezno, kjer so si ogledali tovarno avtomobilov »TAM«. Vsekakor je spodbudno to, da so se domenili za trajne stike z eno krajevno organizacijo SZDL v Mariboru, s katero bodo pri nadaljnjem delu izmenjevali izkušnje in obiske. r. 1. IZ KONJIC množični sestanki v teh dneh so imele vse osnovne organizacije Zveze komunistov na obriočju konjiške občine sestanke članstva, na katerih so obravnavali teze za bližnjo volilno konferenco Le-ta bo namreč v soboto, 30. maja. V tezah, ki jih je pripravil občinski komite Zveze komunistov, so obravnavani nekateri problemi dosedanjega dela Zveze komunistov ter nakazane naloge, ki jih bodo morali komunisti opraviti v času pred letošnjim osnim kongresom Zveze komunistov Jugoslavije. Sestanki so bili sklicani predvsem z namenom, da bi bile razprave tako v podjetjih kot na terenu, kasneje pa tudi na občinski konferenci, konkretnejše ter da hI za prihodnje obdobje sprejeli res realne delovne zaključke. Pred srečanjem vseh internirancev na Borlu Iskreno tovarištvo, rojeno v težkih dneh tnaše revolucije, ko je na-oistiični zverinisiki siistcim mučil in moril naiše najpredanejše rotlolj u;be iin Ixiirce za nove idieje po zaporih in koncenitraicijslkih taboriščih, je še vedno žiirvo. S tega tovarištva se je rodiiila rtandi poibuda iin želja, da se v letošnji l>om'ladi. prvič ,po ;toliikih leit'ih svo-iw)dineiga življenja, zbero vsi bivši initierniraneti Celjskega in Mariborskega olbmočja. Namen sirečainja je, počastiiti -S-po-mi ii vsioh uimrlih iin.terni raincev in pa pos'pedovati inaši sedaлji generaciji željo 'po miru, obenem pa opomniti svcit. -na TOUčentja rn pokole, ki so jih naid imiirolj.uibniim:i narodi izvajali naciisti. se nas'lajali ob mučeinjii in prelivamjai čilove'šike kirvi. Skupini le h zločin cev e krvavimi Tokanni sod'i цтгат 'V item Časiu .tudîi soid/Iišče v Firankfiürtu, prav ti in njim enaki, želijo ipa te krvave dogodke izbrisati li'z Zigodovine človeštva. ŠALEŠKA PODJETJA Izvoz pod planom Izvoz treh podjetij v šaleški dolini kaže V letošnjem letu sicer tendenco visokega porasta od 38 tisoč na 122 tisoč dolarjev, vendar pa so planska predvidevanja le polovično izpolnjena in to zaradi nizkega izvoza usnjame. še vedno pa celotna кл'о1а izvoza v primerjavi s celotnim bruto proizvodom velenjske občine ne predstavlja mnogo in bo prav, če bodo tako v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« kot v tovarni usnja nenehno večali mednarodno blagovno menjavo. -jk Ob vseh groizljivih s^pominih, lw> do klju'b temu žarela lica luleležem-cev tega «rečanja, ob smiiclienjui s svMjiimi vojni im i tovar®. Odet v pamladino zelenje im cvetje, ibo 7. junija ob 10. uri sprejel bivišei initenniraince grad Bori piri Pluju, v katerem je v prvih letih vojne tnpe/lo toliko pripadnikov osvobodilnega giibanja. Y njem e-o .prenašali ponižanja, se vračali v izaix)-re, odhajali v koncetraoijsika taborišča, premnogi tuidi v smrt. Le 'red ki isio odhajali s tega znanega ta/bo-rišča v ipTostost. I>a ibo v vsakem poglc^idiu bivanje na Ita dan, na Boirlii iprijetino, je ob-vezino, .tila «e najlkasineje idb 30. maja VLsak mdeleženec prijavi «voji Oi)-čiimski sekciji initernirancev Združenja boreev NOV, кјет 'bo siprejel nadaljnja navodila. Na veselo sniidenje kličeita vsem nid'eležencom Sekciji liin.teriiira.ncev Združenja borcev NOV Celje in Maribor. Na razširjeni seji žalskega komiteja ZKS: Analiza volilnih konferenc v začiitikii teiga tedna je biila v Zalem razširjena iseja občinskega komiteja ZKS, na kateri so amalizirali A^oli'lne konference v osno vinih organizacijah. Ugotovljeino je bilo, du 8o bile večinoma vse ko-nfercnce vsebinsko iloibro pripravljene, da so člani ZK konkrcftmo nakazovali slabosti in negativne pojave. Povsod je bilo čutiti, da котдипisti ne morejo mimo proizvodnih na)log^, kako miorajo za^'^zemaiti odllcčna stališča za iisikanje notramjih rezerv v proiz-vodn ji. da ibi -tako (pripomoigli k zvi-šamjn življenjske ravni. V tekstilni ind'uisitriji naj bi v bodoče iposvotili več pozoirnosti izpopolnjevanju telvnološlkega procesa, saj dru;gače produktivnosti ni več mogoče povečevati, je bilo rečeno v poročil ijh. • Ugotovitev, da so na konferencah komirniisti veliko raztpravljali К) snvo^ (trni imivositicij-slki politiki, ле pomeini da je ta ipnxblem volK-iini pereč, kar tudi dcijansiko 'ui. Prevladovalo jb mnenje, da bo t^reba v bodoče Љ-sledneje spremlljati in razvijati diruižibene (premike, ostreje reaigiirati na inagaitivine ipojave. Vise to pa seveda teirja iminoigo večjo ekonotmisko-politično in (idejno raven člamstva. Na konferenci ,so končno wgotovili, da so komiini-siti iposveitili največ ■razpirav v vlogi samouipravnih organoid UigK)itovil i iso čas in poitri^bo. Po večjii >.korajžii« ipri dcc-emtralizaciji samoaiip ra vil j an ja. J. J. OPOZORILO Obveščamo vse prebivalce Med-loga in Levca, ki imajo še na letališču svoje parcele, naj izvršijo koš-njo trave do 10. junija 1964, ker l>o zaradi predhodnega prvenstva v jadralnem letenju kasneje vstop na letališče prepovedan. Predkongresni prispevek - predkongresni prisp evek - predkongresni prispevek - predkongresni Socialistična zveza v predkongresnem odobju piše predsednik go szdl jože marolt Priprave na VIII. kongres ZKJ so v polnem razmaliu. Predkongresna politična aktivnost je že zajela ne le organizacije ZK, temveč tudi druge družbeno-politične činitelje. Vsepovsod namreč intenzivno in obáirno razpravljajo o najbolj aktualnih problemih gospodarskega in družbeno-političnega življenja, o položaju delovnih ljudi, o njihovem standardu, o vlogi človeka v sistemu samoupravljanja in perspektivah našega razvoja. Tem razpravam in razglabljanjem se je uspešno pridružila tudi organizacija SZDL, ki si močno prizadeva, da bi predkongresna aktivnost postala stvar vsakega občana. Delovne ljudi danes prav gotovo najbolj zanimajo vprašanja deetatizacije akumulacije, učinki spremenjene investicijske politike, problemi delitve dohodka in osebnega dohodka, orientacija na hitrejše reševanje problemov standarda, družbenih služb in drugih perečih vprašanj. Razvoj družbenih odnosov je namreč dosegel tisto stopnjo, na kateri postaja sedanja delitev narodnega dohodka resna ovira nadaljnjemu razvoju. O tem je obširno razpravljal kongres ZSJ pa tudi Centralni komite ZKJ in druga politična vodstva. Na pristojnih mestih zveze in republike so bili tudi že sprejeti ali pa se še pripravljajo potrebni ukrepi, ki bodo spremenili sistem delitve narodnega dohodka v korist delovnih organizacij, družbenih služb in osebne potrošnje. Sprejeta je bila tudi resolucija o smernicah za nadaljnji razvoj gospodarstva. Za nakazano smer so se torej že Izrekli in odločili vsi najvišji politični in predstavniški organi, s čimer je osnovna orientacija našega razvoja že sprejeta in trdno določena. Tako politiko z zadovoljstvom sprejemajo vsi delovni ljudje, saj vedo, da bo njeno izvajanje prineslo prav tiste rezultate, za katere so najbolj zainteresirani. Nove ukrepe so pozdravile tudi delovne organizacije, njihovi samoupravni organi in komune. To pa je hkrati tudi zanesljivo jamstvo, da bo večink družben0-političnih čini-teljev vsestransko podprla Izvajanje novih ukrepov. 2e sedaj bi lahko navedli nekaj pozitivnih rezultatov take politike, kar se kaže v ugodnem gibanju gospodarstva v porastu produktivnosti dela in osebnih dohodkov, v utrjevanju organov samoupravljanja, v kadrovski politiki in politiki štipendiranja. Pa vendar smo šele na začetku. Čeprav je treba nekatera vprašanja takoj in hitro reše vati pa moramo vendarle vedeti, da bo boj za realizacijo novih načel terjal precej naporov in dolgotrajnih političnih prizadevanj. v tej zvezi je prav gotovo treba znova naglasiti pomembno politično vlogo komunistov, organizacij SZDL, sindikatov, ZMS in drugih subjektivnih sil. Predvsem je treba najprej odpraviti tista škodljiva pojmovanja, ki ustvarjajo psihozo čakanja na predpise in spremembo instrumentov, kakor da je rešitev vseh problemov odvisna samo od tega Nedvomno so ukrepi zveznih in republiških organov izredno važni, ker rešujejo osnovna vprašanja delitve, razširjene reprodukcije investicij, cen, standarda in zato, ker odpirajo-realne perspektive nadaljnjega razvoja. Ce pa resnično želimo, (]a bodo spremembe v go-gospodarskem sistemu prinesle zaželene rezultate, potem se ne smemo prepustiti pasivnemu čakanju na »čudežne« rešitve »od zgoraj«, kajti uspešna rešitev mnogih problemov in težav je odvisna prav od obojestranskih ukrepov, torej tudi od naporov delovnih organizacij samih. Ukrepi »od zgoraj« bodo imeli toliko večji učinek, kolikor bolj jih bomo upoštevali, podpirali in se borili za njih realizacijo. Zato je nujno, da se prav sedaj še bolj obrnemo vase, da tudi »doma«, v svojih delovnih organizacijah in občinah maksimalno izkoristimo vse notranje reiervç. V mnogih delovnih organizacijah so namreč še precejšnje možnosti, da se z intenzivno proizvodnjo, z boljšim izkoriščanjem kapacitet, s kooperacijo in specializacijo, s hitrejšim uvajanjem znanstvenih dosežkov in novih tehnoloških postopkov v proizvodnjo, z izobraževanjem kadrov, stimulativno delitvUo dohodka in drugimi ukrepi bistveno poveča produktivnost dela in na tej osnovi osebni dohodki zaposlenih. Z omejevanjem investicij, oziroma prilagajanjem investicijske politike našim možnostim in načelom racionalnega gospodarjenja pa take možnosti lahko pove čamo. V tej smeri naj Socialistična zveza podpira delovne organizacije in samoupravne organe ter vzpodbuja proizvajalce, ker si bodo le tako sami najbolj uspešno in trajno izboljševali svoj življenjski standard. V tej smeri naj deluje tudi na vasi. Tudi tu gre za široko politično pojasnjevanje naše kmetijske politike za razčiščevanje problemov podru-žbijanja zemlje in podružbljanja gozdne proizvodnje, za razširitev kooperacije, za povečanje kmetijske blagovne proizvodnje in za reševanje drugih vprašanj razvoja naše vasi. Napovedane spremembe v delitvi dohodka bodo prav gotovo izboljšale tudi materialni položaj občin in ustvarile pogoje za širše in temeljitejše reševanje perečih problemov družbenih služb. Pa vendar tudi v občinah in v okraju ne bi smeli čakati na to. 2e sedaj, v okviru obstoječih možnosti bi morali iskati vire in hitreje reševati vsaj najbolj kritične probleme šolstva, vzgoje in varstva otrok, pa tudi probleme zdravstva, socialne dejavnosti, kulture, stanovanjskih razmer, servisne službe in drugih vprašanj, katerih rešitev lahko bistveno vpliva na počutje delovnega človeka. Vendar se delo Socialistične zveze ne sme omejiti samo na omenjena vprašanja gospodarstva in družbenih služb. S pozornostjo moramo spremljati, analizirati in reagirati tudi na vse politične, idejne in moralno-etične pojave, ki spremljajo, pospešujejo, ali pa motijo naš družbeni razvoj. Predvsem pa je važno, da se problemov ne lotevamo prakticistično in^tehnokratsko, temveč politično, z vidika interesov delovnega človeka in njegovih potreb. Vsekakor pa je pq^rebno, da se Socialistična zveza vztrajno bori tudi proti vsem negativnim pojavom, ki se porajajo v vsakdanji praksi. Nekateri so posledica hitre rasti in izredne dinamike življenja. Največ pa je takih, ,ki nastajajo zaradi slabo razvitega političnega dela, zaradi pomanjkljivega dela samoupravnih organov in zaradi neodgovorne ga ravnanja posameznikov, žal je še vse preveč primerov slabega gospodarjenja, neodgovornega trošenja družbenih sredstev, nedemokratičnih postopkov, zapostavljanja upravičenih zahtev ljudi, omejevanja njihovih pravic in drugih negativnih pojavov, ki včasih ustvarjajo politične posledice. Take pojave še vse preveč toleriramo. Namesto, da bi jih odločno obsojali in preganjali, jih včasih celo opravičujemo, kar ustvarja negodovanje in nezaupanje Ijiidi. Socialistična zveza In druge organizacije bi jih morale dosledno preganjati, hkrati pa podpirati upravičene zaliteve delovnih ljudi, da jih samoupravni organi in ustrezne službe obravnavajo, upoštevajo in rešujejo. Čeprav poudarjamo veliko odgovornost SZDL za politično reševanje problemov pa nikakor ne mislimo, da bi to odgovornost izvrševala z operativnimi akcijami In prevzemala naloge, ki so jih dolžni reševati drugI organi. To ne bi bilo v skladu z mestom in vlogo SZDL v našem samoupravnem sistemu. Njena naloga je v tem, da pred javnostjo odkriva in opozarja na probleme, da omogoča in organizira razprave in da podpira realizacijo odločitev samoupravnih organov. Socialistična zveza si torej ne more in ne sme prilaščati pravic do konkretnih odločitev in operativnih rešitev, pač pa mora zahtevati, da aktualne probleme obravnavajo in rešujejo ljudje sami v samoupravnih organih, v delovnih organizacijah, v predstavniških organih in na drugih pristvojnih mestih. Edino tako lahko uspešno vpliva na uttjevanje samouprave in na to, da postanejo samoupravne pravice resnična last delovnih ljudi. Socialistična zveza je potemtakem le močna opora samoupravljanja, tista organizacija, ki omogoča in zagotavlja, da občani lahko izpovedujejo svoja mnenja, obravnavajo razna vprašanja in vplivajo na družbeni razvoj. Socialistična zveza je torej središče, kjer naj se zbirajo ljudje, resnična demokratična tribuna, kjer se tehtajo predlogi, vsklajujejo pogledi in v demokratični borbi mnenj oblikujejo politični dogovori. Zaradi take narave je SZDL prav gotovo eno izmed najvažnejših področij, kjer lahko pride idejno-politična -vToga komunistov najbolj do izraza. Zato upravičeno pričakujemo, da bo v predkongresnem obdobju postalo delo komunistov v SZDL še bolj intenzivno, vsestransko in uspešno. gt. 31 — 29. maja 1%4 CELJSKI TEDNIK Stran 3 v NOVEMBRU BO KONCANA PRVA FAZA CELJSKEGA VODOVODA Vodovod se končno približuje Celju. Odseki od zajetja v Vitanju pa do raztežilnika v Vojniku bodo v kratkem sposobni za polaganje cevovoda. Dela izvajajo trije izvajalci: Vodovod-plinarna, Gradiš in Vodna skupjiost porečja. Gradnja bo cenejša za okrog 100 milijonov od planirane. Celotna trasa novega vodovoda je dolga 16 kilometrov. Novo vodovodno omrežje bo napajalo mesto Celje, vasi ter zaselke skozi ^vatere se razteza, obenem pa bo podaljšana proti Što- I>ela ivči vso^h se.kiorjih izvršujejo z (iniaikisimiiailiiiim tcniifMMii. Izipod ^ ita-nja izigra ju je Vodna skupnost p(>rw. ja zajetje ni roguilaicijo llud.inje, ka tere ipliaidiiua llx) zčiradii zajet j« uiinet-110 zu^ižana. Saimo zajetje je že za-viaro\ia'no z žctlciZHiilicroini^-iko 'k^vu-sit.ruikfijiO.'ki !>(> jvoidaljšniia v odKotvI-■neni ■kiUTralu (io '|W)žirailni!ka, ikailori je .st|>oljaiu i/.ixwi 11 uidi ivj i iti' struisrc. ();b sanKtni zaji^itju je 'bilo ono iz-ineKi iH'žaviiw;jših (k-l izpulš- notga ljlatn'i'ka za (^von(t'iie'linia oiišit'('-iija iin že oiutonjen vi(kI izipod Hudi-njiue istruisro. Od zaj(Mj'a pa do V''-vcigiu ra:z.težilui'ka v Socki so r(>ti Razdieiu je že v zakjljučiiii fazi. Prod iieda;v-ni;ni je ibM že tlačno preizikuNen. Iz-,j,"raj'n'j e ;so še sa'nio ra.zitež i In iik v Ra/i(lcilii. .7A\ ikaterr^ga s-o ži> ipois^tav-Ijcni rii>aži ter .izifjrajrua žclczobc-t<)'nis'k^ ploišča. I iid:! ])i(>l(yvica ccvovo-da od Razdela do raztežiilniika v Voj-■niilku jo že j^iotova. N^a 'druiir.i polio-v.ici ,se inuliiajaita idva težja ()'1)je;ktia — prohoda .