GEOGRAFSKI OBZORNIK GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI LATVIJE Jurij Senegačnik UDK 914.743 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI LATVIJE Jurij Senegačnik, Gimnazija Ledina, Reslje- va 12, 61000 Ljubljana, Slovenija Prispevek nam predstavlja nekatere osnovne geografske značilnosti Latvije, kot so geološ- ka zgradba, relief, klima, vegetacija, sestava prebivalstva, kmetijstvo, industrija, promet in turizem. Latvi ja ima med tremi pribaltskimi državami osrednjo lego ob Riškem zal ivu in tako v marsičem predstavlja nekakšno prehodno enoto med Litvo na jugu in Estonijo na severu. Ta prehodnost se kaže tako v prirodnogeografskem kot družbenogeografskem pogledu. Zaradi svo- je lege je vedno predstavljala tudi tranzit- no območje med Baltskim morjem in Rusijo. Njena baltska obala se razteza v dolžino 500 km. Tako je imelo to morje vedno velik pomen v gospodarskem, kul- turnem in političnem življenju prebival- stva, saj je zlasti pristaniško mesto Riga pomenilo okno v svet ne samo za Latvi- jo, ampak tudi za širšo okolico (4). Država meri 64 600 k m 2 in ima 2 686 000 prebivalcev (leta 1990). Tako po velikosti ozemlja kot po številu prebi- valcev se nahaja nekje vmes med južno in severno sosedo. Sama oblika državne- ga ozemlja je nekoliko nenavadna. V smeri vzhod - zahod se razteza v dolžino prek 400 km, v smeri sever - jug pa je precej ožja. V njenem osrednjem delu se Riški zal iv zajeda prek 100 km v notra- njost. Glavne prometnice tako vodijo iz Rige na vse konce države v obliki precej razprostrte pahljače. Ker Latvi ja leži med 56. in 58. vzporednikom, jo že glede svo- je geografske širine lahko prištevamo k Severni Evropi. Najdaljši poletni dan tra- ja kar 17,5 ur (1). Latvi ja leži na zahodnem robu Ruske plošče. Geološko podlago v veliki večini tvorijo devonske plasti, ki le na skrajnem jugozahodu prehajajo v karbonske (2). Površje je v pleistocenu doživelo celinsko poledenitev. Ledeni pokrov se je dokončno umakni l pred 10 do 12 000 leti, za seboj UDC 914.743 GEOGRAPHICAL CHARASTERISTICS OF LATVIA Jurij Senegacnik, Gimnazija Ledina, Reslje- va 12, 61000 Ljubljana, Slovenia The article deals with some basic geographi- cal characteristics of Latvia: geological struc- ture, relief, climate, vegetation, structure of population, agriculture, industry, traffic and tourism. pa je skoraj na celotnem ozemlju pustil ledeniško preoblikovano površje. Izjema je le obalni pas ob Baltskem morju. Površje večine državnega ozemlja je tako ravno ali rahlo valovito. Najvišja vzpet ina v državi Gaiz inkalns doseže le 312 m n. v. (4). Posamezne dele površja bomo označili kot nižavja ali višavja, čeprav razlike med temi enotami večinoma niso niti to- likšne, kot če bi primerjali Ravensko in Goričko v našem Prekmurju. Latvi jo lahko razdelimo na Obalno nižavje in tri glavne regije: Zahodno, Srednjo in Vzhodno Latvijo. Obalno nižav- je se razprostira vzdolž baltske obale od litovske do estonske meje. Široko je od 2 do 50 km in dosega nadmorske višine od 5 do 60 m. Ob sami obali srečujemo obal- ne sipine, ki se ponekod menjavajo tudi s strmejšo obalo. V bližini Rige leži zname- nita Jurmala, ki predstavlja letoviško območje ob dolgih peščenih plažah