Leto V. TRST, v petek dne 20. januvarja 1899. Štev. 2. brije trikrat na mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. | - Zopet jelili italjanski ta" v Trstu. Dne 15. januvarja 1899 je bil v Trstu največji italjanski dan, kar ga pomni cel | svet, kar se spominja zgodovina : tako nekako j, trdi laški Impertinente, ter si kar lase ruje iz sive glave: kako to, da ni Italija in ital-jansko časopisje nič zvedelo o tem „spominskem dnevu italjanskih zmag na avstrijskih tleh". Laško časopisje je zamolčalo, prezrlo je to kar smo sicer tudi mi storili. — Lahi so oni dan prignali vse 9njihu župane na semenj v Trst; prvič da jim predstavijo vse znane kaporione od državnih poslancev na Dunaju da neslavnoznanega Brkina Slana, ki straži na magistratnem portonu. Zbrali so se v šeduti. Volili so si predsednikom nedolžnega Angelja varha, da bi bili bolj srečni in začeli so zborovanje. — Kedo bi tukaj ponavljal njih govore ? Mi tržačani dobro poznamo Luzzatta kultur-ministra, ki je ogreval vso laško mizerijo od Trsta do Dunaja in se zopet vrnil domu. — Ta gospod, ki sicer na tihem celo slovensko govori, če ne drugače, vsaj takrat ko mu njegova fličarska kuharica — ječmen zasmodi. •— On je trdil da Slovani v Avstriji oziroma Slovenci, niso bili nikdar za nobeno rabo — vper nessun merito" torej brez veljave — samo število da jih še vzdržuje. — Viš de mela- — Kedo je branil Avstrijo zadnjih petdeset let proti tujim in proti Vam, ki bi jo radi vtopili v beneško lužo. Kedo jo straši še danes ? — Bravo signor Moze, za nekaj te morem pohvaliti, namreč da si vsaj na 15. januvarja, javno in odkrito povedal vsem tvojim županom, da na Primorju nimajo nemške gimnazije pravice ekzistirati, ker tu prebivajo sami Italjani in Slovenci. Tako je prav, samo se že razume, da to velja tudi za Trst. Mož, ki je oče sedanjim italjanskim šolam v Trstu po katerih veje duh tega prekanjenega Žida, — se je skoraj zjokal — ker je vlada dovolila Gropajcem in Padričarjem šolo zaradi kilometrov, spomnil se je tudi zahtev Tržaških Slovencev, — ki tudi kaj enakega nameravajo v mestu samem. O da, dragi Luzzatto, zadel si jo, kakor so kilometri pripomogli Gropajcem do šole, bodo ravno kilometri tržaškim Slovencem dali šole. — Ti se tožiš da so Italjani morali zidati okoličanom 10 šol. No, kedo pa je bil tisti ki je tem pripomogel: bil je Vaš mož, tržaški namestnik Stadion poznejši minister. On je bil eden od Zinzendorfa za časa Napoleona naprej — pravičnih namestnikov in ko bi se on vrnil bi mi že davno imeli slovenske šole v Trstu. — Coša ve par, šior Može ? In to se bo zgodilo in se mora zgoditi, kakor gotovo sije italijansko solnce po naših bradah. Luzzatto se je spominja! tiste imenitne „race", ki že 20 stoletij rodi „velike može11 — tako je tudi domača tržaška kultura vrgla na ta svet pedagogične velikane kakor so bili veliki Timeus, mali Brochi, Gonano, Ctoros Bonin, Weis idr., in ti da bi ne znali sestaviti enega berila za elementarne šole. — Corpo di bacco. — Kar se pa geografičnih kart tiče, to si jo tudi predebelo zinil, ljubi Mojzes. Poglejmo vaše italjanske karte. Prvi ki jo je risal za vaše šole še Italije ni poznal — ker je bil prenesel meje Italije na Kašo v Istri, drugi bolj lačen je priklopnil Dalmacijo a tretji je šel s svojim ,pinzelnom" do Zidanega mosta na Savi. In ako bi vam vlada ne ustavila te smrkove geografe — šli bi bili s kartami do Gablonca na Češkem. Dunque — zasopel je po dolgem govoru ljubi Luzzatto — jaz sam ne vem in noben ne ve, kakšen efekt bodo naredili vsi ti protesti na vlado (Brivec je že to povedal, a Luzzatto, ki sicer vsako številko kupi, ni imel še prilike zadnjega Brivca čitati). Dosti moke ne bode iz naših čakol, bodite gotovi je zaključil. Luzzatto je ,fin" govornik, a njegov govor je napravil na Brivca jako slab utis, kar dokazuje vsa galerija, ki mu je komaj trikrat zaploskala. Za njim nastopi Glezer. On pravi: Vi ste mojih misli, da teh čakol je dovolj in ker se bojim, da iz njih ne scvremo nobene wfritle" predlagam konec debate. Zdaj nastopi brilanten Hortis, vzdignivši se, zavije vrat vsem čakolam, rekoč, da Ital-jane celd že čas z veliko kalceto straši. — Torej je najbolje, da se sprejmejo resolucije. Samo iz Trsta. Ako bi si Brivčevi naročniki vprašali, čemu se toliko o Trstu piše, moramo jih že potolažiti, da ga ni bolj „fletnega* mesta kakor je Trst. — Tukaj smo v večnem pustu ali v postu, kakor kedo hoče. £ Tržaški spomini. Tržaški župan dr. Dompieri je na laškem kosilu povedal furlanskim in istrskim županom, da so Slovenci že pred tisoč, in sto leti