^potd lludinje, od ikaitere jc odnn (1(4^: 17 iHOtroA", drugi pa 12. Oba iprebrnla »ta i|M>!ii!irii!g inoter izpod struij^e. Do ikonca ju-lija ibo izvršc.n pri-Iklju-ček novega vo(l((>v.(>(l;» na že •olb-siiojoče omrežje v \'oin'ikiu. S Icmi sk' l)o ipover-ad Klotd'; v^f 'I"' v Ci^il jc s danjili ostinuiiajvt liitrov v<)'de v ise-kiiiiidi na 25. Istočaisno ipa se i/.vršiu-jejo ipripravljaiVm <[eila iva voj.mi-škcMi ratežjilm i'k n. M('oni .z(Mueljska Kiela. iki jih izva,ja Voidiia isikupn^o^t porečja /. no-Viiiin. sipeeiialin;iiin sitrojeini. is kaiteriim dnev.no i,7lko(pl jejo ck) HO uvel rov. Monitažna 'diala izvajajo vzipo.rcKl-no z zomeljlsikiini. V sluičajiu, da bi zaradi vremenskiii laili ikalkršnih diru-gili ovir .montažna ckila .ne a po pilanu. je v 'rezervi še iidrijisiko ipod-jeiij(? Šiim.pileiks. '/a letos je bila plam.iirana izgrak]-nja vodovoda lo o'l(>žaj. 'keir in.i l)ii'|.(> za ta 'ck-la k(Mn-pletne diOiku'iminita(iije. prediv,se'ni pii P're.|>otre(l).noga iniaiteriala. Največji j>rol>lem ipredstavlja oidsck .od Škof- }e vaivi do Delnf) niijlij(),nov ^liiuar-jev. V lfl.nske(in letin je .bikt vloženih nii'lljt>!ie clina'rjev, kit'!^ i]);« prelviA^a iiatlaljnjih 498 niiiii-jonK>v. Torej n:n«vlane razKika preko siio mil'Jonov diinarjov; t« pocenitev ie odrai/. dothre origaniy.a'C(ije dtMa. Sre.;1i»itva za iizigtrardn jo so ipri:si|x"vali izvajalki, cil^č-iinska sikuipščima Ceilje ;(n r^^ii^uilili^lki Ntainovainjislki s.kluidu Velik del sredstev pa so črpali iz Tie^uig^vdinih. krat'koročni'h ihanč.nih kredite v. ki so s s^ojiimi anu iteitaimi pr 'uno rick' i;zvaj alca lii na rno- vodovod. (lu je .jjoveH^-al ceno ikorisinikoim vode. Ta sredstva se knjižijo in vo.da že ipripravl ja jo elailioirate te.r ra?iNkovaln.a tlcila otkrog zajel,i j. ki il>odo v bližiini Olja. Nov v(Kk)-vod il)o iKizneje napajal omre^žje -proti Štora.m. Zniogljivos/ti novega vodovoda bo.do od 180 'do 190 /liitrov v sctkiiinidii.Atorej devetkrait ve^č ko/t ^lo-sedanjega. S tem -bo ikončiiio rešen proiblem presiknbovain ja za ines.to Celje In neijioisireidno okolit-o vsaj za petinajst let. J. Sever Stari problemi Na podlagi podatkov, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije in pristojni organi brežiške občine, jc razvidno, da so dosegli v socialističnem sektorju gospodarstva v prvem trimesečju letošnjega leta le 23,9 odstotkov predvidene proizvodnje. S tem povprečjem uresničevanja nalog ne moremo biti zadovoljni, res pa je, da nekatere panoge izstopajo s preseganjem obveznosti. Tako nam kaže finančni plan realizacije, da so v gozdarstvu, trgovini, prometu in obrti presegli za 1 odstotek planska predvidevanja. Razveseljiva je ugotovitev zaradi terciarnih dejavnosti, medtem ko moramo preseganje plana v gospodarstvu jemati z rezervo. V zimskem in jesenskem obdobju bi gozdarstvo moralo po dinamiki proizvodnje od-skakovati, tako pa bo končna realizacija plana tudi v gozdarstvu pod predvidevanji. V resnih težavah je trenutno brežiška industrija, ki izkazuje v prvih treh mesecih le 22 odstotkov realizacije družbenega plana, čeprav predstavlja slabo tretjino celotnega bruto dohodka občine. Najbolj je zaškripalo v tovarni pohištva, ki je pri rekonstrukciji ostala na pol poti, tarejo pa jo tudi preuranjeno sklenjene izvozne pogodbe (na osnovi lanskoletnih cen), kar je zlasti pri trgovini z lesom izredno tvegano. V rudniku Globoko ne morejo popolnoma izkoristiti proizvodne zmogljivosti, zaradi ozkega grla — pralnice — v podjetju »Kremen«. Težave pa so tudi z jamskim lesom. Upoštevati je treba neugodne vremenske prilike, ki so jih čutili v opekarni. Le-ta je šele pred časom začela z rednim obratovanjem in bo skušala s podaljšanim delovnim časom 10—12 ur vsaj delno premostiti izpad. Vsekakor pa se ob tem vsiljuje vprašanje ali je res podaljšanje delovnega ča-sa (sedaj ko vsi stremimo za skrajšanje) edina rešitev? Žal tudi brežiška analiza kaže, da naša podjetja še vedno iščejo stranpota v predpisih in da so prav ta prizadevanja cesto vzrok za neizpolnjevanje zadanih nalog. Tako je sporno nadaljevanje honorarnih zaposlitev na odgovornih mestih kot so vodenje knjigovodstva in računovodstva. Še vedno so v brežiški občini podjetja, v katerih vprašanje minimalnega osebnega dohodka ni rešeno. V celoti so podjetja povečala v letošnjem letu kvoto osebnih dohodkov za 15,7 odstotkov, S. J. KONUS NAJVEČJI USNJARSKI KOMBINAT V DRŽAVI v letošnjem letu ima kombinat »KONUS« preko 1700 zaposlenih. Po izvršeni integraciji združuje 6 nekdanjih podjetij z dvanajstimi ekonomskimi enotami. V prvem tro-mesčju je plan realiziran 100" o, medtem ko so izvozni plan presegli za 12 odstotkov. Z integracijo nekdanjih usnjarskih podjetij so se morale izvršiti določene rekonstrukcije in proizvodne reorganizacije. Nekdanji obrati so svojo proizvodnjo specializirali na določene proizvode. Tako se je na primer obrat v Lenartu specializiral za proizvodnjo lažjega podplatnega usnja, medtem ko bo obrat v Ljutomeru proizvajal zgornje lahko usnje. Vse te rekonstrukcije so bile izvr šene zaradi določenih planskih nalog kombinata in so v glavnem že zaključene. P^^^d nedavnim so v Lo-čah odprli nov obrat za proizvodnjo copat, ki zaposluje 90 delavcev. Z ozirom na proizvodne uspehe prvih treh mesecev v kombinatu predvidevajo prekoračitev letošnjega proizvodnega plana. Tudi realizacija izvoznega plana je ugodna. Predvidevajo, da bodo letos izvozili za 800 tisoč dolarjev usnjenih proizvodov. j. s SPODNJA SAVINJSKA DOLINA: Dolina hmelja in živinoreje z arondacijo zemljišč v Spodnji Savinjski d<)iliini, ki se že nekaj let izvaja, sili v ospredje problem ti sitega dela kmetov, ki niso vključeni v proizvodne odnose z žalskim kmetijskim kombinajtom. Kmetijski kombinat ima v programu ureditev približno 2000 hektarjev plantažnih nasadov hmelja, zemiljišč, ki so sposobna za plantažne ureditve. To veliko področje zajema velik del Spodnje SavinjSike doline. Na tem,področju je po grobi ocenitvi za okrog 3 milijarde dinarjev objektov, Id ne bodo po reorga'niza-eiji izkoriščeni. To s-o predvsem gospodarska poslopja kmetovalcev, katerih zemljišča so zajeta v arondaciji. Velik ded teh gospodarskih poslopij je ob minimalni adaptacijski vložlbi za pripravljeno preureditev govejih stojišč ali pa za svinjske hleve. Na tem ipodročj.u soddealni pogoji za specializirano živinorejo, v programu žalskega kmetijskega kom-binaita pa predvidevajo predvsem: 9 proizvodnjo piitane goveje živine, # proizvodnjo mesnatih svi'nj. # kokošerejo, / Pogoji za vse tri specializirane živinorejske panoge so dobri. Razen že navedenih gospodarskih poslopij so ,tu še »mikro kompleksi, ki nasta-jajjo pri zaokrožanju hmeljišč, bližina naselja |z odpadnimi hranljivimi materiali, 'normalen kolobar hmeljiščnih paircel in lastna (kombi-natova) mešailnica krmil. Kombinaa« je skle nil zelo donosne jK);g(Klibe s 4 n'ujveč jimi avstrijskimi potovalni.mji agen cijami. Zakaj pa pravzaprav gre? T< agencije prirejajo daljše avtobusn« izlete, največ na morje. Ker je vož' nja iz Dunaja do morja precej dolga se .potniki ustavijo v Celju, kjer do be v hotelu »Evropa« .kosilo, nato p; nadaljujejo pot. Raivnotako se usta vijo tu'di na povratku. Za letošnj< sezjono so sklenili pogodbe za 500 av tobusov s približmo 20 'tisoč turisti. Ker je ix>god!bena cena za kiOsil* 1 dolar, bo tako pridobil hotel »Ev ropa« samo s tem 20 tisoč dolarje^ deviz. Ker dobi gostinsko podjetja za vsaki pridobljeni dolar premijo i višini 165 dinarjev bo tako dobil< podjetje preko 3 milijone dinarjev n< skupni sklad, kar bo vsekakor stimU' lativno vplivalo na delo kolektiva, -z- Stran 4 CELJSKI TEDNIK Št. 21 — 29. maja 1964 NOVO ŽIVLJENJE ZA RESNICANE, ALI cesta, naša velika pridobitev Tc dni se je v Resniku — v enem najvišje ležečih naselij »konjiškega« Pohorja -ustavil naš dopisnik. Zapletel se je v krajši razgovor z upraviteljem tamkajšnje osnovne šole, tovarišem Fri-škovcem, ki mu je povedal cel koš novic o življenju in delu na vasi. Prav gotovo ni slučaj, da se je dobršen del razgovora vrtel okrog nove ceste, ki je Resnik povezala z dolino, saj so bili vaščani tega prijaznega kraja dolga leta prav odrezani od ostalega sveta. »Še pred kratkim je bilo na Resnik mogoče priti samo peš, ali pa — s helikopterjem,« se je nasmejal tovariš Friškovec, »danes pa že vozijo v vas najrazličnejši avtomobili in tudi težki ka mioni. Nobene ceste nismo imeli v dolino, prav odrezani smo bili od nje. Spravilo lesa in drugih proizvodov je bilo več kot težavno, v niže ležeče kraje pa smo lahko prišli samo peš. Tisti, ki si vseh težav pešhoje v dolino ali nazaj v hrib še ni okusil, si sploh ne more predstavljati, kakšne težave smo tu imeli. Zdaj pa je seveda popolnoma drugače. S prijaznim šoferjem se lahko potegneš prav v dolino, pa tudi nekateri vaščani so si že nabavili motornà vozila. Vidite, tehnika prodira tudi v skoraj nedostopne pohorske vasi!« »Toda nova cesta se ne konča že v Resniku, kajne?« »Seveda ne, pelje še dobršen del poti naprej skozi bo gate gozdove proti Lukanji oziroma Kokolovem travniku. Mislim, da ni več tako daleč čas, ko se bodo lahko vozili turisti in drugi uporabniki ceste iz Zreč preko Resnika na Lukanjo, od tam pa ali v dolino v Oplotnico ali pa čez Pohorje v Dravsko dolino.« »Kaj pa sicer trenutno delate na Resniku?« »Izvolili smo že novo krajevno skupnost in prav te dni smo se sestali, da se kaj več pomenimo o napeljavi vodovoda. Vode imamo tu na Pohorju dovolj, tudi padca ne manjka, le napeljav še nimamo. Ce pomislimo, da smo že napeljali elektriko in zgradili cesto, potem upam, da tudi za vodovod ne bo posebnih težav. No, pa tudi za razvedrilo poskrbimo. Ljudje imajo predvsem radi filmske predstave, zato so vse izredno dobro obiskane. Pridejo mladi in stari, največ pa je seveda otrok.« Tako je tovariš Friškovec pripovedoval o življenju na Resniku. Lepa cesta je za te oddaljene kraje nedvomno velika pridobitev. Za bogate pohorske gozdove pa bo imela še večjo prednost tedaj, ko jih bo še bolj prkrižala in s tem omogočila, da bodo dostopni tudi turistom. Tako se bo za ljudi v teh krajih verjetno začela tudi nova gospodarska dejavnost, ki bo morda prinesla tudi večji dohodek kot ga dajejo v strmini ležeče njive. V. L. Nov del Slovenskih Konjic bo letos obogaten z novimi stanovanjskimi bloki, ki bodo nekoliko omilili pereč problem stanovanj. V letošnjem letu bi moralo biti po planiranju zgrajenih nad 150 stanovanj. Posnetek prikazuje gradbena dela, ki jih izvaja »Tn-grad« v Slovenskih Konjicah. .. .IN CESTA OPLOTNICA-KONJICE? »Veš, cesta iz Oplotnice do Slovenskih Konjic je pa že taka, da je po njej skoraj nemogoče voziti,« mi je pred nekaj dnevi potožil šofer avtobusa na proge med tema dvema krajema, tov. Gusti Videčnik. Nedvomno je zanimivo slišati izjavo poklicnega voznika še tembolj, ker včasih pravimo, da so občani v svoj ih. zahtevah le preveč nestrpni. Zato poglejmo, kaj je tovariš Videčnik o tej cesti še povedal: »Jam je toliko, da se jih ne moreš izogiiiti; kolesarji in motoristi pa morajo ob srečevanju večkrat ustaviti svoja vozila ter počakati, da odpeljem naprej. Največja hitrost, ki jo lahko cesta prenese, je okoli 20 kilome trov. na uro, tako da potrebujem včasih za teh sedem kilometrov skoraj dvajset minut. Kje je krivda, da je cesta v takem stanju, sicer ne vem. Vem le to, da peska na njej ni, pa tudi ob njej ga nikjer ne vidim, čeprav je tod blizu precej kamnolomov. Na vozihh se dela škoda, vzmeti ne zdržijo močnih sunkov, kako pa se ob taki majavi vožnji počutijo potniki, je vsekakor posebno vprašanje. Zdi se mi, da s tem — ko po eni strani štedimo s peskom in morda tudi s cestnimi delavci — povzročamo našemu gospodarstvu precej večjo škodo kot znašajo prihranki pri materialu in delu.« V. L. DVOJNI JUBILEJ FRANCA ŠKOBERNETA Franca Škoberneta iz Pi-oseiiiäkega pozna vsa bližnja in daljna oikoHca kot izv.rstneg-a čeibelarja. In ppav te dni" je la'ljubitelj jiiraizjùoval kair dva velika jubileja. Najiprej je bila ito 80. obletniica njegovega rojstva. nato pa še 63-leitnica aiktivnega čebelarjenja. Franc S'kolxïrne se je rodil leta 18H4. Kot zavedne-nui Slovencu mu vcjna vi.hra ni prizan<"isila. Že v letu 1941 ga je oikiipator izise^lil v Stbijo, od koder se je vrnil šele i)o vojni. Taikoj se je vkljnčil v izgradinjo (iotmovi.ne in ck^lal po vseh svojiih moče^h. Jiiibilamt je začel oöl>elariti že v mladiJi lotih. S svojo |)rizaidevnostjo si je pridobil veliiko veljavo, za-(o ni čnclino. dia inai je čebelairs(ko drn'štvo i.z Šentjurja ]MÌ Celju ob njegovem lepem prazniiku izikazailo največje priznanje. Ob njeigovem vzornem če-belnjaiku Ml mil pripravili pravcato proslavo, na kateri se je zbrali) več sto ljudi. Iskrenim čestitkam njegovih znancev in prijateiljer so pridružuje tudi naše uredništvo. T. K. Sedem krajevnih skupnosti BOMO IMELI V LAŠKI KOMUNI Na posvetovanju s predsedniki krajevnih organizacij SooiaMsitiične zveze in predsednikov iniciativnih odborov za ustanovitev krajevnih skupnosti za področje občine Laško so pred .kratkim sklenili, da bodo imeli sedem krajevnih skupnosti. Za tiste volilne eniote, v ikaterih pa trenutno ni pogojev za ustanovitev krajevnih isikupnosti, pa bodo tudi v prihodnje iskali obliko, v okviru .katere naj bi se izoblikovala krajevna samouprava. Taiko so v razpravi predlagali, da bi te naloge ponekod lahiko prevzele tudi krajevne organizacije Socialistične 23veze, .dnu-god pa zbori volivcev. Le-ti bi za določene naloge ustanovili posebne odbore, katerih mandatna .doba bi pirenehala takoj, ko bi opravili naloge, zaradi katerih sio jih občani ustanovili. Rog. Slatina v znamenju praznovanja Zaključna dela na novi terapiji, živahna aktivnost > pripravljalnega odbííra, vse polno nianjših in večjih prireditev, izletov in piknikov, koordiniranih preko komisije za tehnično izvedbo, so samo skromen u-vod v bližajočo sezono z osrednjo proslavo 300-letnice obstoja Zdravilišča v Rogaški Slatini. Po naključnem odkritju grofa At-tensa o vrednosti mineralne vode pred 300 leti, je dala ta doba temu kraju svojstven pečat. Zdravilna moč Ek>nata, Styrie in Templa se je proslavila daleč preko našh meja. Dokaz temu je 90 % tujih gostov, ki vsako leto koristijo in uživajo naravne lepote in kvalitetne gostinske' usluge v Rogaški Slatini. Nđjvečja pridobitev rogaškega zdravilišča pa je vsekakor nova terapija, ki bo zgrajena letos. Dela so v končni fazi. Novi velikan bo nudil vse zdraviliške in gostinske usluge za 2500 ljudi dnevno. V pri-tlič/u bodo zdravstveni prostori, pivnica mineralne vode in razstavni prostor, v katerem bo razstavljen material o razvoju Zdravilišča v Rogaški Slatini. V sedmih nadstropjih bodo prostori z zdravilnimi kopel-mi, na vrhu pa bo nova kavarna. Da bo proslava popolnejša, je komisija za tehnično izvedbo, pod vodstvom tov. Kenéja organizirala ob otvoritvi nove terapije sedemdnevni kulturni program zanimivih prireditev, na katerih bodo sode ovali celjski Komorni zbor, ansambel RTV Zagreb »Dalmacija«, organiziran pa bo tudi mednarodni plesni turnir in