D o p i s i. Kranjsko. Iz Ljnbljans. Okrajua uci.clji.ka ko nferen cija nemških ljudskih šol vLjubljani sc je vršila dne 3. julija t. 1. v kemični dvorani tukajšnje c. kr. višje realke. C. kr. okrajni šolski nadzornik prof. Albin Belav pozdravi navzoče učiteljstvo ter imenuje za svojega namestnika naducitelja T. Valenta. Za zapisnikarja sta bila izbrana gdč. Tschurn in g. Kleč. Na to prične g. nadzornik s svojim poročilom. Med drugim povdarja, da zabteva vcč pozornosti računstvo na pamet, ker je to najbolja duševna gimnastika. Računstvo naj se uči vedno prvo uro in vselej naj se tudi računstvo na pamet nekoliko časa vadi. Pri jezikovnem pouku naj se ne ozira preveč na analiziranje, ker to otroke zelo utrudi. Vcč veselja napravi otrokom, ako sarai zlagajo stavke ali gole stavke razširjajo. Pri prirodoznanstvu naj se ne goji prevec suhoparno opisovanje marveč uaj se opazuje življenje in ra_voj živalstva in rastlinstva. Rastlina naj se ne opazuje le ob časn cvetja, ampak tudi drugi njen razvitek. Stan se vzbuja živahno zanimanj. in veselje do prirode. V prvi vrsti se je treba ozirati na prirodnine svoje domovine. Vsled tega je nazorni pouk na prostem velike vrednosti. Pri risanju naj sc gleda na snažne risbe, pripomočki se ne smejo uporabljati. Na nižji stopnji je treba paziti posebno na to, da se navadijo učenci lepc ravne črte. Veliko pozornosti zahteva pri pisanjn pravilno držanje telesa, otroke je vedno na to opominjati. G. nadzornik jc pripoznal dobre in prav dobre nspehe na vseh šolab ter pozivljal učiteljstvo, da v tem smislu deluje tudi nadalje. Priporo.al je skrbno pripravljanje za vsako uro z vpeljavo dnevnika. Potem je poročala gdč. G. Cidrich prar temeljito o obravnavi nemškib pcsnij v šoli. Učitelj g. Bezlaj je pa v daljšem govoru na podlagi risb svojih krškib u.encev pojasnil podrobni učni na.rt za risanje na višji stopnji t. j. 6., 7., 8. razred ljudske oziroma 1., 2. in 3. razred meščanske šole. Razložil je tudi temeljne nauke o perspektivi, o senci in o barvab. — Navzoči so zanimivo razpravo sprejeli z živabno pohvalo. G. nadučitelj Valenta je poročal o stanju in računu okrajne učiteljske biblioteke, in ker je odklonil zopetno izvolitev, volil je zbor na njegovo mesto g. Trosta. V deželno nčiteljsko konferencijo je bila izvoljena gdč. Konschegg. Po končnem govoru g. okrajnega šolskega nadzomika se je zaključilo zborovanje s slavoklici presvitlemu cesarju! G. nadzorniku se je zahvalil njegov namestnik za spretno vodstvo konferencije. Iz krškega okraja. Okrajna učiteljska konferenca za krški okraj se je vršila dne 24. julija t. 1. v Krškem. Po jako dobri učni sliki iz nazornega nauka, ki nam jo je podala g. učiteljica A. Schmidinger iz Krškega, imenoval je naš okr. šolski nadzornik g. Ljudevit Stiasny po kratkem nagovoru in pozdravu svojim namestnikom g. nadučitelja Rupuika iz Leskovca, a zapisnikarjem sta bila izvoljena gosp. u.iteljica J. Kalan iz Trebelnega in g. u.itelj V. Zabrastnik iz Dobrovca. Nato je sledilo poročilo okr. šol. nadzornika. Ker ga itak dobijo vsi učitelji tiskanega, ga ne bom occnjeval, om.nim vendar samo, da je poročilo vsem zelo ugajalo, osobito ker g. nadzornik ni z veliko