in borovih gozdovih. Imenujejo jo tudi Balt- ska riviera (4). Zahodna Latvi ja je od notranjih de- lov države še najmanj kontrastna. Sem sodi nižinska pokrajina Kurzeme (Kur- landija), ki obsega tudi obalni pas. Najviš- ja točka v Zahodni Latvi j i je Krievu- kalns (184 m n. v.) v zahodnem delu višavja Kursa. Tu najdemo ledeniške doli- ne, vrezane v osnovo iz peščenjaka, in lepe borove gozdove (1, 4). Srednja Latvi ja je reliefno najbolj kontrastna. Njen južni del zajema nižavje Zemgale, ki zaradi najbolj rodovitnih pr- sti predstavlja žitnico države. V ravnin- sko površje so vrezana korita rek Lielupe in njenih pritokov. Vzhodneje leži 200 km dolgo in 80 km široko nižavje Maliena, 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Zahodno Latuijo sestavljajo veči- noma obsežna in enolična nižavja. Poseli- tev je redka. Žita spadajo med pomemb- nejše kmetijske pridelke. Številne potujo- če depresije povzročajo nagle spremembe vremena s poletnimi nevihtami. (Foto: J. Senegačnik.) potem pa se svet vzpne v višavje Vid- zeme v istoimenski pokrajini. Tukajšnjo pokrajino sestavljajo ledeniško preobliko- vane vzpetine, jezera in številne reke, ki so vrezane v osnovo iz peščenjaka. Vi- šavje prekrivajo brezovi, borovi in jelovi gozdovi. Večina površja je tukaj višja od 180 m n. v. V Vzhodni Latvi j i izstopa višavje Latgale s srednjo višino od 170 do 180 m. Leži na skrajnem jugovzhodu države. Prepredajo ga številne reke in jezera z otočki. Največje jezero je Rezna (56 km 2 ) , najglobje pa Dridzis (65 m). Podnebje Latvi je je še pod vplivom zračnih mas z Atlantika. Številne potujo- če depresije zaradi nizkega reliefa neovi- rano potujejo proti vzhodu, kar povzroča pogoste spremembe vremena in oblačnost. Poletja so zato zmerno topla, zime pa toplejše od povprečja na istih geografskih širinah. Kontinentalnost od zahoda proti vzhodu oziroma od obale v notranjost močno narašča. Za primerjavo vzemimo mesto Liepaja na zahodni obali in Dau- gavpils v notranjosti na jugovzhodu drža- ve. Januarske temperature padejo od -2 ,6°C v Liepaji na -6 ,6 °C v Daugavpil- su, medtem ko julijske v istih krajih narastejo od +16,8°C na +17,6°C. Na zahodni obali je najhladnejši mesec fe- bruar, na vzhodu pa so najnižje tempe- Slika 2: Pokrajina Vidzeme se iz Srednje Latvije vleče vse do estonske meje. Po- vršje je tu bolj valovito. Bolj ko se od- daljujemo od Rige, redkejša je poselitev. Obširne gozdne komplekse prekinjajo zaplate obdelanega sveta s samotnimi kmetijami. (Foto: J. Senegačnik.) rature že v začetku januarja. Snežna odeja traja na zahodu 65 dni, na vzhodu pa 130 dni (1). Snega zapade le od 15 do 20 cm, edino v višavju Vidzeme okrog 50 cm. Povprečna količina padavin v državi znaša od 600 do 800 mm, od tega 2 0 % v obliki snega (1, 4). Pomlad se v Latvi j i začne ob koncu marca ali v začetku aprila. Zaradi ta- ljenja snega in ledu prihaja v tem času v nižj ih predelih do poplav. Poletje traja od junija do septembra. V tem času pade največ padavin. Zelo pogoste so nevihte s točo, ki j ih je največ konec junija. Število deževnih dni se jeseni še poveča, vendar je količina padavin manj- ša. V obalnih predelih je tedaj pogosta megla. Zima se začne že novembra. Nizke temperature