tekmovanje v orodni telovadbi. Razen tega je predvidenih več izletov v razne kraje Slovenije. I. 2Lorko Trgovsko podjetje AVTO CELJE s servisi OBVEŠČA cenjene stranke — koristnike avtomobilov, motornih kales in dvokoleis, da si od dne 30. maja 1964 dalje lahkio nabavijo in oskrbujejo svoja vozila iz naše nove prodajalne COLIBRI v Rogaški Slatini. Naše podjetje nastopa na jugoslovanskem tržišču kot zastopnik TAM, FAP, IMV, ZASTAVA, PRETIŠ, TOMOS in ROG. Za nabavo vozil, nadomestnih delov in za nuđenje servisnih uslug se obračajte na specializirano podjetje AVTO CELJE — Celje. PRODAJALNA COLIBRI V ROGAŠKI SLATINI VAM NUDI: — vsa vozila onienjenih proizvajalcev — nadomestne dele za vzdrževanje tA vozil — avtogume, elektro in splosini avtomaterial POTROŠNIKI — obiščite našio novo'prodajalno, prepričajte se o široki izbiri in solidnosti trgovskih uslug v Rogaški Slatini — Ratanska vas št. 1. Se priporoča kolektiv! AVTO CEUE Celje »Gorenje« - selitev jih pesti Velika proizvodna hala, novi prostori tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« so te dni podobni sejmišču. Kamioni stalno privažajo iii odvažajo, stroji se gomilijo, traktor urejuje zunanjo okolico ter pripravlja traso za železniški tir. Pleskarji, elek-" tričarji, konstrukterji, monterji — vsi se dren j ajo in stopajo malodane drug drugemu na prste. Orodjarna se je že preselila s stroji v nove prostore, žal pa še nimajo strojev priključenih na električno napeljavo. Nova peč za emajliranje je že prižgana in odslej bo le redko ugasnila, kajti zastoj pomeni ne le prevelik izpad proizvodnje, tudi preveliko časovno zamudo, kajti sleherno ugašanje in ponovno vži-ganje »tunelske peči« je škodljivo. Čeprav opaziš na slehernem obrazu nestrpnost, u-trujenost, in slišiš trde in ostre pripombe na to ali ono počasno ali premalo skrbno urejanje in postavljanje strojev, vendarle selitev poteka v redu in prepričani so, da bo že z julijem stekla proizvodnja v novih prostorih. Slednjič si bo večstočlan-ski kolektiv »Gorenja« oddahnil, kajti dosedanji pogoji v prostorih starega jaška so postali prava utesnil-nica s eherne možnosti za rast proizvodnje. Novi tekoči trakovi, organizacija dela, svetli in pregledni prostori ne bodo le osnova za večanje obsega fizične proizvodnje do 10 milijard letnega bruto proizvoda, temveč pornenijo tudi solidne pogoje za delavca in možnost, da bo lahko s smiselno organizacijo dosegel vse večjo storilnost in s tem jasno, da tudi boljše osebne dohodke. Res je, da jih selitev kljub predvidevanju, ki so ga vnesli v operativni plan, i^sti, kajti poleg objektivnih vzrokov je tako naglemu spreminjanju še dodalo svojo zavoro tudi birokratsko reševanje vprašanja dovoljenj za postopno uvajanje proizvodnje. Kolektiv se zaveda svoje odgovornosti do družbe, zaveda se, da izpolnjevanje ali neizpolnjevanje prizadene predvsem tudi njih same, ne more pa razumeti, zakaj birokratsko reševanje lahko tako odločno posega in jim s svojo okorelostjo jemlje dragocene ure prozvodnje. Gradnja sevniške šole počasi napreduje. Stavba končno dobiva tudi notranjo podobo. Z dograditvijo nove šole bo možna reorganizacija šol v sevniški občini. Veliko število nepopolnih šol bo ukinjenih, s pridobljenimi kadri in opremo pa bo izboljšan pouk na popolnih šolah. ŠMARSKA STOLETNICA JE UMRLA Še v marčnih dneh smo veseli opisovali, kako čila in vedra je najstarejša šmarska občanika Jeira Juršetova iz Podčetrtka, ki je takrat vstopila v stoto življenjsko leto. Ln ,res je bila vedra, saj je ob obisku zapela še vrsito na-ix>dnih in ljubezenskih pesmi, polnih iskrive modirosti in ša-iljivosti. Kdo bi si mislil, da ismo se ta.krat poslednjikrat srečali. Nikoli v življenju ni potrebovala zdravnika, tudi tokrat ne. Tiho in skromno, kot je skoraj sto leit živela samo v Podčetrtku An v bližnji Sodni (vas:i,, kjer se je 1865. leta rodila, ise je sredi prijaznih majskih dni poslovila za vselej. Velik poslednji sprevod je pokazal, kaiko globoko So Obsoteljčani spoštovali dobro, delavno, najstarejšo občanko. Na zadnji poti so jo 'spremljali njeni mladi prijatelji-pionirji, ki so jo zadnje čase zlasti iskrbno obiskovali. V sprevodu so se zvrtstili tudi številni predistav-niiiki družbenih organizacij. Ni se ji izpolnila vdlika želja, *da bi ob stoletnem živ- Ijensikem jubUeju še zaplesala, kot je tolikoikriait izjavila. Naj lahko ipočiva v obsotelj-slki zemlji, ki je nikoli v življenju niiti za trenutek ni zapuščala! KONČNO VODOVOD V MESTINJU v Mestinju so se občani že dolga leta zavzemali za zdravo pitno vodo. Ker ni bilo sredstev se je stvar zavlekla, toda lani so priskočile rta pomoč tudi gospodarske organizacije. Zbrali so dovolj sredstev in že lansko jesen začeli graditi. Ne bo dolgo, ko bodo vodovodno omrežje priključili v Podplatu Rogaškemu vodovodu. KRATKE IZ KONJIC Tudi na območju konjišl^e občine razpravljajo o združevanju v šolsitvai, to je o združitvi posameznih šol. Predlog združitev predvideva, da bo v občini le pet popolnih osnovnih šol in sicer dve v Slovenskih Konjicah, po ena pa v Ločah, v Vitanju in v Zre-čah. Precejšnje število mladine iz območij sedanjiih manjših šol je že dosedaj obiskovalo pouk v viisjih razredih na šolah v Slov. Konjicah. Sredi junija bo. v Slovenskih Konjicah prvi turistični teden. Glavna prireditev bo vsekakor raziíítava različnih naprav in izdelkov, ki" jih je pred časom zbrala ¡posebna skuipina v južnem delu Pohorja, to je v dkolici Vitanja, Skomarja in okoliških krajev. Vsi ti predmeti so bili že rastavljeni v etnografskem muzeju v Ljubljani, ki jih je za čas trajanja razstave posodil konjiški občini. L. V. St 21 — 29. maja 1964 CELJSKI TEDNIK Stna I Mladini več POZORNOSTI Protekli liodien je biiia v Celju razširjena iseja (»kraj iHiga (wll])4)Ta S/,I>L, na kajteri sp ra,z pravil j ail'i o aiktual-niih proil)lenniih vzigoje, izoibraževa-nja jn (Iružibeino-ipoili'tLonie alktiviza-cije mlaidiiiie. /a pos'vet je ol)iš.inn<) graKlii'vo pripravila {xxsitbiia koinii.Hii-ja. isesitavljena iz zaistopniiikov miila^ diiinie, zawda za prosivertino peclago-šiko isI'Uižbo in društva prijaitclj(vv mladine. Ajiiatliza je osvotlliila celoten koniiplietkis ppolblenia.tiiike s »tiinili te-roeljiiiih iziiodišč: inlaidi v fu'ukcio-niiranju ikoni]U!nalive isaimiouprave, mladi V proizvodnjii in saimomprav-nih organih, nokateri probleini v zvezii z vizigojno lizolbraževialn.Lmi pro-easi y šiolistvu t«r nekaiteire družbeiini ongainizara SZDL tov. Ja že M a rdi t, j e Ibill o to iprable-matikio trdba ipostavîti na dnevni red isprioo njene v.se večje alktualno-eti. Netkart'ore aiigotoviiitvo, (i>()ivzete iz girad i va, ika/xijo pncid visoni n a nezadostno uispoisialbtljaínj'C 'in uveljávi janje mil aldine v tnaišii družibeni praksii. za 'kar, obstoji več vzirokov, med kaiteri'mii ne natzadnje pogOsito pre več poiknovit'tiljisiki ill tiKH'onski od-itiioisi. Nič nnainj važno ni dolkaj po-čaisino presnavtjanje našega šotlisitva, ki taikšino, ikalkršaio je, lui- vjjiliva najbolje na obli'k'ovainje mila'di'iie. Na-(bilj.nje i.slalK)!S.ti je lisikaiti v organi-zai-ijali Zveze inlaidine saimili, ki so šo mansiikje olbremoiijfiie z neživ-I jenjsikiin pralkticixmom in formailiz-iii'Oim. pa v (Iružibeno-pol'itičnih origa-iii.za(iija'li, Iki Zvezi mladiine ne nudijo (lovoilj ({Mìtmoi&i. (kakor v dioloviniih ongainizaioijah, kjer do mladih ljudi ni |>raivega {rtizumevamja. .'^esituniiia razprava jç že sama oia s'Cibi izipri'čala, da gre za izredino »važna \n|>raiša'nja generacije, ki mora bill i tuidii danos nosi'leic najnaprieid-iiejiših stiremljenj in tviorni obliiko-vailec -naiseiga družbeneiga procelsa. C'-e ,nia ikiraitlko pcivizamieimo nekaj nigHi-tov.iitiiv (več o vsem tem bomo ])isaili v enii izmed prilhodnjdh šte-viilik). ibi lb ilio iza iziboljšanje ipoložaja mladine posvetiti vieč pozornositi njeni vlogi Old osietmiletík najprej. JViedit-em, ko ji tu dajemo premailo imiciaitiive, da hi ise aktivne je arve-iijavljala. ise m jena dejawnosit y šolah dringe stopnje ipretveč oidraž^ le v kroiiklih Ln dniigih alktivnbisitih in premalo na dni^tenih torišičih ikod; iso zii>ori voli'vcev itd. Na tehiniskii »rednji (ŠK;)ili na primer miladini niihič'e ni omogočil ipoliiitionega deJa, vtem ko je reciimo za poklicno šolo fri-zerslke stroke predvsem važno, tìa gto učenke namipirane! Mladi iljuidje v dielov.niiih onganizacijah imajo srpi-ке1, da ibi se vlklj'ucili v Ikoll'etktive, ninna jo ipa dovolj možjnoiSiti, da bi tudi «lami priis-pevali ik refševanju določenih viprašainjj. Pereči tso prolble-mi v šiportnih orgainiizaoijaih, saj v okraj'u okrog 12.000 imilaidiih ljudi nima osnovmiih isiredisttev za zdiravo šiportino rekreacijo, za vrhunski «port (ikli niti ni I vedno vrhunski) pa gredo imiliijoiLi! Pri vsem tem 'bi .bilo .nujno tîtîâ'i-ti družbeno vzigojo mladiine — talko v siQilah kot v dinu(gih vizigojmih uisita-novah, uveljaivlijaiti idiejmost pouka ter v tem ismiäl'u-asposaibl jati pedagoški kader, iza kater^a kvaliiteto bi morate iskifl>eti glasiti komune. Nevzdržno je, 'da ,ponekod dijaške sikuipnositi niso .siposoibne rešiti niti osinovniih ipndblemov, ker jim verjetno prosvetni delavci ne imidiiijo dovolj opore. Talko Vladajo Tecdimo na šoli za zd'raivisfrvene delavce v Celju nemog4>če razmere, ki se kažejo pred visem v tem, da je več ko 90 od-sitotikov predavateljev honorarno ®a-,poslanih (ikar je v ipopolinem na-siprotju z doloâbaimi o verifikaciji!), ki tudi nimajo pravega odnosa do dela. Ko «o nekega ipedagoga рота-ibitli na isetstamek razredne ¡slkulpnosti, ni ipniišel, češ mimain ise z vami kaj ipogoviair jaiti« ! Pričalkovati je, dia bo zvezni zakon o vzgoji id izobraževiainju vsa ta viprašanja ustrezno reiguliral. dhir ŠEMPETERSKA NEKROPOLA SE ŠIRI Z NOVIMI IZKOPAVANJI z u sita novit v i jo občinislkega režijsikeiga odilwra: ANTIÖNI PARK ŠEMPETER, ki s svojim sikladoin «Ikrbi iza lurediittrv, izkopavanja in .re-konistrukciijo šeinupetersikih izkopanin, je končno zagotovil jeno, da bodo šemjpetieriske iizkopainine z rekonisitrukcijami igrdbišč in zidov dobile nekdanjo ipodoibo. ' , I Letošnja dela vodi kustos in arheolog celjslkegia muzeja VERA KOiL-ŠEK. Izvršuje madalijinja odikriivamja ograjnih temiefljev na dbronikih ndkdianje gramozinice «pred' Šempetrom oib avtocesti. Jzlkapianine so bile močno 'pošikodiova.n€ leta 1947 ob kopainjoi igramoza za giradinjo ceste. Gre za igrotbiišče, ki izvira iz ¡prvega sitoletja po naišem štetju. Odkiriit je 'diva metra gldbok tem.elj, Iki je nosil težko in viisdko mairmomato grobnico. Ob izkopavanju sio naišli ibronaisite siponke, novce, ©"Ijenke iin .dve istdkleni žari, ki stia iprvi tovrstni natjidbi aa podlroöjiu ceiljiskegia dkraja. Gornji posnetek prikaizuje del itemeljev zjunamije oigraje groibilšoa т<мЈ izikopavamjem in relkonistiruikcijo v Šempetru. j. s. S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Masson A.: Histoire du Vietnam. Nouv. éd. Paris 1960. S. 24714/398. Palmade G.: La caractérologie. 6. éd. Paris 1960. S. 24714/^80. Vaillé E.: Histöire du timbre-poste. 2. éd. 1959. S. 24714/573. Sears F. W.- Mehanika, talasno kretanje i toplota. Beograd 1962. S. 24749. Kiljman J.: Plastična anatomija. Sarajevo 1958. S. 24755. Landwirtschaftliche Betriebslehre. Berlin 1962. S. 24762. Zelenika M.: Prvi svetski rat 1914. Beograd 1962. S. 16136/30. Calie D.: Automatizacija u tehničkom napretku u privrednom razvitku Jugoslavije. Zagreb 1962. S. 24766/2. Dessoir М.: Estetika i opća nauka o umjetnosti. Sarajevo 1963. S. 24777. Harrison G. R.: Praktična spektroskopija. Beograd 1962. S. 24776. Smiljanić D.: Kvarovi na zgradama. Sarajevo 1961. S. 24767. Zadravec F.: Miško Kranjec 1908—1935. Murska Sobota 1963. S. 24816. Fedotov Ja. A., J. W. Schmarzew: Transistoren. Berlin cop. 1963. S. 24807. Devaux P.: Historie de l'électricité 7. éd. Paris 1958. S. 24714/7. Mèdici A.: L'éducation nouvelle. 6 éd. Paris 1960. S. 24714/14. Janneau G.: Le mobilier français 5. éd. Paris 1955. S. 24714/26. Lavedan P.: Histoire de Paris. Nouvelle éd. Paris 1960. S. 24714/54." ' Leí rane G.: Histoire du commerce. 4.éd. Paris 1959. S. 24714/55. Thompson M. M.: The History of Educa-î tion. Reprint. New York. 1958. S. 22607/«). Maspero G.: Gcschichte (1er Kunst in Ägypten. Stuttgart 1925. S. 244814. Vipper R. J.: Rim i rano hrišćanstvo. Sarajevo m'^. S. 24485. Ilercegovina u NOB. Boograrf 1961. S. 11608/%4. " > Miladinovci. Zbornik ISftl^lOhl. Skopje 1962. S. 24566. Sešić В.: Logika i nauriiu metodologija. ■ 2. izd. Beograd 1062. S. 24'>64. » Rojansky v.: Uvod u kvantnu mehaniku. Beograd 196-5. S. 24568. Razvoj taktike sovjetske armije. 1941—1945 Beograd 1%5. S. 13555/59. Anglo-russkij politehničeskij slovar. Moskva 1(962. C 7. Kuret N.: Ziljska štehvanje in njegov evropski okvir. Ljubljana 1%5. S. II 1455/16. . Maier N. R F.: Industrijska i)sihologija. Zagreb 1964. S. 23509/5. ^ REVIJA MLADIH V sollK>to je bila v Narodinem domu 'občiinlsika revija mladinskih ipev-sikiii in inistruimenitalnih ansamlblov iz oelji.s.ke oljčine. Na reviji je so-d'olovailo П pevskih iziborov in 14 an-saimlhlov, 'kar je vsekakor zelo lepa u.deležl>a. Ne razumljivo nam je bilo le, za(ka,j sta zadnji hip odpovedala nid'eležlbo dva pevi.sika zibora celjske-iga iiči'te(ljii:šča, ki sta sicer zdlo kvalitetna. Ker je billa revija izibirna, je vise jiaistopa joče ocenjievaila ¡petčlainisika o(4» nje val na komisija, ki jo je vodil slkladaitel j» profesor Slavko Mihelčič. Ta je predlaigala 10 najboljših .pev-iSikih zborov za nasitop ma dkrajini reviji, ki Ik) junija. Iz A skujpine naj .bi nasitopili na okrajini reviji enogosil',u/.i.lo vsieh možnih sredsitev »a genocidno odlsitTaini'tciv sil'ovens'ke manjšine. Zlasti hiu.do je bilo dl)idol),je od 19">8. do 1945. leta, iko je avstrijsko-in^ška naciistična zver z ulhijainjein. zaii)ilemibami premoženja, zapiranjem v 'koncentracijiska talwriSca in pre'poveidj'o sloven:,slke besede hotela hiitro in dokoničino iztrebiti koroišiko slovenistvo'. Л tudi (lanaonji ipoložaij .silovenske imi'H<|šine je še vedno brezupen. Nacistična nemiška oli'oloist se na K'oroišlkem i-zživilja v sramoten ju sloven-sk'ega jezika in človeka. Kdor se javno iK)(s.luižuje ,slo-vensikega jezika, velja pri korošikih nacistih za ma-nj-vredinega. Zavesitna pripaidnost isloveniski narodnosti je v očeh številMu^ga .korošikega nomištva še vedno nstoji možnost pouka v oíln^'h (hveltiih jezikih, k i.zlkiljiuičiio nemišlk(»mn pouku. Vodi jih ekonomsika korist germanomanije. Malo in vedno niaiiij je takih otrok, ki žive v zavesti, da so slov en-ski^ga rodu. Večina otrok se- že v šo'lisiki .dobi iprikljiiiči lastiveniiu sovražniku in ziati.raitelju silovxMiist'va. Staršem prepuščeno odločanje o 'dodlaitnem poukiii v manjišiinskem jeziku je pri vedli o do tega, da pada števiilo za divojezičinost ipouka prij.avjjeni.h otrok. V šolskem leiu 1%1/(>2 je zjivašalo to števiilo ile še 1.639, v naislf^lnjem .letu ipa 1.610. A niti tem otirokom ni za-goitovljen zaidovoiljiv strokoven iK>uk, ker ni izdelan u'oiii imčrt. ker inainjkajo slovenisike učne knjige in ker ni dovolj strokovno sposobnih ter politično pravilno razgledam ih učiteljev. Od leta 1959 dailij.e se vsaJko jasen vrši »ištelje« otrok, ki ISO prijavljeni za dodatni pouk v slovenščini. Korošike deželne oblasti in nemšiko-.nacionalne organizacije pa si »ogtlediajo« tudi starše tëh otrolk. Tudi zarto je teh otrok vsako leto manj. Odločilna nista narodnost in materinščina otroka, .temveč izàivednost in tveganje staršev oziroma zdkonitih zastopnikov. Tu i>a pride do izraza visia zigrešen'ost določili avstrijslke državne ipogodlbe, ki daje zaščito saimo tistim priipadini-kom narodne imainjišine, ki to zaščito poseibej ob vsaki priliki zahtevajo, ne ščiti pa narodno manjšino kcvt tako v celoti. N.am.6isto da Ibi onemog'očiil poinemč(;ivia-nje, siiinikcionira državna ipogodl>a isilch'ernemiu pravi<-.o priključitve k večinskemu naroidu, s tem pa aprohi.ra od'iniranje mainjlšine do lïjentiga iagiinotja. V šolsiki.h vpraišanjih korošikiih Slovencev je polno spornih iproiblemov. Zia .njih uireditev ne kažejo avstrijske šolsike oblasti z^niostnega zanimanjia, še mam j pa priznavajo potire(l>o, da 'bi v šolsikih vpraišanijih bilo dopustno odločati le s ««delovanjem in v 4i|x>razuimiu s predstavniki slovenske narodne unanjšine. Stioiletja tiraijaj'OČi l>oj korošikih Slovpn.c(>v za olb-stoj in enakopravinost je po tolikih .