slastjo omenjal, kakor je bilo doslej običajno, razne hibe, ki jih je zapazil v posameznih šolab, temveč nam samo razjasnjeval, kako je postopati pri posameznih predmetih. Povdarjam, da se mi ne branimo moderni struji, toda ako se že zahteva, da moramo drugaee poučevati, sc nam mora tndi razjasniti, kako moramo postopati. V ta namcn smo g. nadzornika naprosili, da se tiska njegovo poročilo. — Referentom pri splošnem referatu: ,,Kako naj se pripravlja učitelj na pouk, da ustreza zakonitim predpisom in zahtcvam," je izvolil g. nadzornik g. u.iteljico E. Rekar in g. nadučitelja J. Bernota iz Vel. Doline. Na to je prečital obširno in vestno sestaTljene teze kot posnetek iz vseh referatov. Zelo nam je tudi ugajalo, da bo seja stalnega odbora za določiter splošnega referata že pred novim letom, da bomo imeli dovolj časa vestno in temeljito sestaviti referate. Na to smo sprejeli za vse šole črnivčevi računici za 1. in 2. šolsko leto tcr za čveterorazrednice Scbreincr-Hubadovo 2. čitanko. — Iz poro.ila odbora okrajne učiteljske knjižnice smo razvideli, da ima naša knjižnica nič manj kakor 2251 knjig ter da se je pridno uporabljevala. Okr. učiteljske knjižnice so za nadaljno učiteljevo izobraževanje zelo velike važnosti. Pri sedanjib slabih učiteljevih plačah učitelj pač ne premore sam kupovati raznih strokovnih knjig, ki jih potrebuje za nadaljno izobraževanje. Okr. u.iteljske knjižnice pa morajo skrbeti za nadaljne izobražeTanje vseh u.iteljev, ne pa poedinih, zato mora odbor skrbeti, da važnejše knjige zamorejo dobiti vsi učitelji. Po dosedanjem postopanju pa se to ni moglo izvršiti. Dosedaj so se namreč naročevale knjige le v enem, k večjemu v dveh iztisih, tako da je le mal del u.iteljstva zamogel že v 1. letu čitati novo knjigo. Radi tega toplo pozdravljamo sklep nase konference, da okr. učiteljska knjižnica nabavi važnejše metodične knjige v tolikem številu, kolikor je šol ter dajih prepusti vsem šolam v stalno uporabo.*) Gosp. nadzornik je omenil, da deželni šolski svet dovoljuje tako postopanje, ker se strinja z namenom okr. učiteljskib knjižic. V vprvi vrsti se je sklenilo preskrbeti vse šole s knjigami, ki jih izda naša di.na Šolska Matica ter z znanstveno pedagoškim časopisom -Popotnik." —- Delegatom v deželno učiteljsko konferenco so se izvolili brez posebne borbe gosp. u.iteljica A. Scbmidinger iz Krškega in gosp. nadučitelj J. Bernot iz Vel. Doline in J. Pretnar iz Rateč, v knjižnični odbor u.iteljici E. Rekar in A jSchmidinger ter meščanska učitelja J. Cizelj in dr. F. Romih iz Krškega in g. nadučitelj J. Rupnik iz Leskovca, a v stalni odbor gosp. nadučitelj J. Malnarič iz Sv. Križa in K. Trost iz Sv. Jerneja, gosp. učiteljica J. Kalin in g. učitelj Fr. Grailand iz Kostanj.vice. Po konferenci se je razvila kaj živahna zabava v vrtu g. Gregoriča. Med kaj ubranim petjem vrstile so se navdušene napitnice. Med drugim se je napilo g. dež. š. nadzorniku Fr. llubadu, ki je potem brzojavno odzdravil. Iz postojinskega okraja. Uradna učiteljska konferenca postojinskega okraja se je vržila 7. julija v Razdrtem. V okusno prirejeni dvorani gosp. F. Kavčiča zbrali so se učitelji razven dveh bolnib tovarišev polnoštevilno. Po