omogočajo zimske športe tudi ob skromni snežni odeji (1). Rečno omrežje je zelo gosto, vendar je le 17 rek daljših od 200 km. Najdaljša reka (s 357 km na latvijskem ozemlju) je Daugava, ki kot Zahodna Dvina priteče iz Belorusije. Izvira v ruskih Valdajskih višinah in je povezana z Volgo in Dne- prom. Izliva se v Riški zal iv. Po njej je tekla stara trgovska " jantarska" pot, ki je povezovala Baltik s Sredozemljem. Danes reka predstavlja glavni latvijski hidroenergetski vir. Edina reka, ki v celoti teče po držav- GEOGRAFSKI OBZORNIK nem ozemlju, je Gauja v severnem delu Srednje Latvi je. V istoimenskem narod- nem parku si je vreza la slikovito dolino v peščenjakovo osnovo. Dolina predstavlja eno največj ih naravnih znamenitosti v državi. Pomembnejši reki sta še Lielupe in Venta (1). V Latvi j i je okrog 3000 jezer večjih od 1 ha. Večinoma so zelo plitva s sred- njo globino od 1 do 5 m. Največ jezer je na jugovzhodu v višavju Latgale (40 %), kjer ležita že prej omenjeni najglobje in največje jezero. Števi lna jezera so tudi na Obalnem nižavju. Kar 17 jezer (skup- no s 53 otočki) so proglasili za naravne spomenike (1, 4). Prsti so v notranjosti Latvi je nastale na morenski podlagi, na obalnem območ- ju pa na peščeni. Več kot polovica prsti je podzoliranih. Med drevesnimi vrs tami prevladuje bor, pogoste so tudi breze in jelke. Naj- mogočnejši bori rasejo v obalnem pasu, v notranjosti pa prevladujejo mešani ali jelovi gozdovi. Največ gozdnih površin je na severu pokrajin Vidzeme in Kurzcme in ob spodnjih tokovih rek Gauje in Daugave. Bar ja in močvir ja predstavljajo desetino površja (4). Zaradi močne industrializacije v po- vojnem razvoju se v državi srečujejo s števi lnimi ekološkimi problemi. Zrak je najbolj onesnažen na območju večjih indu- strijskih središč kot so Riga, Liepaja, Olaine in Daugavpils. Bistveno večji pro- blem predstavlja onesnaževanje vodovja, ki je posledica "ekološko sporne" industri- je in uporabe kemikal i j v kmetijstvu. Tako je eutrofikacija zajela kar 87 % vseh jezer, mars ik je pa je ogrožena pod- talnica. Najhujše razmere so v Riškem zalivu, ki ga onesnažujeta reka Daugava in sama prestolnica Riga. Kopanje v morju zato marsik je ob Baltiku ni pripo- ročljivo (1, 4). Latvijci skupaj z južnimi sosedi Li- tovci spadajo v isto baltsko jezikovno skupino. Kljub temu se jez ika med seboj precej razl ikujeta. Oba naroda sta imela različno zgodovino. Če lahko Litvo v kul- turnem pogledu še nekako prištevamo v katoliško Srednjo Evropo, pa Latvi ja bolj sodi v protestantsko Severno Evropo. Seveda takšna oznaka drži le do neke mere, saj je današnja etnična struktura Latvi je od vseh pribaltskih držav najbolj spremenjena. Verjetno v nobeni drugi evropski državi prebivalstvo po 2. svetovni vojni ni naraščalo tako hitro na račun dose- ljevanja od drugod kot v Latvi j i . Čeprav je prirodni prirastek v povojnem obdobju veskozi močno padal (v razdobju od leta 1979 do leta 1988 je znašal 0 ,67%), je prebivalstvo hitro naraščalo na račun doseljencev iz bližnjih predelov Rusije, Belorusije in Ukrajine. V razdobju med letoma 1970 in 1978 je kar 6 6 , 7 % pove- čanja števila prebivalcev odpadlo na ra- čun tega doseljevanja. Preglednica 1: Število prebivalcev