¡wraizih in uimikih dosegel v šolstvu samo en osrečujoč uisi>eth. V letu 1957 je bila v Celovou ipoklicana v življenje Dr/^ivna gimnazija za Slovence, ki je edini slovenwiki srednještvllski iičini zavod v Avstriji šteje pa v isedanjeim iolskein kitiu prvikirat že veé kaikor 300 redniih .dijakov. S t(> gimnazije .bo krmalu odposlana že druiga četica narodno zavednih sllovenelkih ajbiturientov. Obveznost ustanovitve siloven'ske gimnazije v Celovou. ikjeir je prebivalstvo še pred sto leti imelo zinatno „slovensikio večino, je bila Avstriji »aložena v državni ipogodibi, ki določa, dia so avistrijski državljaini sloven'ske manjšine uipravičeni do sorazmernegia števila la sitnih srednjih šol. To olbveznost je avstrijsika vlada iizpoilnila dve ileti po podipiisu ipogodlwe, ne da bi se bila najiprej pobrigala za pres'kr'bo posfjbnega 5io(l.<rna vprašanja, je avstirijsika vlada v marou I960 naiiK>tiila v Beograd delegacijo pod vodstvom svojeiga ziiinanjega ministra. I>oseženi ..so 'bili razni sporaztumi im je bilo načeto tudi vprašanje pravic slovenske in hirva't/slke ma.njšine v Avstriji. Stališči oilx^h dir/;avini'h zastopstev nv v tem vprašaniju nista ipovsííim skladali, vencla'r sta ol>e strani izrelklli mnenje, da se il>o tudi to viprašanje dallo zadovoljivo rešiti. Médtem ko je avstrijsko zais-iopstvo zatrjevailo, da bo vlada Avstrije izipolniila oibveznosti iz dr/>avne pogodÍM'. je jiuigoslo-vaii'sJko za'stopst'vo zahtevalo .zagoto^vitev trajnega obstoja in neoviranega raizvoja oibeh manjšin. lem'u cilju naj il)i sliužil zlasti neposreden .stik avstirijiske vlade us predstavniki manjšine, tako da usoda manjšinskega nairoda ne bo več pasiven ]>redmet diplomatskih razgovorov, iteni'več ilx) določena na ijiodlagi spo-razuiinno z rnairijšino sitorjenih mlkrepov. Jesen^siki obisk jiiigoslovainiske 'delegacije na Dunajn je .lahko dosegeíl ])olirdiit'ev že uigotovijenih igledišč in storjenih S'k'lepov. V zaključnem komunikeju pa sta olbe zastopstvi so-glastH) izrekli potirelx), naj pridolbi slovensko manj-šiiislko |>r<'l)ivailstvo 'pravico inejiosrednega soodiločanja pri II rejamjn ]ia.rodnostnili Vfurašanj. (Se nadaljnje) POPRAVEK V (prvem delu naslovnega čHianka maiajka letnica pri naivedibi dattuma .pnxltpisa avistrijisike državne pogodbe. Pogodibo je Avstrija ipodpisnila dn<> 15, 5. 1955. Stran 6 CELJSKI TEDNIK Št. 21 — 29. maja 1964 Rezultati akcije »Tehnična kultura mladih« v Celju: PIONIRJI SO TEKMOVALI Zadnjih nekaj tednov mineva pionirjem v znamenju zaključka velike, poldrugo ieto trajajoče akcije »tehnično kulturo mladiim«. Tudi v Celju so že zaključili to 'tekmovanje in razglasili rezultate najboljših. Pionirski odredi so tekmovali v različnih temah. Poglejmo, kdo se je najbolje odrezal: V temi iz goi?podarsitva je prvo mosto osvQjila osnovna šola iz Poluil, drugo I. osnovna šola iz Celja in tretje osnovna šola iz Vojnika. Med tistimi, ki so pisali, izdelovali makete in drugo o urbanizmu, je najiboljše mesto dosegel pionirski odred I. osnovne šole Celje, drugo odred osnovne šole iz Polul in tretje osnovna šola Celje. Med mladimi fotoamaterji so se najbolje odrezali pionirji tretje osnovne šole pred osnovno šolo iz Hiudinje in četrto osnovno šolo, ined mladimi prometniki in člani prometnih krožkov pa druga osnovna šola pred prvo lin osnovno šolo iz Fran-kolovega. Pionirji so tekmovali tudi v spret-nostni vožnji s kolesi. Tu je zmagala prva osnovna šola, drugo mesto je zasedla osnovna šola iz Hudinje in tretje tretja osnovna šola iz Celja. Pri likovno tehnični vzgoji so se najbolje izkazali pionirji prve osnovne in četrte osnovne šole ter poni rji s Polul, v domači obrti pa mlaidi učenci s Svetine pred svojimi vrstniki iz Dobrne. Med posamezniki je iprvo mes'to osvojila Gizela Mlakar pred Zlato Bakič — obe sta z druge osnovne šole — in Brankom Bašnikom, ki hodi na prvo osnovno šolo. Vsem prvo, drugo in tretjeplasara-nim pionirskim odredom tudi naše iskrene čestitke! PROMETNA KRONIKA ZALETELA STA SE NA NEPREGLEDNEM OVINKU Pretekli četrti.Hk se je priipetila y Stopčah pri Šentjurju težja prometna nesreča. Na neipregledneim ovinku Sita se izaradi neprimerne hitrosti zailetela avtobus LJ-219-72, ki ga je rozijl šofer Milan Pregar in kombi CE-65-97, šofer Franc Obržan. Pri nesreči sta se lažje ipošikodiovala voznik ¡koniibija im neka jiotnica v avtobusu. Materialna «koda pa znaša ipriiibližino 900 tiisoč dinarjev. PRELOMIL JE DREVO V četrtek je vozil iz Vojnika (proti Celijiu voznik osebnega avtomobila CE-59-86 Ivan Videnšek. Na neipre-g'lednern ovimku v Šrnarje'ti ga je zaradi netprimerne hitrosti pričelo zanašati in y,aik5teli se je v drevo db cestii, ki ga- je prelomil nato pa se je prevrnil. Na sreČK) ]pri nesreči ni bil nihče pošikodovan, šlkod^o :pa cenijo na približno 400 tiisoč dinarjev. ZANESLO GA JE V LOŽNICO V torak je vozil iz smeri Žalca oroti Celju tovorni avto is iprtikolico 3G-258-05, šofer Blaffoje Lazarevlč. Na Lju'bljamski cesti v bližini inositu čez Ložniioo mu je ipriipeljal nasproti oseibni avto LJ-250-96, ki ga je vozil Leopold Jaklič. Pri srečanju je prikolico zaneslo v osebni avtomobil in ga zibiilo s ceste v pototk Lo'ž-nico. Vozmilk oseènega ervttomoibila in njegov eqpotinik sta se laižje poškodovala, šikoda na osebnem avtomobilu ;pa znaša približno 500 tisoč dinarjev. AVTO SE JE VNEL V torek je vozil Drago Knafelc iz smeri Tehiarij proti Cetlju oseibni avto CE-20^28. Po visej verjetnosti zaradi vinjenosti, je vKJznik zavotziil v jarek, kjer se je avto vinel in 'S)ko-raj .popolnoma zgorel, talko^da znaša škoda priibližmo milijon dinarjev. KRONÍKA NESREČ Franc Turšič iz Vrbja pri Žalcu si je pri padcu zlomil levo nogo v stopalu. Anton Skalicki iz Pariželj pri Braslovčah je padel in si pošliodoval nogo. v Gaberju sta bila v pretepu z nožem ranjena Kale Jankovslci in Salašan Pavel. Albinu Poteku iz Košnice, je cirkularka pri delu odrez&la štiri prste. 11-letni Franc Šribar iz Gornje vasi pri Preboldu je padel in si zlomil nogo. Franc Bobovnik iz Vrbja je padel s kolesom v Lembergu pri Dobrni in si pretresel možgane ter ranil glavo. Pri padcu sta si poškodovala nogo: Franc Lindič iz Prebolda, ter Franc Rančigaj iz Lo-čice pri Polzeli. Franc Volf iz Galicije se je pri delu s sekiro vsekal v nogo. V. M. iz Zabukovce je v samomorilnem namenu pila lizol. Anton štobenger iz štor Je padel s poslopja ter si poškodoval glavo in nogo. Alojz Dragajner iz Lokovine pri Dobrni si je pri padcu poškodoval nogo. Ivana Jagrič iz Podsrede si Je na Teharju poškodovala nogo v kolenu. Piki Jakob Iz Gotovelj Je padel s kolesom ter si poškodoval glavo in nogo. Ivana Tratenšek iz Zabukovce si je pri padcu poškodovala desno roko. Venčeslav Mlinar iz Lemberga pri Šmarju, si Je pri padcu poškodoval nogo v gležnju. Stanko Holobar iz Griž si je pri delu poškodoval levo nogo. Višje cene mesa v zadinjem času je tbilo v Celju pomanjkanje mesa, kar potrjuje naš zgornji posneteik. To stanje se je 'popravilo v soboto, ko je za-vioil za cene dov4>lil avišainje cen mesa. Olb-eneni pa so .pričeli v treh celjs(kih in eni velenjslki me&nici prodajati ineso niiladih ipitarucev (ikii ist)f|lriu,gače namenjeni za izvoz) po znatno višji ceni. Diiroktorja zavoda z^a cene tovariša Franca Miheliča sim.o prosili, naj naim pove vzroke, zaradi katerih so dovolil« zvišam j e cen mesa. »Pred to odobritvijo smo že večkrat ifzdali mesainsikim (podjetjem zavirnitvene odločbe na predloge za zviša'nje cen mesm. Ker pa so drugi zavodi v Sloven'iji že darvno ¡prej doi-voliili zvišanje cen, so bile te na našem podTOČljin najmiižje. . V zadnjem čas'ii je pričelo pri-mianjkovaiti mesá in meisairslka podjetja so nam izat.rjevala^ da je to zato, ker ne morejo dobiti živine. Podjetja z dTUgih področij namreč nudijo višje odknipne cene. Na iposvetu, ki ga je siklieala okrajna g4>sipodarsika zbornica in so ZBOR KOMITENTOV KOMUNALNE BANKE Pretekli ponedeljek j-i^bil v veliki d'voirani okrajne skuipiščime zlbor komitenitov Kom'iiinalne bainke. Poleg poslo^^nega poročila banke za leto 196'> so na zboru oibravmavaili pred'vsem problematiko krediti.ranja z oibratriiimi in invesiticijsikimi sredstvi v letošnjem letu, 'pa tudi ostale elemente poslovnega isoidelovanja med komiitonti in baniko. se ga udeležili direktorji kmetijiskiih organizjacij, so sklenili, da je tretba cene .mesu iiujmo zvišati. Posebna komisija je preveriila kalkulacije, kii so jili predložili mesarji in ugotovila. da držijo ter da je zvišanje f:en upravičeno. Podali so tuidi pred-lyg, к1а bi se v itreh mesnicaili v Ce-Ij'u ter v oni v Velenju ihwolilla prodaja mesa izvozne kvalitete ,po višji ceni. Tako smo potem dovoililii poviša-■aje cen na 550 dinarjev za relberca, pnsa in flam ter na 680 za pleče, br-■žolo, stegno in bočnik. V mesinicah »Narezek«, >Mattica< in T prodajalni KK Šentjur na Trgiu V. kon/gresa, sm'o dovolili prodajo mesa mladih pitancev, ki so namenjeni za izvoz, po ceni 600 in 840 diin za kilogram. V teh mesnicah sm^^ejo prodaijati samo meso izvozne kvalitete. To meso Ibo tudi označeno s posebnimi žigi. Zagotovili so nam (pismeno), da bo po teh cenah dovolj mesa, ker ga bodo mvažali tuidi iz sosednjih republik. Kar se pa tiče prodaje v posebnih mesnicah poudarjam, da .se mora v teh prodajati le najboljše meso izvozine kvaliitete. Ce se ito določilo ne bo izvajalo bomo prodajo po tej ceni uikimiili.« Ker pa veniio, da so pri nas in-šipekcijsike sliKŽibe precej slabo kadrovsko zasedene, dvomimo, da bodo lahko zadovolijiivo Ikotntroilirale prodajo mesa v teh mesnicah. Zato je nujno, da bodo potrošniki sami kontrol iirali kvaliteto mesa in prestopke tu'di javili na ipristojne inšpekcije. L. S. »POLZELA« — tovarna nogavic — Polzela ' RAZPIS ŠTIPENDIJ za šols'ko leto 1964/65 raizpi'suje nasledinje štiipendij'e: 1. 1 na Tekstilni fakulteti; i 2. 1 na Ekonomski fakulteti; 3. 1 na Pravni fakulteti; 4. 5 na Tekstilni srednji šoli — pletilski odsek; 5. 4 na Ekonomski srednji šoli. Prošniiki naj k svojeročno napiisami prošmji prilože: izpisek iz rojstne intartične knjige, zadnje .šolsko isipriitievalio, jM>trdiiilo o pre-moženjskein stanju, oziromia o višini re I. r a z ip i IS u j e za šolsko Teto 1964/65 siprejom učemoev v poklicmo šiolo za nasikxLnje poklice: 1. STROJNI KLJUČAVNIČAR 58 2. KOVINOSTRUGAR 25 3. rtEZKALEC ^ 3 4. KLEPAR 5 5. KOVAČ 3 6. INSTALATER 17 7. OBRATNI ELEKTRIČAR 19 8. ELEKTROMEHANIK 8 9. MODELNI MIZAR 5 Učenici pod 1., 2., 5., 4., 5., 6., se bodb šolali v šokslkem indiu-.strijsko-koiviinarskem centiru v Stiorah, kanidiidiati ipod 7. in 8. v Eleiktroigosipodiarsiki šoli v Mariboru, kanidlidati ipod 9. pa v i(>ru, kamdiidiati potd 9. ipa, če žoliijo stanovanjte v Vajemskem dornii v Sumit viiáii na;d L j ubij jamo. • Kanidlidati za siprejem morajo predložiti: 1. Lastnoročno napisano in s 50 diin kolkovano iprošnjo (,z na-■tančniiim naslovom) ; 2. Zadinje solisko spričevalo; 3. Izjpiisek iz rojistne miatičnie ftnjiige; 4. Lastnoročno naipiisan življanijepie; 5. Potrdilo o premoženjskem istanju staršev; 6. Potrdilo o iprejemanjn otrošikega idodaitika. Ce ee ibo prijaiviilo za sprejem več kainidiiial4>v, kot je pred'vii-deno, ibo lizlhira na ipoidllaigi sprejeminega li/^piita, ki il>o zajemal sniov iz učnega prioigiranva oisnovnlh šol. Vsi učiinci prejemajo učne naginule ¡po iprav-ikiik'u. Železarna Store — Kadrovski sektor st. ai — 29. maja 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI KOMPAS OBVEŠČA DELOVNI KOLEKTIVI — ORGANIZACIJE! KOMPAS CELJE Vam nudi za Vaše Izlete po Jugoslaviji izredno ugodno ceno prevoza z modernim turistično opremljenim 43 sedežnim avtobusom tipa »Deutz« — po ceni prevoženega Icilometra 220 din. Naprošamo za predčasne rezervacije! VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST-BENETKE — dvodnevni avtobusni Izlet za delovne kolektive in organizacije. Cena 9.500 din. 2. AŽURNA OBALA — 6-dnevni avtobusni izlet v septembru; ogled Milana, Torina in Genove; prijave do 12. julija. 3. TOKIO — 12-dnevni Izlet s posebnim letalom na olimpijske igre v oktobru; prijave do Í. avgusta. 4. NEW YORK — 11-dnevnl Izlet s posebnim letalom na svetovno razstavo; odhod iz LJubljane 20. julija In 24. avgusta. 5. PO SOVJETSKI ZVEZI — 14-dnevno potovanje z vlakom; prijave do 5. julija. 6. DORNBIRN — 6-dnevno strokovno potovanje na mednarodni vzorčni sejem. Prijave do 2. junija 1964. 7. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in Koroške borce. 8. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni izlet. 9. SLOVENSKE GORICE TRAKOšČAN — dvodnevni izlet z avtobusom. 10. PLITVIČKA JEZERA — CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet 11. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet. 12. PO DOLENJSKI IN BELOKRAJINI dvodnevni izleti z avtobusom. 13. PO GORENJSKI PREKO VRŠIČA NA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni Izleti. 14. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni izleti. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z modernimi turističnimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse prometne in turistične informacije, prodaja razglednice, zemljevide, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 • RAZPISI TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA KRŠKO razpisuje vpis v I. letnik TSŠ strojne in elektro (Jaki in šibki tok) stroke in v I. letnik poklicne Sole kovinarske stroke za šolsko leto 1964-65. v I. letnik strojnega odseka bo sprejetih 60, v I. letnik elektro odseka 60 in v I. letnik , poklicne šole kovinarske stroke 60 učencev. POGOJI ZA VPIS v STROJNI IN ELEKTRO ODSEK: 1. uspešno dokončana osnovna šola; 2.starostna meja do 18 let. . Prijavo za vpis kolkujte s kolekom za 50 din in priložite: 1. zaključno spričevalo osnovne šole (origl-glnal); 2. rojstni list; 3. mnenje šole; I 4. zdravniško spričevalo, da Je kandidat zdravstveno sposoben za šolanje na tehniški šoli, spričevalo ne sme biti starejše od enega meseca; 5. dopisnico s točnim naslovom za obvestilo o sprejemu. POGOJI ZA VPIS v POKLICNO ŠOLO: 1. uspešno dokončana osnovna šola; 2. zagotovljeon delovno mesto v podjetju. Prijavo za vpis kolkujte s kolekom za 50 din in priložite: 1. zaključno spričevalo osnovne šole; 2. rojstni list; 3. zdravniško spričevalo; 4. pogodbo podjetja, ki učenca pošilja na šolanje. Prijave za vpis za vse oddelke sprejema šola do 20. junija tega leta. Nepopolne prijave ne bomo upoštevali. Vsi prijavljeni kandidati se bodo zbrali v ponedeljek, 22. junija tega leta ob 9. url v šoli. V kolikor bo prijav več kot 120 oziroma 60, bodo kandidati testirani iz slovenskega Jezika in matematike. Dijaki, ki žele biti sprejeti v dijaški dom, vlože prošnjo direktno na upravo doma v Krškem do 30. junija tega leta. Prošnji naj prilože dopisnico za odgovor o sprejemu. UPRAVA SOLE • STANOVANJA Zdravnik - samec išče takoj opremljeno sobo v bližini bolnišnice. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zdravnik«. Praktikantka išče sobo od 15. junija do IS. septembra, po možnosti v centru. Naslov v upravi lista. , Opremljeno sobo iščem. Naslov v upravi lista. Iščem sobo, plačam za 1 leto naprej. Naslov v upravi lista. Zakonca iščeta boso ali stanovanje za dobo 1 leta. Najemnino plačata naprej. Naslov v upravi lista. Mlad zdravnik išče začasno opremljeno sobo, najraje v bližini bolnice. Ponudbe na upravo lista pod . šifro »Takoj«. Sobo oddam mirni ženski, za malo pomoč v gospodinjstvu. Vprašati: Kersnikova 26. Novoporočenca iščeta sobo v Celju. Petrovič Anton, Zagrad 11. Mlajši moški išče sobo v Celju. Naslov v, upravi lista. #SLUZBE Iščem dobro frizersko pomočnico. Salon »Magda« Celje, Tomšičev trg. Mlajša upokojenka bi šla gospodinjit k dobri družini. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zanesljiva«. Nujno iščem pOmoč v gospodinjstvu v popoldanskih urah. Plačam dobro. Zima, Celje, Miklošičeva 6-1 od 18. do 19. ure. • PRODAM Moped »Colibri-03«, dobro ohranjen prodam. Cvetko, Celje, Muzejski trg 8. Hišo z 97 ari zemlje prodam. Cena 60Ü.OOO din Kari Deželak, Smihel nad Laškim 3 (pri zdravilišču). Dva konja prodam (starost: 7 let, teža srednja). Pogladič Ivan, Velika Ravan, Strmec. Posestvo 8 ha, na sončni legi, novo gospodarsko poslopje (elektrika), 10 minut od ceste, bližina Laškega, takoj prodam. Naslov v upravi lista. Moped, slamoreznico in radijski sprejemnik prodam. R^h Ivan, Polule 239. Motor NSU Prima, v odličnem stanju prodam. Ribežl, Celje, Dobrova 11. Dve kompletni postelji in kuhinjsko kredenco poceni prodam. Ipavčeva 16, vhod levo. Moped »Colibri« in kuhinjsko pohištvo iz trdega lesa prodam. Hiti, Celje, Stanetova Î7. Kuhinjsko kredenco prodam. Ogled od 14. do 16. ure. Partizanska 30, Celje. Rapid opeko in štedilnik »Gran« - levi prodam. Mirnik Stane, Drešinja vas, Petrovče. Za obrtniško delavnico prodam primeren prostor. Naslov v upravi lista. Dobro ohranjen divan prodam. Naslov v u-pravi lista. Motorno kolo »Triumpf«, starejši letnik, prodam za gotovino ali ček. Ogled vsak dan od 6. do 8. ure pri Mihael Velenšek, Celje Mariborska cesta 48 (nasproti vojašnice). Ostrešje 6,50 x 4,50 m, v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi lista. Motorno kolo znamke JAWA 175 ccm, 17.000 kilometrov, prodam. Informacije 2. in 5. junija od 15. do 18. ure pri Mikek, Vrbje, Žalec. Prodam motorno kolo — roler »Bella«. Glavač — Velenje, Tomšičeva 4. • KUPIM V Celju ali bližini kupim vseljivo hišo. Naslov v upravi lista. Motorno kolo, kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »200.000«. Manjšo vseljivo hišo z nekaj zemlje, elektriko in vodo, blizu železniške ali avtobusne postaje, kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Gotovina«. Nove ali rabljene deske kupim. Oddam tudi košnjo sena. Dernovšek Jože, Celje, Cesta v Lokrovec 34. Hišo z vrtom v okolici Celja kupim. Petrovič Anton, Celje, Zagrad 11. • RAZNO Iščem inštruktorja matematike za 1. letnik ekonomske srednje šole. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Matematika«. Slovenec srednjih let — vdovec — inteligent, zaposlen v Nemčiji, želi spoznati Slovenko lepega značaja v domovini zaradi poznejše poroke. Ponudbe s sliko pošljite na naslov: Janko Troha, Blumenstrasse 54, Esslingen bei Stuttgart. v • PREKLIC Podpisani Franc Korenak, Bukovžlak 19, preklicujem žaljivke, ki sem Jih izrekel Pavli Šumeč. Franc Korenak • KINO KINO SVOBODA ŠEMPETER Od 30. do 31 maja 1964: Bagdadski lopov, amer, franc.-ital. barvni CSP film 3. junija 1964: Žene čakajo, švedski film 4. junija 1964: Poklicna skrivnost, franco-iki film KINO SEVNICA Od 30. Hn 31 mata 1964: Starec in morie. • TURIZEM Celjska turistična zveza Celje sporoča, da bodo na njenem območju letos naslednje turistične prireditve: 13. 6 1964 — Otvoritev razstave Južno Pohorje v Slov. Konjicah 13. 6. 1964 — Večer glasbe in pesmi ter plesa ob Ve-leni-skem jezeru 21. 6. 1964 — Zaključek turističnega tedna v Slovenskih Konjicah 28. 6. 1964 — Piknik na Gori Oljki 5. 7. 1964 — Zadrečki sejem. Gornji grad 12. .7. 1964 — Dan Savinjskih ribičev 19. 7. 1964 — Dan piva in cvetja v Laškem 22. 7. 1964 — Piknik v Hudičevem grabnu pri Dobrni, 26. 7. 1964 — Srečanje ob jezeru Braslovče 2. 8. 1964 — Flosarski bal na Ljubnem 8. in 9. 8 1964 — Ribezlova razstava Kozje 9. 8. 1964 — Hmeljarski likof v Preboldu 15. 8. 1964 — Mednarodni plesni turnir v Velenju 16. 8. 1964 — Plesna revija v Velenju 22. 8. 1964 — Plesni turnir za prvenstvo Rog. Slatine 29. 8. 1964 — Izvolitev miss Rogaška Slatina 4. 9. 1964 — Družabni večer v hotelu Celeia, Celje 13. 9. 1964 — športni ribolov na jezeru Braslovče 26. 9. do 4. 10 1964 — Prireditve ob 300-letnici Rogaške Slatine z otvoritvijo »Nove terapije«. • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 30. maja 1964 ob 19. uri: Sean. 0'Ca-sey: Senca pravega moža. Abonma za delovne organizacije in izven. Vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpolago. Nedelja, 31. maja 1964 ob 15. uri: Smeh ni greh - večer poljske satire. Gostovanje v Apačah. Nedelja, 31. maja'1964 ob 20. uri: Smeh ni greh - večer poljske satire. Gostovanje v Gornji Radgoni. Torek, 2. junija 1964 ob 20. uri: Alexandre Riventale: Rezervist. Gostovanje v Grižah. Sobota, 6. junija 1964 ob 20. uri: Alexandre Rivemale: Rezervist. Gostovanje v Trstu. Nedelja, 7. junija 1964 ob 20. uri: Alexandre Rivemale: Rezervist. Gostovanje v Trstu. IZLETNIK Vabimo vas na naše izlete: 1. ZURICH-LONDON-PARIS-MÜNCHEN 9-dnevno potovanje z vlakom; 2. CARIGRAD-SOFIJA 8-dnevno potovanje z vlakom; 3. FIRENZE-RIM-NEAPELJ-CAPRI-BE-NETKE-TRST 9-dnevno potovanje z vlakom; i. PARIS-NICA-MONTE CARLO-MILANO 9-dnevno potovanje z vlakom; 5. KIJEV-LENINGRAD-MOSKVA - potovanje preko BUDIMPEŠTE z vlakom (spalni in jedilni vagon) — avion; 11-dnevno potovanje; • 6. ATENE-SOLUN-PELOPONEZ-DELFI 9-dnevno potovanje; ?. BUDIMPEŠTA 2-dnevno potovanje z avtobusom; 8. DUNAJ — svetovna cvetlična razstava 5 in 4-dnevna potovanja z avtobusom; 9. GRČIJA — 10-dnevna ekskurzija za maturante vseh .šol; 10. TRST in BENETKE stalni t in večdnevni izleti z avtobusi; 11. KOROŠKA 1 in večdnevni izleti z avtobusi; 12. PO GORENJSKI-PRI.MORSKI 2-dnevni izleti z avtobusom za kolektive; n. PLITVICE - dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive; li. PO ISTRI — dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive; 15. PO DOLENJSKI - dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive. IZLETNIK VAM NUDI: — organizacijo izletov in prevozov strokovnih ekskurzij z modernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo; — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času; — vršimo menjavo valut; — vršimo rezervacijo v spalnih vagonih in na JAT avionih, rezervacijah za letni od-dih; — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije, turistične karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Titovem trgu, številka "i pri Avtobusni postaji. Telefon 28-41, poštni predrti 162. Se priporočamo za cenjena naročila. IZLETNIK CKI.JK živinozdravniška dežurna služba Od 30. maja do 6. junija 1964 veterinar Bojan Koželj, Celje, Kocenova 2-II ' (pri Hotel Evropa) tel. 25-67 OPOZORILO Obveščamo vse prebivalce Medlega in Levca, ki imajo še na letališču svoje parcele, naj izvršijo košnjo trave do 10. junija 1964, ker bo zaradi predhotlnega prvenstva v jadralnem letenju kasneje vstop na letališče prepovedan. Komisija za delovna razmerja KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE razpisuje prosta delovna mesta za: KLJUČAVNIČARJA MATERIALNEGA KNJIGOVODJO VODJO ODDELKA PREDORNIH PECI Pogoj za prvega je kvalificiran ključavničar, za naslèdnja dva pa srednja strokovna izobrazba. Osebni dhodki po pravilniku o delitvi OD. Rok za prijavo velja do zasedbe delovnih mest. ČITAJTE CELJSKI TEDNIK DRUGO VEIIKO NAGRADNO ŽRERANjE KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in ekspoziturami objavlja drugo veliko nagradno žrebanje V poštev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 1. aprila do 30. junija 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 din in to vlogo vezali na odpovedni rok od 12 mesecev dalje in vlagatelji, ki bodo vložili najmanj 100.000 dinarjev in ta znesek vezali za dobo 3 do. 12 mesecev. Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hranilnica in ekspoziture v 2alcu, Mozirju, Laškem, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici. Nagrade: 1 MOPED 1 TELEVIZOR 1 ŠIVALNI STROJ 1 HLADILNIK 1 SESALEC Žrebanje bo dne 10. julija 1964, izid žrebanja pa bo objavljen y časopisih Večer in Celjski tednik. Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5,5 do 7 %. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE, KORISTILI BOSTE SEBI IN SKUPNOSTIl KOMUNALNA BANKA CEIJE Slu/ba družbenega knjigovodstva pri NB Jugoslavije podružnica 603-11 Celje irazipiisnje več pirositilh delovniiih meat SAMOSTOJNIH REFERENTOV za matično podružnico v Celju in za ekspozituro Laško. Pogioj : sredinjeišollslka dzioibraziba. Prošnje je vložiiti 'do 5. juinija 1964 v siekiretiaritartii SDK Celje. RAZPIS Razpisna komisija pri Cestnem i>odjetju v Celju razipiis'uje dtelovno imcisto DIREKTORJA Pogoji: diipioimirani graldílxíini inženir ali gradbeni tehnik za niiizke giradtiiije z veičletuo prakso mia voclLlnih dieloivnib mesjtiih na niizikiih graidinjah. Prijave z navedibo diosedamjiaga idela je poslati do 15. juiniija t. 1. na .nasiiov: Cestino ipooslitvi-jo čuvaja skladi.šča lesa ma debelo v nočnih urah; DVA UCENCA ZA TRGOVINO S POHIŠTVOM ÍN LESNIMI IZDELKL ();sdHi',i dolwxílíki ipo pravil/nikii o .ra/.flcliiitvj (►scllunili doliiotillkiov, ki miiso nižji <»d 25.()0() dim mesoičinio za deliiivic<' im rnvaj^i. ч • I'lismemie poimidlbe inaisloviiti in,a tiaisilinv: Komi.sijj^a -m spinej'C/m im <>(l(piii.st d^^lovine isile pri Sknienijailies — iM^siUn-.n.i enKxfiH Ceilije im iNtie oselitiio ipr(4liiož:iiti v ipre(lisi.a'vni'šilv4i .[wxkj'citja , SLi)VI'JNiJALES« (VJjie, Ziiitliatišlkova 15. * Raizipiis velja do i'zi{K>[K>lini.tve delovinih intesi. st. ai — 29. maja 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 9 ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA - ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — 2 Ves teden je Kamedširo večer za večerom žagal, sekal, tolkel, zbijal in pribijal, dokler se ni stemnilo in dokler si nekega dne ni zadovoljen pomel dlani — bil je gotov. Otvoritev Kamedširove jap>onske kopalnice je bila majčkena svečanost. Kamedširo je tekel pred drugimi k barakam in hitro podkuril. Kmalu se je nad pločevino dvigala gosta para in polnila malo kolibico, v kateri je bilo komaj prostora za enega moža. Medtem so prišli tudi tovariši prepoteni in umazani. Kamedširo je s kladivom nekajkrat udaril ob obešen kos tračnice, da je rezko odmevalo med barakami. Možje so prihajali v vrsti. Pred koritom so se slekli, obesili kimone na kol, potem pa so dobili vsak svoje vedro vroče vode. Èden za drugim so se najprej pošteno namilili in se pod preprostim tušem pošteno sprali. Največji užitek pa je bil, ko so nagci zlezli po lestvi v kolibo in se pet minut čepe naslanjali v gosti pari. Nikomur ni padlo na misel, da bi Kamedširu ne plačal dva centa, kakor so se domenili. Kamedširo je kopalnico zgradil, bil je kopališčni mojster, drgnil jih je po hrbtu — nudil jim skratka užitek, kakršnega si niso privoščili od dne, ko so odšli z doma. Tako je bilo poslej vsak dan. Zadnji, ki se je opral in počepal nad pojenjajočim ognjem v pari, je bil Kamedširo. Kopel mu je dobro dela, še bolj pa izkupiček, ki je z dneVi rastel v kup-, ček svetlih dolarjev. Kopalnica je Kamedširu prinašala posebne dohodke. Toda naj je še tako trdo delal, ni bilo ravno lahko zbrati večjo vsoto denarja. Prišli so vmes tudi nepredvideni izdatki... Leta devetnajstočetrtega je Japonska bila v vojni z Rusijo. Nekega dne je tolmač Iši razglasil: — Prišel bo odposlanec našega presvetlega cesarja. Zbral bo prispevke za cesarsko armado in mornarico. — Iši je nalašč za trenutek utihnil, da bi dal večji poudarek naslednjemu stavku: — Jaz bom dal enajst dolarjev. — S tem je Iši zakoličil povprečno vsoto in dal vedeti, da se Japonec pač ne more osmešiti s piškavim drobižem. Možje so sicer računali ko-Iko truda terja taka okrogla vsota, toda zborovanje se je spremenilo v licitacijo zavesti in privrženosti vsakega posameznika: — Petnajst dolarjev! — — Dvajset dolarjev! — Petindvajset dolarjev! Tudi Kamedširo se je zrinil naprej in pomahal s svojo široko dlanjo: — Jaz bom dal vse, kar sem zaslužil s kopalnico. Sedeminsedemdeset dolarjev! — Navdušen »Banzaj«!, kar po japonsko pwmeni toliko kot hura, je odjeknil med barakami. Mnogi so jokali, ko so v vrsti šli mimo budističnega meniha, polagali svoje prihranke na pladenj in prisegali na nezlomljivo zvestobo cesarju ... štiri mesece kasneje je treščila v taborišče novica, da je admiral Togo strahovito potolkel rusko mornarico. Kamedširo je takrat ponorel od veselja in navdušenja. Solze so gá oblivale ko je govoril: — Zdi se mi, kakor da bi mojih sedeminsedemdeset dolarjev poslalo ruske ladje na morsko dno ... — — Tako je! Da, tako tudi je! mu je zagotavljal Iši. Ta denar, ki smo ga zbrali, simbolizira naš japonski cfuh, naš nesmrten japonski duh. Ce svetli Teno govori Japoncem, ga slišimo vsi pa če smo v najoddaljenejšem koncu sveta. Potem so pokleknili v rdeč prah in pobožno molili, da bi Nipon nikoli ne zapustila zmagovita sreča. Trinajst let,.. Trinajst let je Kamedširo vstajal debelo uro pred drugimi, da je nasekal drva, napolnil kad in vedra za kopalnico. Trinajst let so drugi v miru zajtrkovali, on pa je goltal svoj riž in ribo med potjo na polja. Trinajst let je tekel pred drugimi k barakam, podkuril ogenj, trinajst let je zadnji počepal v blagodejno paro in zadnji legal k počitku v dolgo barako. Z globokim upanjem je pričakoval dan, ko se bodo njegovi prihranki približali zaželeni vsoti, štiristo svetlih dolarjev in še kupček povrhu za stroške potovanja domov ... Toda denar mu je nerazumljivo drsel med prsti, čeprav ni kartal, čeprav v njegovem življenju na Kaukaiju ni bilo