pozdravu s strani gospoda nadzornika se je vršila konferenca po določenem dnevnem redu. Najprej je poročal gospod nadzornik J. Tbuma o nadzorovanju šol v okraju. Podal nam je v prav temeljitem poro.ilu mnogo praktičnih navodil, po katerih naj se učitelj ravna, da bode zamogel tem vspešneje delovati v soli za blagor naroda. Vspebi so bili prav lepi in povoljni, le tu in tam je želeti boljšega obiskovanja, dasi se je tudi to v teku leta izboljšalo. Glavna in najvažnejša točka dnevnega reda pa je bila naloga, katero so morali vsi udeležniki pismeno izdelati; glasi se: Kako uporabljaj učitelj posamezne šolske predmete v vzgojni namen? Poročevalec tej nalogi je bil izmed n.iteljcv g. Janko Grad, ucitelj v Poddragi, izmed učiteljic pa gdč. Bizail Bibijana, učiteljica v Knežaku. Oba poro.evalca sta svojo nalogo prav izvrstno rešila za kar je jima gosp. okrajni š. nadzornik izrekel zahvalo in priznanje. Ob tej točki se je tudi razvila živahna debata. Poročilo književnega odbora je obsegalo običajne tocke, ki so tako vsakemu znane, zato jih nc bom posamezno navajal. V književni in stalniodbor voljeni so bili z vsklikom večinoma prejšnji odborniki. Kot delegati za deželno konferenco bili so izvoljeni gg. česnik Dragotin — Knežak; Fettich - Frankheim Ludovik — Postojna in SkalaAnton — Vipava. Upajmo, da bodo navstrašeno zastopali učiteljske težnje. Po končanih volitvah se spominja gosp. nadzomik zaščitnika vsega Solstva in učiteljstva Njih Veličanstva presvitlega cesarja Franc Jožefa I. ter mu zakliče trikratni -slava," na kar se vse učiteljstvo z navdu- *) Posnemanja vredno. Uredn. šenjetn odzove ter k sklepu zapoje cesarsko pesem. Po končanem zborovanju se predsednikov namestnik, gosp. nadučitelj Martin Zarnik, zahvali gospodu nadzorniku za izvrstno nepristransko vodstvo zborovanja. Lahko rečem, da jc konferenca prinesla lepega sadu, saj srao slišali obilo lcpili in praktičnih navodil, po katerih je mnogokateri tovariš sklenil v prihodnje svoj poduk urediti. Da se je po dolgem, skoro 3 urnem dušcvnem delu, vsem prilcglo ukusno in ne prcdrago kosilo, se laliko razume. Pri obedu sejerazvila živahna, neprisiljena zabava, katcro so razvuemali razni govori in napitnice. Omenjam posebno napitnico gosp. okr. nadzornika presvtlemu cesarjn, katcri je očc šolskih postav in uspeliov. Gospod nadučitclj Martin Zarnik pa se je ginljivo poslavljal od svojib tovarišev, s katerimi je dolgo dobo človeškega življenja skupno oral ledino na narodnem polji. Gospod nadučitelj Dragotin Cesnik pa je zadel posebno v živo, omenjajoč, da se učiteljem pač nalaga delo in odgovornost a plača ostane vcdno — ista. Končujem s pripomnjo: Vsi delavci težijo po krajšem delavnem času in večji placi. Kaj pa učiteljstvo? Molčimo, ko se nam nalaga večje delo z borno plačo navadaega dninarja. Štajersko. Pesimizem škoduje, optimizem koristi. ,,Slovenstvo v mariborskem okraju se je žc tako globoko pogreznilo, da je vsled tega zabredel tudi najvažnejši narodov činitelj — učiteljstvo tega okraja, v zmedene pojme, le tako je moglo ono v zadevi veljave slovenskega jezika v svojem pesimizmu storiti protinaroden sklep!" sera si mislil, prečitavši poročilo mariborskcga