Latvije po posameznih letih v tisočih (4). Število Leto prebivalcev 1914 2493 1920 1596 1935 1905 1940 1886 1959 1943 1959 2093 1979 2521 1989 2680 Med drugo svetovno vojno je število prebivalcev upadlo zaradi nacističnega iztrebljanja in stalinističnega nasilja. Po drugi svetovni vojni so najprej sledile stalinistične deportacije v Sibirijo, za tem pa je državo zajela iz Moskve dir ig irana industrializacija, ki je temeljito posegla v prostorsko razporeditev prebivalstva. Pode- želje se je praznilo, mesta in novi indus- trijski centri pa so skokovito povečevali število prebivalcev. Tako je leta 1989 znašal delež urbanega prebivalstva 71,1%, podeželskega pa le še 28 ,9%. Danes kar polovica prebivalstva živi v aglomeraciji Rige, ki zajema naselja v radiju do 70 km in obsega le 6 % držav- nega ozemlja. V Latvij i imamo tako op- ravka z vel ikim kontrastom med mogočno prestolnico Rigo z 916 500 prebivalci (le- ta 1990) in precej praznimi drugimi deli države. Ostalih mest nad 50 000 prebival- cev je namreč zelo malo: Daugavpils (128 200), Liepaja (114 900), Jelgava (75 100), Jurmala (66 400) in Ventspils 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Leto 1935 1959 1989 Slika 3: Latuija. Vse prebivalstvo v tisočih Urbano prebivalstvo v tisočih Delež v % Podeželsko prebivalstvo v tisočih Delež v % (50 400). Predstavljajo razpršene centre sredi praviloma zelo redko poseljenega podeželja. Povprečna gostota prebivalstva je 41 ljudi na k m 2 , v Zahodni Latvij i pa pade tudi pod 6 ljudi na k m 2 (4). Zaradi različnih vzrokov je opazna tudi velika razl ika med moškim (46,5 %) in ženskim (53,5 %) delom populacije. Živ- ljenjska doba za ženske znaša 75,2 leta (leta 1989), za moške pa 65,3 leta (4). Posledice iz Moskve dirigiranega do- seljevanja pa se najbolj kažejo v spre- membi etnične strukture prebivalstva. V nobeni drugi evropski državi, ki se ime- nuje po večinskem narodu, ni namreč danes delež le-tega tako majhen kot v Latvij i . Znaša le 52 %. Pri tem moramo upoštevati, da Latvi jci predstavljajo veči- no le na podeželju, v vseh večjih mestih pa so dejansko v manjšini. 1905 2093 2680 709 1114 1906 37,2 53,2 71,7 1196 979 774 68,2 46,8 28,9 Preglednica 3: Etnična sestava Latvije v letih 1935 in 1989 (4). Število prebivalcev 1935 1989 Narodi v tisočih % v tisočih % Latvijci 1473 75,5 1388 52,0 Rusi 206 10,6 906 34,0 Belorusi 27 1,4 120 4,5 Ukrajinci - 0,0 92 3,5 Poljaki 49 2,5 60 2,3 Litovci 23 1,2 35 1,3 Latvi ja je glede naravnih bogastev precej revna. Izkorišča lahko le svoje bogate zaloge gradbenega materiala in šote. Kl ima je ugodna za razvoj živinore- je, ki daje skoraj dve tretjini kmetijske proizvodnje. V primerjavi z eksplozivnim GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Staro mestno jedro Rige leži ob najpomembnejši latuijski reki Daugavi. Riga je največja prestolnica ob Baltiku. Ponaša se z bogato kulturno tradicijo. Brez dvoma sodi med najlepše evropske prestolnice, kar pa na žalost večini sve- tovnih popotnikov še ni znano. (Foto: J. Senegačnik.) povojnim razvojem industrije je bilo kme- tijstvo zanemarjeno. Specializirali so se na vzrejo plemenskega goveda, pridelavo mleka in vzrejo bekonov. Krmi la so uva- žali tudi iz drugih delov