ne žensk, ne pijače, Komedširov patriotizem je bil, tovarištvo je bilo tisto, kar mu je vedno znova topilo prihranke. Ce je kateri Kamedširovih rojakov potreboval denar je prišel moledovat. — Zakaj si denarja ne izposodiš pri japonskem bankirju v Kapaai? je vprašal Kamedširo. — Kdor si v Kapaai sposodi enainosemdeset centov, mora na dan naslednjega izplačila vrniti enkrat toliko, — je odvrnil vsak skrušeno. Res je bilo tako. Noben belec ni tako grdo odiral azijskih delavcev kot Azijci sami. Tako se Kamedširo ni mogel upirati, posojal je in posojal ... * Nekateri Japonci so težko vzdržali samsko življenje. Leta in leta brez žene na Kaukaiju je bilo res težko zdržati. Zato so nekateri na vkljub velikim stroškom poklicali žene iz Japonske. Taki dogodki so terjali izdatke, za ves camp. Ženin se je moral fotografirati pri fotografu v Kapaai, kupiti ladijsko vozovnico za nevesto, potovati v Honolulu po potrebne papirje, ki tudi niso bili zastonj. Navadno so se stroški povečali še za kolikor toliko dostojno obleko in ko je bil zakonski par skupaj so prišli tudi otroci. Tako je Komedširova »blagajna« dostikrat shujšala tudi zaradi družinske sreče drugih. Največje izdatke pa je Kamedširo utrpel zaradi partiotizma. Prišel je budistični pridigar in govoril o nameravani gradnji spomenika padlim junakom. Prišel je uradnik japonskega konzulata iz Honolula, da bi govoril rojakom o življenju v domovini, kako kraljestvo vzhajajočega sonca sveti in kako zdravje služi božanskega cesarja. V Kapaai je uradnik pustil neporavnan hotelski račun. V Honolulu so gradili zdaj japonsko šolo, zdaj prečudovit in razkošen budistični tempelj. Potem je izbruhnila svetovna vojna in spet je bilo_ treba darovati za vojaške bolnice, za orožje armade njegove cesarske visokosti. Vedno je bil Komedširo tisti, v katerega so se v pričakovanju uprle oči vseh — bo Komedširo dal največ? Kamedširo je dal največ. Pogosto je Kamedšira obšel strah, da nikoli več ne bo videl Japonske, s snegom pokritih in morjem oblitih hribov v okolici Hirošime. Obšel ga je strah, da bo vse življenje o^tal brez hišice med riževimi polji, brez žene, ki bi mu stregla in brez otrok, ki bi mu razveseljevali trudapol-no vsakdanjost. Naposled ga je zgrabila neustavljiva želja. Bilo je to na pomlad leta 1915. Komedširo je imel že triintrideset let na plečih in leta so tekla kot voda po ceveh od črpalke v korito njégove kopalnice. Sklenil je, kar so sklenili že mnogi pred njim: — Za nekaj časa bom moral pozabiti na vrnitev domov. Za prihranke, ki jih iman, si bom od doma oskrbel ženo. — Kamedširo je vedel, da bo moral za to odšteti 150 dolarjev in da se bo čas njegovega bivanja na Hawaiiskih otokih podaljšal za tri ali štiri leta. Toda vseeno je Kamedširo prosil Iši-sana, da mu je napisal pismo za mater. Tudi Iši-san je bil Kamedširovih misli. Potem je Iši počepnil, razgrnil papir in^ čopičem naslikal dvoje pisem. Zase in za Kamedšira. Devet tednov sta oba nestrpno čakala na pismi od doma. Kamedširu je mati pisala: — Pošiljam ti sliko gospodične Sumiko, ki je pripravljena biti tvoja žena... — Iz pisemske ovojnice je na razmetano posteljo padla svetla fotografija z hrbtom navzgor. Nekaj trenutkov jo je Kamedširo pustil tako ležati, potem pa jo je s tresočo roko v zadregi obrnil in s konci prstov dvignil pred oči. Iz širokih prsi se mu je izvil vzklik: — Poglejte no, kako je lepa! — ARKADU AVERČENKO Čuden slučaj Slikar Semiglazov se je odločil, da bo na jesenski razstavi, ki jo prireja Zveza mladine, razstavil dvoje del: Avtoportret in Njo — portret svoje iene. Obe sliki sta že čakali v njegovem ateljeju. In kadar se je slikar raznežil ter objel ieno okrog ledij, je vzhičeno govoril: »Vem, da jih kritika ne bo priznala. Ti topoglavi kreteni ju bodo razblinili v prah in pepel! Mar me to briga. Umetnost je nad vsem, zato bom slikal vedno tako, kakor bom občutil. Kar vidim jih. Le zakaj je ženin trebuh moder in zakaj njene prsi tako ogromne,« bodo cvilili. »Zakaj je eno oko višje od' drugega? Zakaj so na rdečem obrazu črne packe?« Hm, poznam to karavano idiotov v oazi umetnosti!« _ In ravno, ko je znova razpravljal o tem, je v atelje vstopil bolehen starec. »No, oprostite,« je piskajoč zašepetal starec. »Veste, slikarstvo je moja strast. In zato hodim iz ateljeja v atelje in iščem genijalne ljudi.« Slikarjeva žena je radostno vzkliknila: »Če je tako, — kaj potem mislite o slikah mojega moža?« Po desetminutnem ogledovanju je starec vprašal: »No, kaj je pravzaprav lo?« »Jaz in moja žena,« je dejal slikar. Starec se je iznenada obrnil in vzdihnil: »Ne, to niste vi! Mar menite, da ste takšni?« »Da!« »Poglejte! Zakaj je vaše mlado lice pokrito z zloslut-nimi črnimi pegami. Zakaj je eno oko tako zatečeno in zakaj raste ena roka iz lopatice, druga iz vrata. Zakaj so^vaša usta kriva? In vaša soproga — ne verjamem, da je takšna.« »Hm,« se je pomilovalno zmrdnil slikar. »Sleci se!« je ukazal ženi in genijalno gledal starca. Po dolgem prerekanju je starec odšel do vrat in vzdihnil. »Bog daj, da bi bila podobna slikam,« ter odšel. In nenadoma se je slikarje-vo lice popačilo, roke so se mu skrivile kot pohabljencu, na prsih mu je zrasla grba, kot jo je sam lahkomiselno nanesel na platno. In žena? Modrikast trebuh je zatekel, čudovite bradavice na skoraj deviških prsih so porumenele. čutil si kugo, gobavost, rev-matizem in tisoče drugih odvratnih bolezni, ki so nenadoma nažrle krasno telo. In začuda, bila sta nalik portretoma. Slikar si je obrisal solzo iz preostalega očesa in objel ženo. »Nesrečnica...« je dejal. »Ne približuj se mi,« se je zgrozila žena. ^No,« je zlobno dejal slikar. »In ti si lepa?« Takrat pa se je žena vrgla na portret in ga scefrala, za rtjo pa je to storil tudi sam genijmni ustvarjalec. In glej, ko sta strgala sliki, sta znova postala takšna, kot sta bila popre je. Sedaj je razstava ravno v teku. Žal pa mi je organizator sporočil, da nimajo najboljših eksponentov, ker je slikar Semiglazov v nastopku umske pomračitve raztrgal svoji najboljši deli: Njo portret in svoj »Avtoportret«. SRECA Ko je bil Twain urednik literarne rubrike pri nekem časopisu, je dobil med drugimi prispevki nekaj slabih pesmi pod skupnim naslovom »Zakaj še živim«. Twain je pesmi vrnil s pripombo: »Ker so prišle po pošti.« st. ai — 29. maja 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 10 SMEH PRI NAS V GOSTEH Diverzant na Marsu Na Marsu so sklenili zidati šolo v ulici HoO. Razpisali so natečaj, da bi lahko izbrali najiboljšega izvajalca gradbenih deil, ki pa bi bil tudi najcenejši. Troje marsovskih 'podjetij se je lotilo zadeve po stari navadi. Predstavniki vseh treh podjetij so sedli k obloženi mizi in modrovali: — Kaj bi vsi 'tratili čas. Zrebajmo, kdo naj izdela načrte. — — Talko je! Izžrebani naj gradi. Vsi ostali b^o z Istimi načrti ponudili višjo ceno, da bo naiš izbranec zmagal. — Prišel je dan predložitev ponudb. Podjetje A je ponujalo šolo za 120 milijonov marsiandrov. Podjetje B je ponujalo gradn.jo za 118 milijonov. Podjetje C pa je bilo najcenejše — 115 milijonov. ' Nenadoma pa se je iix)javil diverzant, ki ga k pogiovoru ob obloženi mizi niso vabili. Premajhept^ in pre-neznaten Ise je zdel veliki trojici. Zdaj pa je bil tu in poniúdiil novo šolo, zamislite, za borih 90 milijonov marsiandrov. Sramota, takle zakot-nik! KaJHo se je to zgodilo? Morda hote, morda pomotoma je podjetje D prišlo na dan z realnimi cenami*. Marsovci so bojaželjna bitja. Zato so zastopniki podjetij' A, B in C sklenili s ceneno gradnjo zadušiti podjetje D v njegovem lastnem gnezdu. Znano je, da Mairsovci živijo v gnezîdih. Dogodek na Marsu ni treba primerjati s kakšnim zemeljskim primerom. MAJSKE Ж Ajl ln spet je v kraj en prvi maj, dan mladosti in še "kaj! Kot vedno še spet direndaj je napolnil log in gaj. V zvezke bulji si m pa taj četrtošolka, ker je maj. Srce razganja, zdaj pa daj ulomke vražje razvozlaj! AVE, AVE! Ko vse je zbúdil čar narave, govedom vzklikali smo — AVE! Brezmesne b'ie so vse proslave, telice pa so rasle v krave. Mesarji so se šli »konklave« do cene jim je ne do slave. A za občana ni težave — \ pač klorofil seklja v ponjave. OBVESTILO Obveščamo vas, da ne moremo več tekmova't zaradi sledečih razlogov: Kakor vam je znano, dà imamo vsako nedeljo pretep, ker imamo taike igralce. Drugo nam ne zados'tujejo íi-nančna sredstva. Skratka bomo ostavli klub in že v nedeljo ne bomo igrali. Za večje obrazložitve bomo se osebno zglasili prd vas. MED ARHEOLOGI CEZ TISOČ LET « — . . . Tale dva Celiana sta umrla pred tisoč leti. Prvi je umrl aprila, ciru^i pa ob koncu maja 1964. leta. — — Kolega doktor profesor. Kako ste mogli tako točno ugotoviti? — Kako ne bi? Prvi je umrl zaradi pomanjkanja beljakovin, drugega pa je zadela kap, ko je zvedel za nove cene mesa ... — ZADNJE ZAPREKE Pismo od delovne discipline Po dolgem Cajtu se spet oglašam iz enim Pismom, katero je napisano u specifičnem jeziku, iz napakam, katere so posledica objektivnih težav, ker jaz namreč ne obvladam dobro Slovenščine, kakor so v eni Občini u vezi z Problemi od obveščanja popolnoma prav konstatirali in kritizirali. Hvaležen sem jim za Kritiko, katera me bo sigurno naučila boljšega pisanja. Pričakujem, da bojo to Pismo analizirali na kaki Seji in mi sporočili konstruktivne zaključke in pa ter Priporočila o izogibanju Napak. Spričo navzlic tega, da imam ogromno učenja, ker sem tokom šolskega leta odlagal iz pridobivanjem znanja, zdaj pa se pouk približuje h koncu tega razreda, sem se odločiv za eno Pismo od delovne discipline, katero s^'m zasiledil v eni delovni or ganizaciji. Ko sem namreč prišel v organizacijo iz posebnim obzirom glede zaposlitve črez Počitnice, sem prišel najprej v Pisarno, katera je imela pro'Sto delovno mesto, ker je bila prazna. V drugi pisarni je bil delovni človek, kateri me je uiprašal, kaiko si upam hoditi .'po pisarnah'in nekoga iskati,. Rekel je, da naj ¡poča-kam in d^a tisti, katerega čakam, tudi čaka na' Servisu za popravljanje avtov. Nato je pisarniška moč odšla u drugo pisarno, odkoder je zadišalo po pravi kavici. Crez nekaj cajta je zazvonil telefon in eden, kaiteri je prišel in dvignil 'slušalko, je rekel: ne, Marice ni tukaj, je šla po opravkih v mesto... črez kako uro, če ne, pa sigurno do dveh... ga tudi ni... je bil pa je šel k avto Motorju, ker namreč kupuje avto ipa mora dati skoz proceduro... referenta ... ne, vam ga pri najboljši volji ne morem dati na telefon, ker je pravkar odšel na eno sèj o :.. ne vem kam ... o, jaz kakor vidite sem pa tu,.. prosim. Nakar sem naprej čakal, kar je bila posledica od čakanja onega drugega na avto Servisu. Po eni uri so me pričeli gledati iz nezaupanjem', zaradi česa sem odšel in iprosil, če se žihar oglasim naslednji Dan. Ker ni bil nihče proti, sem se oglasil, pri čem sem imel to smdlo, da tiistega, katerega sem izkal, nisem našel, ker je tik pred tem odšel nazaj na Servis. Ena uslužbenka je prinesla mimo taso, dva pa sta se Odpravljala po Opravkih, katerih nikoli ne zmanjka. ï'epi Šolar 1. r. NA KUPU VODOVODNIH CEVI V OKOLICI CELJA ... »En trošt pa še zmerom imam«... PO PREMISLEKU »No, dragi MIha, tebi pa dobro odreže. 2e drugič v tem mesecu te vidim z novim radio aparatom pod roko.« »Nič čudnega. Kupil sem novega, ker sem imel premalo denarja za popravilo »starega«. V RAVNOVESJU »Dandanes pa res več ne veš, kako bi s temi cenami prišel na kraj,« je tarnal Cene. »Kaj le hočeš — včeraj so zrasle cene mesu, zato pa so se pocenili železniški pragovi.« NEKAJ DOMAČIH Vsak človek je kovač svoje sreče. Toda medtem ko eni dobro kujejo, drugi često s kladivom udarjajo pri kovanju po lastnih prstih. -O- Prijateljstvo je nalik čevlju. Ce je pretesno, začne žuHti. -O- Poznam mnoge ljudi, ki se v življenju strogo drže prometnih pravil: hodijo po desni in preidejo na levo le, če je treba nekoga obiti. POKLICNO O POKLICU V dneh, ko so pri nas najbolj zanimivi in visoko leteči festivali popevkaršklh popevk, je Pepe stopil k psihologu, da bi mu pomagal pri izbiri poklica. Ko je psiholog v intervjuju slednjič ugotovil, da Pepeta najbolj žuli vprašanje pismenosti, se je udaril po čelu in dejal: »No, dragi Pepe, čć niste s pismenostjo, v dobrem svaštvu, vam priporočam, da se posvetite pisaiiju tekstov za popevke .. .« KULTURNA VEST: SOLIST Jaka se sprehaja z znancem, ki Je prišel na obisk, po mestu in ko srečata nekega tovariša, se Jaka prikloni in kasneje pripomne. »Vidiš, to pa Je naš znani solist.« »Kaj igra v orkestru?« »Ne. Pač pa nam v podjetju vsak dan pamet soli.« OSTRI NASLOVI Direktor se oglasi pri uredniku tovarniškega glasila. »No, tovariš Pisarus, z vašim izredno globokoumnim kritičnim hvaljenjem smo sedaj zadovoljni. Toda tudi mi moramo zadeti ton časa in zdi se mi, da bo treba pisati bolj ostre in kritične naslove v bodoče.« PREAMBULA in ALINEA z našo strokovno terminologijo so križi in težave. Zlasti tedaj, kaidar hoče biti za vsako ceno strokovna. V takem primeru je treba namreč lepe domače izraze zamenjati s strokovnimi, saj strokovnost brez strokovnih izrazov pač ne zveni strokovno. Na konkreten primer, ki potrjuje tako «pravilo, smo naleteli v ne'kem statutu. V njem so uvedli PREAMBULO za uvodni del in ALINEO STEHTANO Neka organizacija je poslala svojim članom za skupščino 2 kg 75 dkg razmnoženega graidiva. Sreča pri tem je, da organizacija ne bo imela težav s sredstvi za zidravljenje — če bo slučajno kdo dobU kilo! V DILEMI — Ka! praviš Pikn. Bi s«r»r>«la noi -.-in jih poučila, kako pridejo otroci na svet? — — Kar pustiva jih v zmoti umreti.., — ' DR. SERGIJE MAKIEDO PRVA PARTIZANSKA MISIJA 20 Bolnišnica v Gruma Je lahko sprejela okrog 350 ranjencev. Toda tudi ta Je kmalu postala pretesna, ker Je število ranjencev stalno naraščalo. Zaradi tega smo morali odpirati nove bolnišnice. Povsod kjer Je bilo to mogoče, smo našim ranjencem dodelili naše osebje. Po vseh bolnišnicah, tudi po zavezniških, smo za tovariše organizirali resno politično delo. Naše biltene in razne druge materiale so ranjenci čitali vsak dan, tako da niti za trenutek niso bili odrezani od domovine. Do konca 1943. leta Je bilo v Italiji že okrog 1.000 ranjenih tovarišev in tovarlšic. / PRIHOD SANITETNE MISIJE VRHOVNEGA ŠTABA Ob koncu decembra 1943 Je pod vodstvom Dure Meštrovica prispela sanitetna misija Vrhovnega štaba in prevzela nadaljnjo skrb za ranjence. To Je pomenilo za vse nas veliko olajšanje, ker so pod stròkovnim vodstvom stvari zdaj stekle bolje. Ranjenci so še naprej prihajali z ladjami ln letali in zanje smo ustanavljali nove bolnišnice, okrevališča in rehabilitacijske centre, kjer so Jih zdravili in usposobili za nove borbe v domovini. Eno izmed skupin, ki je štela okrog 500 ranjencev, so prepeljali celo do Malte. Do konca vojne Je skozi zdravstvene ustanove v Italiji šlo okrog 12.000 naših ranjencev, od katerih Jih je okrog 700 tam umrlo. Sprejemanje ln namestitev ranjencev je bila za nas zelo važna oblika zavezniške pomoči. S tem smo predvsem reševali življenja tovarišev in mnoge od njih po okrevanju vmill v borbene enote. Razen tega je to pomenilo občutno razbremenitev na ših enot, ki jim tako ni bilo treba več v zelo težkih pogojih nositi s seboj ranjencev in razdvajati enote na zaščitne in nosilne. To je prav tako učinkovalo na Splošno moralo borcev, ki so vedeli, da je v primeru, če bodo ranjeni, več možnosti za rešitev. Vedenje naših ranjencev v Italiji je bilo primerno. Ti so svoje tegobe potrpežljivo prenašali, njihova edina želja Je bila, da bi se čimprej vrnili v domovino. Odnos do zaveznikov in italijanskih prebivalcev je bil i^eoporečen. Tudi njihov odnos do zavezniških novinarjev Je bil vedno pravilen. O njih Je bilo napisano mnogo reportaž in člankov, polnih občudovanja in spoštovanja. Naši ranjeni tovariši in tovarišice so sc pokazali ob vsaki priložnosti kot naši najb,olJšl propagandisti in v tem pogledu Je bil njihov vpliv na zaveznike kakor na italijansko preoivalstvo velikega pomena. OSS V BARIJU Skoraj istočasno z nastopom generala Mališa in SF so odprli v Bariju urad ame-ri.