učiteljskega društva o izlcta v Slivnico, priobčeno v 21. številki nUčit. Tovariša". Po besedilu tega poročila se jc vnel v dmštvcneni zborovanju v Slivnici živahen razgovor zaradi napisa pokojnega nam tovariša g. Krivca. Nadalje se v tem poročilu glasi doslovno: nŽelja rajnega tovariša je bila, da se mu napravi na spomeniku slovenski napis. Prigodilo pa bi se lahko, da bi se v nemškem Gradcu spomenik s slovenskim napisom oskrunil, zato se je prcdlagalo, naj bo napis mejnaroden, kateri predlog se je tndi sprejel." Pred prvo dclitvijo nekdanjcga slavnega poljskega kraljestva je bila ruska cesarica Katariaa predložila zmešnjavi državnega zbora needinega poljskega kraljcstva predlog, naj se kraljestvo razdeli. Pesimistično navdihneni poslanci niso več verovali v veljavo in moč svoje države, bali so se naroda in cesarice Katarine; zato ni posvetovanje dolgo imClo nobenega uspeha. Končno vstane govornik priporočajoč, naj se cesaričin predlog sprejme z molkoin, češ, potem jib narod ne more obdolžiti izdajstva. Ta nasvet je ngajal. Ko je zbornični predsednik pozval zbor na glasovanje z molkom, je dvorana molčala in predlog je bil sprejet. Daudanes ni Poljaka, ki bi ne preklinjal takratnih svojih državnih poslancev za izdajice! Molk v drž. zboru poljskega kraljestva in nameravani medaarodni napis na Krivčevem spoineniku sta si sorodna; kajti oba imata pesimizem za očeta, oba sta mednarodna, oba pomenita pogin samostalnosti onih, ki so ju sklepali. S svojim usodepolnim sklepom uči mariborsko učiteljsko draštvo nasprotnike slovenstva menda nehote v zmcdenosti pojmov metodo, kako naj oni postopajo, da vkljub določbam člena XIX. državne osnovne postave izpodrinejo naš jezik raz nagrobnih spomenikov, iz šol, cerkve, uradov, družin, javnosti i. t. d. Ono namreč z društvenim sklepom naznanja javnosti svojo narodno impotenco ali nemoč. Iz vrst tega društvenega sklepa doni konsekvenca: ,,Skrunite naše spo- menike, napise, napadajte naš jezik, mi si v svojem pesimizmn iii v strahu pred vasimi napadi volimo mednarodne napise in mednarodni jezik! V tem društvenem sklepu tiči tudi dokaz, da manjka med narai čuta samobrambe in da je naš pravni čut zakrknen ; kajti ž njim naznanjamo, da ne čutimo v sebi več toliko moči, da bi si npali braniti svoje grobne spomenike s postavnimi sredstvi. Če kdo oskruni grobni spomenik, ga je dolžna dotična občina postaviti v prejšnji stan, ako ni mogoče najti budodelca. Pokopališče je namreč javna občinska naprava in kot taka izročena v varstvo občine. Bog varnj, da bi Nemci izvedeli za to našo Ahilovo peto. Obrnil setn se nalašč v Gradec do svojega prijatelja po potrcbne informacije. Prijateljevo poročilo sc glasi, da je najdel na pokopališču pri Sv. Petru, kjer počiva g. Krivec, tudi grobne spomenike z madžarskimi, italijanskimi, srbobrvatskimi in tudi s slovenskimi napisi. Med poslednjimi mi je izrecno omenil onega užiteljice Z. Knafličeve. Iskal sem takoj pojasnila pri Dadučitelju g. Knafliču, ki mi je poročal doslovno: ,,Kameniti nagrobni spomenik moje pokojne gospe stoji že od leta 1896. v oni vrsti pokopališča pri Sv. Petru, v kateri so leta 1896. mrliče pokopavali. Slovenski napis na njera: nTu počiva gospa Zraagoslava Knafličeva, učiteljica v Št. Lenartu nad Laškim Trgom * rojstvo in dan smrti f. Nad zvezdami se vidimo!