nekdanje Sovjet- ske zveze, kamor so še leta 1988 izvaža- li tretjino pridelanega mesa in mleka. V poljedelstvu imajo večjo vlogo žita (rž, pšenica, ječmen, oves). Zaradi razvite živinoreje imajo velik pomen krmne kul- ture. Med industrijskimi rastl inami so pomembne lan, konoplja in sladkorna pesa. Za primestna območja je značilno tudi pridelovanje krompirja (3, 4). Preglednica 4: Kmetijska produkcija Latvije leta 1989 (4). Meso (v tisoč t) 331,3 govedina, teletina 129,1 svinjina 154,3 ovčetina, jagnjetina 4,0 perutnina 42,6 Mleko (v tisoč t) 1976,8 Jajca (v mili jonih) 890,0 Volna (v t) 370 Med (v t) 2806 Zaradi pomanjkanja surovin in za nekdanjo Sovjetsko zvezo dobro razvitega prometnega omrežja se je Latvi ja veči- Slika 5: Reka Gauja si je v istoimen- skem narodnem parku urezala za pri- baltsko okolje zelo globoko dolino. To območje predstavlja verjetno največjo naravno znamenitost v Latviji. (Foto: J. Senegačnik.) noma specializirala samo v nekatere industrijske panoge. Večino surovin mora- jo uvažati, prav tako pa je precejšen de! proizvodnje namenjen za izvoz. V nek- danji SZ so bili latvijski industrijski izdel- ki zelo cenjeni, saj so z nekaterimi od njih oskrbovali gigantsko sovjetsko tržiš- če. Najintenzivnejši razvoj so doživele strojna, kovinska, elektronska, kemična in petrokemična industrija. Med tipičnimi izdelki lahko omenimo radijske sprejemni- ke, telefone, gramofone, pralne stroje, ge- neratorje, železniške vagone in električne lokomotive. Pomembno je bilo tudi ladje- delništvo (3). Z razpadom vzhodnoevropskega (sov- jetskega) tržišča pa se je latvijska indus- trija znašla pred hudimi težavami. Če- prav so njihovi izdelki visoko kotirali na sovjetskem tržišču, je danes le od 10 do 1 2 % industrije sposobne konkurenčne borbe na svetovnem tržišču (4). Več kot 60 % izvoza gre na trge bivše SZ. Tudi glede dobave surovin, nafte in zemelj- skega plina so še naprej usodno vezani na Moskvo. Blagovni tokovi so do nedavne osamo- svojitve potekali v glavnem na relaciji zahod - vzhod, čemur je bilo prirejeno tudi prometno omrežje. Z osamosvojitvijo pa postaja Latvi ja močno zainteresirana 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK tudi za intenziviranje prometnih povezav na jug preko Litve in Poljske v Srednjo Evropo. Temu bo služila tudi izgradnja moderne cestne povezave Via baltica v tej smeri. Latv i ja skuša hitreje razvi jat i tudi svoj turizem. Po letu 1990 so zato vzpos- tavi l i prve mednarodne zračne linije s skandinavskimi prestolnicami in New Yorkom. Pred tem so turistični tokovi prihajali sem skoraj izključno preko Mosk- ve, kar je bilo za razvoj turizma velika ovira. Prestolnica Riga s svojo izredno bogato kulturno tradicijo slej ko prej osta- ja turistični cilj števi lka ena. 1. A guide to the Baltic states. 1990. Inroads. Merrifield. 2. Atlas SSR. 1983. Claunoe upraulenie geodezii i kartografii pri souete minis- trou SSSR. Moskva. 3. Vascenko, P., P., Sipovica, E„ I. 1986: Geografija. Colounoe izdatel'stvo izda- tel'skogo ob'edinenija "Visca skola". Kijev. 4. The Baltic states. A reference book. 1991. Estonian encyclopedia publishers, Latvian encyclopedia publishers, Lithuani- an encyclopedia publishers. Tallinn, Riga, Vilnius. 9