ške obveščevalne službe OSS. Tompson, Tofti in ostali ameriški oficirji za zvezo, ki so sodelovali z nami, so pripadali posebni službi OSS za operacije izza sovražnikovih vrst in so zdaj spadali pod novoustanovljeni urad. Ti so sicer še dalje opravljali iste posle ter so bili skupaj z britanskimi oficirji iz SF zadolženi izključno za vprašanja pomoči naši vojski. Vsa ostala vprašanja, ki ' se niso nanašala na pomoč, smo zdaj reševali tako s SFi kakor z OSS. Kako sta pravzaprav ti dve ustanovi koordinirali svoje delo, nam ni bilo nikoli popolnoma jasno. Mislim, da je zaradi tega tudi med njima bilo dosti drobnih nesporazumov. Glede sodelovanja z Jugoslavijo so bili Američani zelo nezadovoljni, ker niso imeli neposredne radijske zveze s Svojimi oficirji v zavezniški vojaški misiji pri našem Vrhovnem štabu, pač pa so morali vse svoje depeše pošiljati preko britanske službe. Na vse načine so poskušali, da bi Jo obšli, toda Angleži so trdovratno vztrajali, da morajo vse zavezniške depeše iz Jugoslavije in v Jugoslavijo preko zavezniške vojaške misije, ki so Jo vodili oni. Dostikrat smo bili v zadregi, na katero od obeh ustanov naj se oPrnemo. Toda že tedaj smo se pričeli učiti naše prve lekcije iz diplomacije, pa smo se obračali tja, ker smo se nadejali, da bomo v danem položaju lažje uspeli in tako izkoristili nasprotja, do katerih je prihajalo pri naših zaveznikih. V začetku ie bilo lažje delati z OSS. Ti so pripadali štabu za Mediteran in so bili manj obremenjeni s »kairsko politiko«. Toda kmalu Je tudi OSS pričel politizirati. Dobil je no-ve oficirje iz Kaira. Po reorganizaciji zavezniških ustanov, ki so z nami sodelovale v Italiji, so naše uradne zveze z OSS postale vse redkejše in so bile v privih mesecih 1944. leta skoraj popolnoma prekinjene. PRVA SREČANJA Z ZAVEZNIŠKIM TISKOM Prihod prvih partizanov v Italijo Je seveda izzval pri zavezniških vojnih dopisnikih razumljivi interes. Kljub zavezniški prepovedi, ki smo Jo že omenili, so dopis-ki radi prihajahi v našo bazo. gt. 21 — 29. maja 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3] V GOZD PO RAZVEDRILO-ZDRAVJE- BpGASTVO Siva meglena jutra tonejo v pozabo. Ostre in hladne sapice bežno izginjajo, pozdravlja nas toplo pomladno jutro. Narava je oživela, vsak dan nas prijetno očara njena spreminjajoča se podoba. Nič več nismo utesnjeni mèd skromne stene stanovanjskih zgradb. Priroda, neizčrpni vir lepote nas vabi v svoj objem. Zal jo cenimo vse premilo. Največkrat se ozremo le bežno po njeni lepotif po razcvelem grmu, po zelenih tratah in oddaljenih gozdovih. Vse preveč pozabljamo, da smo tako potrebni odiha in sprostitve v naravi. Kje najdemo lepši in mirnejša kotiček kot v naših planinah in prelepih gozdovih. Skrivnosten mir, zrak prepoln ozona, vpliva, tako pomirjajoče na naše vse bolj utrujene živce, ki so vse bolj zrahljani od modernega tempa življenja, nenehnega vrveža, ropota in trušča mestnih ulic. Predvsem tukaj si naberemo novih sil, da lažje prebrodimo vsakodnevne težave in skrbi. Poleg te največje in neprecenljive vrednosti nam nudi gozd obilo drugega bogastva. Kako prisrčno se bodo nasmehnili naši malčki ob pogledu na rdečo, tako prijetno dišečo jagodo. Borovi gozdovi nam nudijo sladke okusjie borovnice, iz njih lahko pripravimo tako zdrav borovničev sok. Prepričajmo otroke o njegovi vrednosti, prav radi se bodo odzvali skupnemu izletu v naravo. Vsekakor bodo imeli večjo korist od preživelih uric v prirodi, kakor od predstave povprečnega filma. Vzbudimo jim zanimanje za naravo in njene lepote, sčasoma bodo razumeli njeno vsestransko vrednost in nevede l^o pi'odirali vse dalje v njene skrivnosti. Kaj kmalu jih bodo zamikali, majhni debelušasti gozdni miožiclji z eno samo nožico, naše ljubke in mikavne gobe. Spomnimo jih, da so premnoge izmed njih užitne, prav vse pa v okras gozdu, kakor pisano cvetje travniku. Čemu nam vse služijo gobe, ki jih kar mrgoli po naših gozdovih? Prav koristno jih uporabimo za našo prehrano, so pa tudi cenen in iskan izvozni artikel. Odgovarjajo vrednosti vsake dobre zelenjave, po načinu priprave pa jo zdaleč prekašajo. Vsebujejo sicer veliko vode, a imajo precej beljakovin, ogljikovih hidratov, rudninskih soli, pa tudi nekaj vitaminov. Njihova pomembna vrednost leži predvsem v posebnem okiisu, s katerim lahko znatno zboljšamo jedi. Ker sloni naša. prehrana predvsem na žitaricah, fižolu in krompirju, bi lahko ravno gobe poživile pestrost naših jedilnih listov. Pripravimo jih lahko na nešteto načinov; gob j e predjedi, pečene, cvrte, v juhi, solati, na žaru, ražnju, gobovi namazi ipd. Vse trde vrste gob lahko sušimo, vlagamo v kis, sol, soparo itd. Po naših gozdovih jih toliko zgnij e in propada, ko bi se dalo vendar tako smotrno izkoristiti gobje bogastvo. Na željo gobarjev iz Celja smo osnovali gobarsko organizacijo po zgledu ljubljanske, ki deluje že nekaj let. Zakaj je pravzaprav potrebno organizirati delo? Predvsem zato, da bi spoznali čim več vrst užitnih gob. Izkoristil bi se tako bolje ta naravni zaklad, z boljšim poznavanjem gob pa bi se skrčile tudi zastrupitve na minimum. Sekcija vas bo v okviru svojih možnosti skušala seznaniti z vsemi podrobnosti tega gozdnega sadeža. Prirejala bo skupne izlete v naravo. bodo pa tudi redni sestanki, kamor bodo prinašali gobarji znane in neznane vrste gob, ki jih bodo pregledali in skušali determinirati. Vabimo vas k čimvečjemu sodelovanju. Žal nam manjka še strokovnega osebja, prepričani pa smo, da so tudi med Celjani in okoličani dobri amaterji — strokovnjaki in želimo si iskreno, da bi se vključili v naše vrste. Prav gotovo jim bodo hvaležni premnogi ljubitelji gob za požrtvovalno in nesebično pomoč, želimo ustanqviti krožke mladih gobarjev na šolah. Samo, da bi jih videli, kako živahno so se jim svetile očke in s kolikim zanimanjem so jih motrili na razstavi v Ljubljani. Prihodnji naš sestanek bo v torek, 2. junija oh 20. uri v sindikalni dvorani železniške postaje L nadstroje. Tudi zadruge bi morale skrbeti za večji odkup in propagando gob. Pri nas je v tem pogledu storjenega še tako malo. V zapadnih evropskih deželah je gobarstvo mnogo bolje razvito. Organizirana so številna združenja gobarjev, tudi knjig je izšlo dovolj, mi pa smo na tem področju dokaj revni. Doslej imamo Slovenci ie skrpmno knjižico Ante Bega »Naše gobe«, ki pa je pošla. V veliko pomoč nam bo nova knjiga, ki jo pripravlja Založba Mladinska knjiga skupaj z zavodom za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Jugoslavija premore samo enega poklicnega mikologa, vsi drugi boljši poznavalci gob so v tej stroki amaterji. Potrebno bi bilo, da bi se vsaj tu in tam kak visoko-šolec botanik posvetil mikologiji, Z izvozom gob se sicer že ukvarjamo 70 let, imamo že nekaj umetnih gojilnic šampionov, zaostali smo predvsem na poljudno izobraževalneni in znanstvenem področju. Želeli bi vzbuditi pri naši ljudski oblasti čimveč zanimanja in podpore za to gospodarsko vejo, saj bi se nam vsem bogato obrestovalo. Bertosi Mara Tradicija udarniškega dela se širi po vsej doligli Te dni so razpravljali v vseh krajevnih odborih Socialistične zveze v velenjski občini o formiranju krajevnih skupnosti ter o prostovljnih akcijah, s katerimi bodo vsaj del lastnih problemov rešili. Večina odbo-ro\> si je zadala obsežne naloge. Tako v Plešivcu gradijo cesto čez Strmec, kar je pogoj za kasnejšo prenovitev osnovne šole. Tudi občani v Topolšici obnavljajo cesto na Lom. V Belih vodah pa so se odločili, da bodo gorsko cesto toliko razširili, da bo vsaj prihodnje leto na njej možen avtobusni prevoz. V Smartnem ob Paki in Gorenju pa je letos poleg ureditve protipraš- ne ceste na vrsti predvsem olepševalni program. Tako bodo olepšali okolico hiš, uredili kanalizacijo, dokončali vodovod, popravili fasade hiš in drugo. Tako obširen program so si zadali predvsem zato, ker bo osrednja proslava občinskega praznika v šm^rtnem ob Paki. V Šentilju bodo gradili vodovod, pravtako pa bo tudi v Velenju letošnja akcija predvsem vodovod. Zajetje za preskrbo šaleške doline z vodo je v Paki pri Velenju in vsa zemeljska dela glavnega voda bodo opravili z udarniškim delom. V šo-štaniu pa bodo usmerili svoie sile ureditvi okolice novega bazena, ki se približuje finalnim delom. Zaenkrat pravijo, da bo otvoritev 15. julija, torej sredi sezone, tako da bodo šoštanjčam vendarle po dolgem času prišli na svoj i-ačun, saj doslej kljub reki Paki niso že vrsto let imeli priložnosti za kopanje, i ODGOVOR NA ČLANEK PILŠTANJSKI VODNJAK Kot uslužbenec občinske skupščine Šmarje pri Jelšah odgovarjam na članek tov. M, S,, ki je bil objavljen v vašem tedniku. Odgovoriti se mi zdi potrebno zäto, ker pisec brzda ni seznanjen s jiroblematiko pil-štanjskega vodnjaka. Cisterna je bila namreč dostikrat generalno očiščena in popravljena, poleg tega je nekdanja občina Kozje pred desetimi leti kupila novo črpalko, ki pa je v zimskih mesecih eksplodirala in to zaradi malomarnosti tanikaj sinjih koristnikov vode. Pred, nekaj leti, je okrajna sanitarna inšpekcija Celje priskrbela novo brezplačno črpalko, ki je tudi eksplodirala — zaradi malomarnosti koristnikov in petčlanskega odbora, odgovornega za pilštanjski vodnjak. če bi se pisec omenjenega članka želel seznaniti s podrobnostmi, se lahko oglasi pri nas. ^ Leskovšek Jakob KLEPETULJE prometna ovira Pri vliodu Iz. Miklošičeve v Stanetovo ulico je belo polje za prehod peščev, kjer so le-ti po predpisih zaščiteni. Te pravice sta se poslužili dve klepetulji. Ustavili sta se sredi belega polja in diskutirali o neki prometni nesreči, ki jo je baje zakrivil šofer, ki je neki ženi povozil »kurje oko«. Med tem je pripeljal osebni avto, ki je ho-tel v Miklošičevo ulico. Na hitro je zavrl, da so zavore zaškripale. Za njim se je ustavila cela vrsta drugih vozil, ki je bila dolga približno 100 m, na koncu pa Je stal velik tovornjak, in s tem je bila praktično Stanetova ulica zaprta. Potrpežljiv šofer »fiča« je končno dal signal, da ste se ženski končno vendarle umaknili. Ena je tekla na eno, druga na drugo stran ulice in zopet obratno. Franc Amšek 3 .... ob dvajseti obletnici organov varnostne službe... stop... NACRTT "KOMANDANTA" JURJA - PREKRIŽANI ... stop ...po resničnih dogodkih... stop ...v letu 1946.,. stop priredil in zapisal J,K. DOSEDANJA VSEBINA: Kaznjenca Milan in Brkač sta pobegnila in iščeta zvezo z ljudmi, ki bi jima pomagali. Dekle Marica je bila prva na katero sta naletela. Medtem je oficir UDV poročnik Tomaž dobil nalogo, da ubežnika zasleduje in aretira. Major Stane mu razloži, da je Milan že bil kaznovan zaradi protiljudskega delovanja, Brkač pa da je nevaren krbninalec, ki je ubil svojo ljubico, da bi se je znebil. Mipilo je nekaj dni. Milan in Brkač sta se skriväla v votlim blizu razvaline gradu. Cez dan sta spala, zvečer pa sta se kot senci kradla k hiši, kjer so ju podpirali. Nekega večera pred prvim majepfi je bil Brkač na poti, Milan pa je'v gozdu čakal in kadil. Cigareto je skrival med dlanmi in prisluskovyàl. ' Zdelo se mu je, da sliši korake, zato je 2:ažvižgal dogovorjen znale. — Jaz sem, Marica. Si ti Milan? Dekle je prišlo do njega. Ker je stal na grvini in je bila že skoraj noč, se ji je zdel velik. Skoraj jo je postalo strah .., Izmotala je iz cunj brzostrelko in mu jo dala. — Si jo dobila. Kaj so rekli? — Vprašali so me, če veš za njihovega sina. Vojaki so ga iskali doma, zato. starši mislijo, da je polDegnil... — Milan se je razveselil. Marko, da je pobegnil? To bi bilo nekaj. Koliko boljši pajdaš bi bil kot je Brkač. Potem je dejal: — Nič ne vem zâ Marka. Ker áma zveze v Italiji, bo najbrž šel tja. — In kaj boš ti storil? — Ne vem. Najbrž bom šel čez mejo. Saj ne bo dolgo takole. Američani se bodo udarili z Rusi, potem bomo prišli mi nazaj. — je Milan prepričeval dekle. Potem je sedel in potegnil Marico za selx>j. — Marica, poslušaj me. Ce bd zasumila, da so ti res prišli na sled zaradi tistih reči, pobegni. Skrivaj se. Koammisiti bodo kmalu vzeli l«>nec. — — Misliš, da res? Tudi naši vedno tako pravijo,,. Nekaj časa sta molčala, potem pa je dekle boječe vprašalo: — Poznaš Marto? Seveda jo. HodÜ sì z njo preden so te zaprli,.. Milanu se je zmTaičil obraz: — Tej čveki sem še marsikaj dolžan. Da jiJiisi povedala? — Ne, nisem. Z menoj je skupaj v službi. Ne zaupam ji. Kaže, da te ne pogreša » » i Ko je Marica videla, da je Milan jezen na Marto, se je razveselila. Hote je zamolčaM, da zdaj Marta hodi z upravnikom v kino. Nekaj časa sia .Milan in Marica še govorila, potem pa je dekle odšlo z naročilom, da se zgla-si na Milanovem domu. * Ko je potrlcalo je gospa Hilda zasukala gumb, da je po sobi zadonela partizanska koračnica, kar sredi takta. — Ah, vi ste, gospa. Kar sedite. — Ženska je sedla in se v zadregi ogledovala po sobi, kakor da jo zanimajo vse tiste reči in slike. Nazadnje ji je pogîed obvci in dekle tako ne bodo na oblasti____— Zenslca je srebnila kavo, ki ji jo je skuhala gospa Hiida in povzela: — Saj veste zakaj sem prišla, gospa Hilda, Moj Milan... — — Vem, vem. Uredila bom. Imam sorodnike na meji. Brez stroškov seveda ne bo šlo... Kako čudno. Lani sem se vašega fanta še bala. Kdo bi si misliL da ni njihov,.. No pa pustiva to. Pot do mejer je najbolj tvegana. Imeti mora veljavno osebno izkaznico,., (Se nadaljuje) janez drozg — reziger pri rtv ljubljana V CELJU BOM VEDNO RAD DELAL — Razgovor za Celjski tednik? je prijazno vprašal Janez Drozg, ko sem ga po treh neusipelih poskusih končno našla, — No kaj vas zanima, je vprašal, ko je končal svoje delo. — Vse. Kaj delate, kaj site naredili, kakšni so vaši načrti. Najprej mi pa povejte, če še večkrat zaideta v Celje. — Vsako soboto, saj imam tam stanovanje in družino. — Torej ste še zmeraj pravi Celjan. V SLG v Celju ste v prejšnji sezonii kot gost zrežirali Plešočega oslička in Hura soncu in dežju, ki ju je prenašala tudi ljubljansika televizija. Mi lahko poveste kaj o teh predstavah? — Ste ju gledali? Kaj sodite o njiju? — Torej bom tudi jaz presojo prepustila bralcem. Kako ste se pa odločili za ïwddic režiserja? — Začel sem kot Igralec, saj tako se navadno začne. V celjskem ljudskem gledališču sem pred sedemnajstimi leti odigral prvo otroško vlogo, kasneje pa tudi nekaj resnejših, zahtevnejših, Leta 1952 sem se vpisal na