** pade pazljivemu iskalcu kmalo v oči; kajti spomenik se nahaja v tretji vrsti od glavnega pota. Nikdo rai šc doslcj ni spomenika poškodoval, obratno, nemške roke skrbe proti plačilu za grob in krase spomenik v dan vseh svetnikov." Niti tega niti nobenega drugcga maloštevilnih drugojczicnih grobnih spomcnikov niso še doslej v Gradcn oskrunili, pa5 pa skrunijo Krivčevega, a ne Nemci, temveč Slovenci — lastni tovariši — z domišljijo in zaradi tega tudi ne upajo spoštovati pokojnikovc volje in njegove najsrčnejše želje. Zadnja volja pokojnikova mora biti vsakomur sveta in se mora vselcj in povsod izpolnjevati. Učitelj, vzgojitelj značajev, pa si upa z ničvrednimi razlogi njeno svetost profanirati. Vloži pri sodišču zapečateno oporoko v shranjilo. Najsi bode ona ondi ležala deset in desetletja, je sodišče ne bode prcj odprlo, nego takrat, ko bodeš zatisnil trudne oči in se bode natančno ravnalo po nji, izvzemši le slučaj, če bi bilo v nji kaj nepostavnega ali sploh nemogočega. Sklcp mariborskcga učiteljskega društva proglašam iz stališča zadnje volje in želje pokojnika neveljavnim; kajti ono ni bilo opravičeno proti ti volji in želji ničesar sklepati. A tudi iz pravnega stališča nema niti mariborsko niti nobcno drngo učitcljsko društvo pravice sklepati proti želji pokojnika. Vse, kar koli se v zadcvi Krivčevega nagrobnega spomenika in sicer le v smislu pokojnikove volje in želje sklepati more, spada v kompetenco onih, ki so za spomenik kaj darovali. Morebitno zborovanje darovalcev nema smisla* kajti kdorkoli je za spomenik kaj daroval, je storil to zato, da se izpolni dragemu pokojniku srčna želja — nagrobni spomenik s slovenskim napisom. Kot prostovoljni zagovornik pokojnikove voljc in želje torej prosim javno naduČitelja g. Podobnika: Blagovolite biti kot nabiralec darov neizprosen izvrševalec volje in želje pokojnikove, tcr Vas zagotavljam, da niste navezan na nesrečni sklep mariborskega učiteljskega društva, katerega naj v imenu dragega nam pokojnika razveljavi to moje prarno pojasnilo. In s tem je stvar dognana! Ta slučaj nam jasno kaže, da učitelju ne zadostujc znanje samo šolskih postav, naredb i. t. d.> temveč on si mora tudi pridobiti najmanjc toliko pozitivnega znanja v pravnih zadevah in v zadcvi državne justicc, da uiore ločiti pravo od neprava. Nevednost jc bila in bode poguba posameznika in naroda. Končno še nekaj o famozncm pojmu: nMednarodni napia". Kakšen jc neki ta napis? Ali je to volapiik ali posebni Lijeroglifi? Razraišljal sem to zadcvo ter konečno prišel do prepričanja, da je g. predlagatelj mislil morda pod tem izrazom zgodovinski poljski ,,molk" (slepi nagvobni sporaenik) ali pa celo nemški jezik, ki bi naj postal mednaroden. Uboga mati Slovenija sc jočc nad slcpoto svojih sinov! Uprav iz žarišča mariborskih pcdagogov se jc razlila po slovenskem Štajarju hitrejša metoda germanizacijc v obliki nemških vadnic, a za njimi korakajo z zavezanimi očmi njihovi učenci, tipajoč za nmednai*odninii napisi". Pravni zagovoraik volje in želje pokojuega tovariša g. Krivca ndohtar" Jona.