—  262
Prvi občni zbor Kranjskega čbelarskega
društva.
Naj prejmejo „Novice", katere so bile od prvega začetka najbolj prijazne čbelarskemu društvu, tudi prvo sporočilo ustanovljavnega  občnega zbora 30. julija t. 1.
Seslo se je bilo nekaj čez 30 udov pri „Slonu". Najbrž bi bil še kdo prišel, ki pa znabiti ni vedel kam. K vsem oviram in zaprekam se je pridružila še ta, da se nam je poslednji čas že zdavnej obljubljena dvorana odrekla, ter smo morali še le po nabitem oglasu kraj zborovanja naznaniti.
Pred zborovanjem je bilo razkazovanje na ogled postavljenega čbelarskega orodja in društvenega panju. Razen gosp. barona Rothschutz-a sta tudi g. župnik Porenta in g. Arabrožič nekaj poslala. Vesel začetek je bil, da se je še pred zborom 25 novih udov oglasilo, nekaj tudi po zborovanji.
Ob 10. uri — začetku zborovanja—pozdravlja naj-pred baron Rothschiitz nazoče čbelarje nemški, potem dr. Razlag slovenski.  Župnik Jerič pa poroča potem v
dosedanjem delovanji oan&valnega  odbora,   in  sicer o tem, da
1.  je preskrbel društvena pravila ter si prizadeval, da se je dobilo vladno dovoljenje 20. aprila 1. L,
2.   je preskrbel natis pravil in vabila nemški in slovenski s 8000 iztisi,
3.  je sklenil in oskrbel izdavanje društvenega časnika in sicer „Krainer Biene" (ker naša čbela sel6 slovi po celi Nemčiji) nemški, in slovenski ^Slovenska čbela" (v razloček ^Kranjske čbelice" Kastelčeve) po loOO iztisov. Da se ne bo komu čudno zdelo, zakaj list izhaja remški in slovenski, povemo, da imamo že zdaj blizo 90 udov, ki nemški list želijo, kako stotino jih bomo znabiti še dobili. Če hočemo vsem ustreči in društvu, kolikor moč, veliko udov pridobiti, skorej ne moremo drugače;
4.   je preskrbel društveni pečatnik, in pa diplomo, katero bodo udje kmalu dobili;
5.   je razposlal pravila in vabila vsem župnikom, tudi drugim znanim čbelarjem po Kranjskem. Stajar-skem, Koroškem in Goriškem;
6.   je oskrbel društveni panj. Po resnem pre-misliku je za to odločen panj z remi ali romki. Panj je po vnanji obliki čisto naš Kranjski, le malo krajši je, da čbelar lože do konca seže. Namesti prostih dilic ima podolgovate, štirivogelne satovne okvirje ali rome, ker le tako satovje zmirora premakljivo ostane, pa se vendar lahko prevažva, kamor se hoče. Da bi se panj bolj razširil in delovanja povsod enako bilo — kar bi čbelarstvo gotovo pospeševalo — je odbor sklenil, da ima vsak ud pravico 2 panjova od društva tirjati (ki le polovico Setne plače odrajtujejo, pa le 1). Skoraj da vsi imenitniši Čbelarji in učeniki čbelarstva so sprejeli rome in popustili dilice, tudi Dzierzon sam; tedaj je želetir da bi se tudi pri nas zgodilo. Mera sa-tovnih romov je na tanko 9f/4 palcev širokosti in 5l/t p. visokosti, tedaj podobna navadnim razmeram našega panja, ter druzega ni treba, da se novi panjovi po tej razmeri povsod delajo in stari popravijo. Vsak lahko ve, kako bi to kupčijo in čbelarstvo sploh pospeševalo, ako bi bili panjovi in satovniki povsod enaki;
7. je preskrbel proračun potrebnega denarja za vspešno delovanje, ter prosil vladne pomoči. Ker vlada vsa enaka društva blagovoljno podpira, upa tudi odbor enako pomoč dobiti; le za letos ne mara bo že pre-prepozno;
8. je poskrbel najpotrebniše reci za prvi občni zbor* Tu pa je bil osnovalni odbor v posebni zadregi. Lista in naznanilnega povabila nismo mogli o pravem času razposlati, ker je bil zadržek zarad odgovornega vred-nika, zbor pa je po dovoljenih pravilih najzadnjič moral biti v treh mesecih, tedaj konec julija. Zato je vse nekako borno, le v naglici napravljeno, ter osnovalni odbor prisiljen, vse nazoče gospode in čbelarje prositi, naj imajo za zdaj potrpljenje, vsaj vsaki ve, zlasti kdor je skusil, kako težavna je vsaka nova stvar, posebno pa predno se kako društvo na noge spravi.
Potem je bila volitev stalnega vodstva. Namenjeno je bilo glasovanje z imenoklicem; ko se ima to začeti, je g. prof. Konšek predlagal, naj se voli „per acclamationem" dosedanji osnovalni odbor: gosp. baron Rothschiitz ko predsednik, gg. župnik Jerič in dr. Razlag ko podpredsednika. Ko namestnika, ali bolj prav v pomnoženi odbor, sta bila voljena gg. župnik Porenta in o. Salvator Pintar.
Dalje predsednik nasvetuje ko častne ude Kranjskega čbelarskega društva tri za umno čbelarstvo najbolj zaslužene možč: bar. Berlepša, župnika Dzierzon a in katol. seminiškega vodja Schmidt-a, kteri so bili tudi izvoljeni.
( , Konečno Je bilo Se nekaj govorov, m sicer: 1) o pri* jetDoati in kuri ti umnega čbelarstva po glasilki: »delaj* *}>iraj, pomnožuj"! 2) o ceni in vrednosti Dzierzonovega tika za Čbelarstvo sploh in posebno za naše južne kraje; 3) o pravnih razmerah čbelarstva, zlasti zarad davka.
Po sklenjenem zborovanji je bil skupni obed. Tako smo dospeli do v stanove čbelarskega društva. Bog pomoti naprej na blagor dežele in posamesnih čbelarjev!
----- 263     —