slavistike, ,po dveh letih študija na ñlozofsiM fakuiltetd sem imel pogoje za vpds na AIU, kjer sem študiral na oddelku za režijo. Leta 1958 sem za dit)lomsko predstavo pripravil Elektro v črnini. Za režijo tega dela sem dobil Prešernovo nagrado. Istega leta oktobra sem nastopil službo na televiziji, kjer sem še danes. Začel sem s kmetijskimi oddajami, potem sem pa realiizaral oddaje vseh mogočih zvrsti. Prva samositojna večja režija je bila TV drama Anne Bo-nacci Kavama iluzij. Medtem sem odslužil vojaščino, zdaj pa v glavnear delam v mladinski redakciji TV oddaj. — Kako je delati z mladimi ljudmi? — Prav tako kot s starejšimi. Potrebno je veliko potrpežljivosti in volje de dela. Predvsem sprva, dokler se ne uvedejo. — Vi ste eden od realizator j ev zelo priljubljenega Pionirskega TV studia. Predvsem naše mlajše bralce bo zanimalo kaj o delu za to oddajo. — Zelo veliko dela imamo na terenu. Prav gotovo se še spomnite re-poi'taž o delu pionirjev s celjskega območja. Med njimii je bUo nekaj zelo uspelih, predvsem tista s hudinj-ske osemletìce, pa o mladih kiparjih iz Rogaške Slatine, o pionirjih iz Podčetrtka. Vse te reportaže so režirane in v to je vloženega veliko dela in časa. Ko je šla Bojka v Gano, smo morala izbrati novi náipovedavalski par. To je bilo presneto naporno delo. Od 500 prijavljencev smo v nekaj urah izbrali Tatjano in Marjana. Tisti dan so otroci rned čakanjem razbili nekaj šip, prerivali so se, tako da nas je veljalo nekaj truda, da smo jih pomirili. Veseli me, da je oddaja priljubljena in da jo tudi kritika dobro sprejema. t — Lahko naštejete nekaj oddaj, ki ste jih v zadnjem času pripravili za televizijo? — Ob novem letu Novoletni vrtiljak, ob prvem maju čestitke rudarjem, iz Mladinskega gledališča smo prenašali Klovna in njegov cirkus, pred kratkim ste pa lahko na malem ekranu gledali Irkutsko zgodbo, ki so jo naštudirali amaterji iz Trbovelj. — Lahko .poveste kaj o svojih prihodnjih oddajah?' — Prvega junija bo šolska TV oddaja z naslovom Predstava za vas. Za enega prihodnjih Pionirskih TV študijev bomo v Celju posneli tejc-movanje mladih gocartistov iz vse Slovenije. O drugih načrtih pa zdaj še ne bi govoril, — Tovariš Drozg, med svojim delom ste gotovo doživeli kaj posebno prijetnega, zanimivega. Se lahko zdajle spomnite česa? — Žal nobenega takšnega dogodka se ne spomnim. Veste, če človek dela, je že samo delo prijetno in zanimivo. Vendar je na televiziji delovni tempo tako hiter, da skoraj ni časa za šalo, posebej še, če človek ni rojen šaljivec. In jaz násem, — V uredništvu so mi naročili, naj postavim vsem znanim Celjanom, katerih delovno področje je izven Celja, tole vprašanje: Bi sodelovali na prireditvi, ki bi jo pripravili umetniki za celjsko občinstvo? Vi konkretno kot režiser. — Se zavedate, kako težavno bi bilo pripraviti takšno prireditev? Organizator bi nujno moral biti nekdo, ki stalno živi v Celju. Seveda bom pa rad sodeloval in vesel bom, če bo prišlo do realizacije. — Še zadoje vprašanje, Bd še režirali v celjskem gledališču? — To je moja velika želja. Upam, da me bodo še kdaj povabili. M. Smeh Janez Drozg Stran 12 CELJSKI TEDNIK Št. 21 — 29. maja 1964 ŠKOFJELOŠKI MIZEJ NA PROSTEM Ideja o muzeju na prostem je stara skoraj dve stoletji. Na tem področju prednjačijo skandinavski narodi. Skan-sen — muzej na prostem v bližini Stookholma — je postal kair sinonim za vse to-Vrstne objekte. Poglavitno vodik» takega muzeja je, da prenesejo originalne objekte v novo okolje, ki pa naj bo čimbolj pcWobno prvotnemu. Po tem vzoru so uredili mu zej na prostem tudi na starem gradu v Skoiji Loki. V grajski vrt so prenesli Skoparjevo hi'šo iz Puštala pri Skofji Loki. To je domačija, kakršnih je še veliko v okolici, ki pa v stoletjih ni doživela velikih sprememb. Čeprav ji je vsako odbobje vtisnilo svoj pečat so razpored, dimenzije in oblika nujnih prostorov ostali enaki kot v 16. stoletju. Detajli, kot je lesen profiliran strop, majhna okenca, značilna peč, boh-kov tot, poznogotski portal, zatrepne line in kasnejši prizidki (hlev in pod) pa pričajo o skoraj neopaznem razvoju ljudske kulture. Okrog Skoparjeve hiše, ki tvori jedro, se v muzeju na prostem raizvija še skupek gospodarskih in pomožnih objektov. Tako stoje tu: tipičen kozolec, čebelnjak, mlin. senik, oglarska kopa, sušilnica (pajštva), vodnjak na kolo in listnjak. Škoparjeva hiša je bila do zadnjega »aktivna« kot stanovanje, v okviru miuzeja pa »službo« polnovredno nadaljuje. Ob hiši je tudi tipičen vrtiček »garteljc« in na oknih so lončki z nageljni. Ob ogledu tega značilnega muzeja, ki je ena od turističnih privlačnosti Škofje Loke, se nam je nehote vsilila primerjava s Celjem. Tudi tu je v okolici še precej itipičnih domačij, ;ki kažejo razvoj ljudske kulture na našem etnografskem področju. Tudi v Colju bi lahko ustanovili takšen muzej na prostem, seveda, dokler je še čas. L. S. Uboj mladega znanstvenika Ameriška kronika atentatov in ubojev je zabeležila kdove kateri zaporedni »zanimiv« primer: v newyor-škem centralnem parku so našli itrupLo mladega znanstvenika Charlesa Gallagher-ja, profesorja columbijske univerze. Na dan uboja je bil Gal-langher v Iffboiratoriju v Long Islandu; zvečer je prišel domov, kjer je živel 'S svojo družino, potom pa se je po stari navadi zapeljali do parka v središču New Yorka, da bi se sprehodil. Od tu se ni več vrnil. Policija je ugotovila, da je bil ubiit s pištolo kalilDra 25, kakršne nosijo žene v svojih torbicah (seveda predvsem v Ameriki). Prva krogla je zadela srce, druga pa pljuča. Policija je temeljito preiskala okolico, vendar ni našla nobenih sledov ne o orožju ne o kroglah. Zato domneva, da je bil profesor ubit na ne kem drugem mestu in od tam truplo preneseno v park. Primer jé toliko bolj zapleten, ker je naiposled »uspeilo« najti v bližini trupla povsem nove ženske čevlje, ki verjfetno z ubojem nimajo nič skupnega, a bi bila preiskava morda enostavnejša, če bi bili čevlji stari, ker bi lahko sklepali, da jih je pač kakšna ženska odvrgla dn obula nove. Ko so v časopisih objavili fotografijo mladega znan-stveniika, so policaji, ki opravljajo službo v parku, prepoznali človeka, ki se je pozno ponoči sprehajal po najbolj nevarnih mestih. Spomnili so se, da so ga več krat lopozarjali, naj bo previden. Policija zdaj temeljito raziskuje privatno ži;vljenje profesorja, ker bi rada ugotovila, če ni bil morda vpleten v kakšno špijonažo. OCKA je rešil velik problem Na Češkem so navdušeni planinci, saj imajo svoje gore, recimo Tatre. Marsikdo v fantovskih letih dirja po gorah in pleza, ko pa pride družina, je s konjičkom marsikdaj konec. Očka na našem posnetku se zavoljo izgube samskega stanu ni dal ugnati v kozji rog. Izdelal si je nahrbtnik za prenašanje nadobudnega naslednika, ki bo tako že zelo zgodaj postal planinec na očetovih nogah. meditacije s cenami je pač križ. Vsi smo prepričani, da delamo za druge — jasno nam pa ni, kdo dela za cene. PREVENTIVNI UKREPI Britanski proizvajalci pol-tovornih avtomobilov, namenjenih prevozu denarja, zla ta in drugih dragocenosti, priporočajo novo televizijsko kamero, ki bi bila nameščena poleg šoferja, tako da bi ta lahko zasledoval neposredno okolico, kjer bi vozil: vnaprej bi lahko videl sumljive pojave na ulici. Kamere so nameščene ob bokih vozila. Ker je bilo v Londonu ,v zadnjem času veliko gansterskih napadov na voz-nike denarja in zlata, vlada za ftove televizijske naprave veliko zanimanje. ZANIMIVO ŽE LEPO PA NI v Ameriki so si izmislili novo modo nogavic, kakršne vidimo na spodnji sliki. Vzorci na nogavicah so različni. Moda je muhasta in strelja tudi mimo okusa. Zlobneži pravijo, da je učinek nogavic šele takrat na višku ko jih lastnica sleče. Zanimivo, lepo pa ni... karlo đobovišek: UMIRAJOČI DOMOVI (Nadaljevanje in koneç) Stari pa sam tudi ni več dolgo vzdržal. Kaj kmalu so tudi njega pospremili doli k cerkvi, kjer so mu skopali jamo poleg star-kinega groba, češ: »Morda jima bo tako lepše.« Pogrebci so se razšli. Otroci so se vrnili v dolino, kjer so si bili našli ter uredili vsak svoj novi dom. Ko so odnesli starega, se je prazna hiška zdela, kot žalujoča bolna starka, ki v svoji osamljenosti in betežnosti komaj čaka smrti. S svojimi praznimi okni je zrla proti dolini. Kot bi slutila, da je preživela poslednjega svojih trpinov, se je tudi ona kmalu poslovila. Zganil sem se in usmeril korak dalje proti rebri, tja proti sosednji domačiji. Tudi to poslopje je kazalo bolj žalosten videz.' Omet je bil odpadel s sten, da se je videlo golo kamenje. Na hiši pa so iz slamnate strehe zijala rebra. Videti je bilo, kot da pri hiši ni nikogar doma. Toda na lajež majcenega psička, ki je bil privezan pred hišo, je na prag prišla stara ženica. Na moj pozdrav je odgdvorila z nekakšnim piskanju podobnim glasom. Takoj sem opazil, da ima starka golšo, — to pogosto bolezen hribovskih ljudi. Ko je opazila moj pogled, je dejala: »Ja, ja.^Ta mladi ne bodo imeli golše. Ta pride od težkih košev. Mladi pa koša ne marajo. Niti živeti ne marajo tu zgoraj. Vsi so šli. Vsi so odšli tja doli. Tudi vi ste bili nekoč tu zgoraj pa ste odšli!« je skoro jezno zasikala proti meni, z roko pa jezno zamahnila proti dolini, kjer je zavito v oblak sivega tovarniškega dima ležalo mesto. Še enkrat me je pogledala, kot da se hoče povsem prepričati, če sem pravi, potem pa se je počasi zasukala ter brez besede odšla nazaj v hišo. Stal sem tu sam in počutil sem se, kot da sem storil nekaj hudega. Še tisto majčkeno pese se mi je zdelo, da me gleda nekam postrani. Starka je bila namreč v meni spoznala nekdanjega hribovca, ki je bil že pred več desetletji izginil s teh reber in mi, kakor sem spoznal, tega ni in nikoli ne bo oprostila. Obrnil sem se in počasi spustil proti dolini. Bil sem potrt po vsem tem, kar sem ta dan doživel. Misliti sem moral na te stare ljudi po kočah na teh skopih odročnih bregovih, ki so mnogi od njih še v nedavni preteklosti stavili vse, mnogokrat še golo življenje. Danes pa prav ti ljudje brez sredstev, včasih malodane bedno životarijo. Mislil sem na mlade ljudi, ki so se bili rodili po kočah na teh širokih sončnih rebrih v čistem svežem zraku. Sedaj pa se stiskajo v ozkih stanovanjih v koloniji, tam doli poleg tovarne, kjer plin in saje skozi zaprto okno silita spečemu v pljuča. Pa vendar vsi odhajajo v dolino, v tovarno, v kolonijo in le redko kdo se kdaj še vrne. Pridejo, kadar od starih kdo ugasne. Takrat se zberejo vsi. če koga manjka, pomeni, da se mu je nekaj hudega pripetilo. Pravijo, da hribovca lahko samo smrt ustavi. Nemi stojijo ob mrtvaškem odru ter drug za drugim z rožmarinovo vejico kropijo pokojnikovo truplo. Točno ob uri ga položijo v krsto in skromen sprevod, kot je bilo skromno pokojnikovo življenje, krene v dolino k cerkvi, kjer mu stari zvon zaklenka v poslednji pozdrav. Ko ga zagrnejo, stopijo pogrebci po starem običaju še v bližnjo gostilno na »Šentjani^vca, da bi rajža srečna b'la..., naj v miru počiva nemirna hribovska duša.« Potem se razidejo. Še bodo prišli, še se bodo zbrali. Ko bodo pospravili poslednjega, bo hiša ostala prazna. In neke temne zimske noči, ko bo zapadel visok, težak južni sneg...? DOMISELNA BARBARA Barbara Streisand je igralka velikega formata na zabavni 8Лп1 New Yorskega Broadwaya, ki igra, poje in pleše. Ker se filma izogiba je bržčas ne bomo dobili v goste k nam. Sicer pa prikupne igralke ne predstavljamo zato. Barbara je duhovita tudi v privatnem življenju. Kamor gre jo oblegajo občudovalci, kar pa za vsako poročeno ženo, ali bolje za moža ni najlx>lj prijetna stvar. Barbara je takoHe »ilustrirala« svoj sistem na enem izmed kopališč. Ce vddi, da ji občudovalci le preveč mahajo, mežikajo in najnigu-jejo, potem stori kot dobra soproga edino kar more — svojemu soprogu enostavno zakrije oči. Domiselno, kaj? Vendar tak sistem terja svojevrstnega partnerja, ki to pusti. Zavoljo tega tega sistema ne priporočamo, ker je bržčas le — reklama. v braziliji prepovedano Po znanem udaru v Braziliji je priàlo v državi do nekaterih sprememb, ki se kažejo tudi takole: V Sao Paolu so zaprli neko gledališče, kjer so uprizarjali Malomeščane Maksima Gorikega, radijska postaja v Rio de Janeiru pa je morala odstranita s svojega glasbenega repertoarja skladbe Stravinsikega in Rimskega Korsakova! OBRAČUN ZARADI CASTI Drosi je mesto v Kalabriji, ki ima kakili tisoč prebivalcev; mesto mafije in krvnega maščevanja, podobno Siciliji. Tu živi 22-članska družina Sillitana, ki jo že dve leti straži poseben odred karablnjerjev. N1 znano, kako dolgo bo ta straža še trajala in koliko milijonov lir bo še stala državo, kajti enega samega človeka, ki streže po živ-ljenju članov te družine, ni mogoče ujeti. Domenico Malsano, kakor se ta človek piše, ši je namreč poiskal zavetje na planini Aspromente, tam, kjer je nekoč kraljeval zloglasni Mussolini, kasneje pa še cela vrsta velikih banditov. Zgodba se je pričela 1960. leta, ko je Antonio Stillitano »vrgel« oko na svojo svakinjo Roso. Zazdelo se ji je, da je oskrunjena njena čast ln hitro je pisala svojemu sedemnajstletnemu bratu Martinu na Korziko, da bi jo maščeval. Ta je poklical na pomoč sorodnika Domenica Maisana in oba sta povabila Antonia na »sestanek« s pištolami. Martin je pri tem dobil sedem krogel ln ostal za vse življenje paraliziran, Domenico je ranil Antonia, sam pa ostal »cel«. Odtlej si je poiskal svoj drugi dom na planini Aspromente, kjer čaka, da se bo Antonio, ki Je bil zaradi dvoboja kaznovan na pet let zapora, vrnil, medtem pa seveda »obračunava« z ostalimi člani družine Stillitana. Tako Je Domenico neke noči 196Z. leta prišel s planine naravnost v hišo Antonija ter ubil dve njegovi sestri — 21-letno Marijo in 27-Ietno Natalino, ranil njuno malo nečakinjo in izginil. Lani Je ubil še dva člana družine, tretjega ranil; dva sinova sta zbežala v Francijo, preostale člane družine pa je policija namestila v dve hiši na koncu vasi. Tu so potem uredili pravo trdnjavo, v kateri deset do zob oboroženih karablnjerjev nenehno straži, kajti morilec se lahko pojavi vsaic trenutek. Na streho hiše so namestili močen žaromet in izvidnico; tu Je tudi radijska postaja. Policijska patrulja se z jeepom vozi okrog »taborišča«; moški družinski člani odhajajo na delo oboroženi, otroci odhajajo v šolo ln se vračajo iz nj« v spremstvu karablnjerjev, kadar pa se igrajo, so tudi zaščiteni. V Italiji ni družine, ki bi državo toliko stala. Razpisali so nagrado 3 milijone lir za tistega, ki bi od-kril ali pomagal ujeti bandita. Mnogi vedo zanj, saj ga tako ali drugače podpirajo, vendar nihče ne tvega. Pred leti so preselili podobno ogroženo družino Carlino celo v Kanado. Ker družine Sillitana nI mogoče preseliti v kako drugo mesto, saj po vsej priliki ne bi bila varna, bodo morali v tem primeru po mnenju javnosti ukrepati podobno: treba bo žrtvovati še nekaj milijonov lir za pot preko ocenana. Zares edinstveno! NOVA ŽAGA Na michiganski univerzi so konstruirali novo žago: iz cevke brizga pod pritiskom 3.600 atmosfer in s hitrostjo 900 metrov na sekundo kot iglica tanek vodni curek, ki gladko odžaga debelo vejo. Žago bodo uporabljali za okleščevanje dreves. SIMBOL POMLADI