na Bižanu pekli kaštradino in žnjo pogostili tudi vojvodo Ivana zastopnika Karola Velikega. Dva pieulata. Istrski župani so pripeljali seboj na županski semenj pret. nedelje dva kupljena istrska pičulata. Stvar je bila prav za prav taka le_: Dva prodanca iz Črnega Vrha v kratkih hlačah sta gnala čredo purmanov na trg v Trst. Med potjo so pa trudne živali vedno upile: Kam, kam! Hrvata pa: Še sama ne zoava kam, samo to veva, da nas čaka dobro kosilo; šš, šš, le hitro, da dobite tudi vi kakšno zrno. Prodanca sta zaprla pičulate v ulici Solitario — in šla na magistrat. Kaj sta tam slišala, nista znala poročiti. Mi pa vemo, da so se Italjani bahali s „tujim mesom11. Nosili so Hrvata po Trstu. To je že skrajno razžaljenje italjanske avite kul-ture. O Ker že govorimo o pičulatih, moramo stvar popolniti. Isto nedeljo so bili Lahi najeli tudi nekaj fnrlanskih ,gosk" iz Čamp-lunga, ki so gagale na čelu, velikanski demonstraciji (?) Te gospodične ,goske" v sprem-stu dolgih nosov, ki so svoje klobuke nosili na drogih kakor zamorci odsekane glave, — so pred »italjanskim governom" na lesnem trgu bile že vse zagrljene in niso videli ure, da jih peljejo na „kal". — Mi vemo, da so goske nekdaj Rim rešile barbarov, ali Trsta ne bodo. Z Gospod Minas ,derehtaru v novi luki, izprašuje stare „dacarjeu, kdo izmed njih zna najbolje popravljati številke. Najspretnejšim se podele nagrade v hotelu Tigor. — Samo da ne pojdejo tudi nekateri gospod ž njimi. — Ni se bati ! — Štiri „kobile". Dragi Brivec, poslušaj kaj se godi na Brendežije pri sv. Ivanu. V soboto zvečer se štiri »kobile" posvetujejo kam bi šle v nedeljo popoldan, ali naredit eno „kaminado* ali pa v .kasuon". Naposled se dogovorijo, da pojdejo v .kasuon". In res v nedeljo zjutraj gredo v Trst in si vzamejo vsaka eno obleko za maske ,a nolo'. Zvečer pozno si začnejo primerjati, kako bi jim lepše stala obleka. Oblačijo se dolgo časa, a obleka ni jim hotela stati kakor bi hotele one. Na prsah in pod pasom jim je bila preširoka, kar jim ni ^komodiralo*. Kaj si zmislijo ? Gred6 pobrat nekaj starih cunj in denejo na prsa in pod pas, češ, kako velika prsa in kako veliko . .. imamo. Ko se tako napravijo, gredo kakor štiri kobile v Trst. Dragi Brivec, kaj bi rekel, kedaj so prišle domov ? Mar misliš, da so bile že ob deveti uri kakor se to spodobi ? O ne, prikobacajo zjutraj, ko se je že danilo, kakor štiri stare mačke na dvorišče od Frančoke in tam se začnejo krohotati in smejati. Ko se prizibajo vsaka v svojo štalo, mar misliš, da so jim kaj rekli doma ? O ne, marveč še so jih izpraševali, če so katerega omamle, da jim je plačal piti in jesti in kako so se ^divar tirale11. Dragi Brivec, pojdi kamor hočeš, nikjer ne bodeš dobil take dekleta, kakor so te štiri na Brendežije. Ne da se jaz hvalim, ampak to je res ; ako ne verjameš meni, pa pojdi pogledat ali pošlji kakšnega pomagača, da se bodeš prepričal če sem Ti napisala resnico ali ne. Za sedaj dosti, drugi krat več. POfiLISTBK. Raztresenec. Dragi čitatelji, jaz vas hočem prav na kratko na to opozoriti, kake osodepolne posledice za človeka nastanejo, ako nima vseh svojih pet čutil na svojem mestu, ker se prav lehko dogodi, do postane radi tega zares mi-lovanja vredna žrtva — raztresenosti. Na veliko svojo smolo trpim jaz na raztresenosti, ter sem radi tega večkrat prav britko pokoro delal. Da bodete videli, kaj če reči raztresen biti, hočem vam nekoliko slučajev iz svojega življenja povedati in prepričan sem, da me bodete tudi obžalovali. Moja zadnja nesreča zgodila se mi je sinoči. Šel sem v salon nekega znanega tržaškega hotela ter naročil buteljko „retzerja". Za isto mizo sedel je tudi neki gospod pri buteljki šampanjca. Ta gospod šel je — iz katerega koli uzroka je pač vsejedno — za nekoliko minut Pogovor M ilvaštii lellet Amalija: Dobro j'tro Krlina, kod hodeš ku te nej n'č videt? Karlina: Serbus, serbus (lep pozdrav) d'ma morom bet. Zetru, morem kmper strgat, z' k'silo popodan jemam pej drugo delo, t'ku d' nejmam prov n'č cajta. A.: Pej kej je res de te je pršu snubit un kondukter; t'ku l'dje govorijo. K.: Kej tisti škrbast ? Ga ne vzamem n'nka čeb' jemu vso Ležeško lužo. Hvala lepa j'st ga teb' p'stim. A.: Kej mu čem, kej, de bi mogla mu čuhat močnik. Vejš kej, če te bo prašov še ankrat, reč mu de naj gre v Naklo snub't. Tam je tisti Toni-u ?! Dragi Brivče, pridi „gor' v Divačo in prinesi vse svojo dobro obrušeno orodje a seboj, ker imamo tukaj še druge kosmatince. Kožuh ar. Pri župniku. Znani sežanski mešetar Meze, se je svoje dni tudi ženil; no ko sta bila oba zdrela za poroko, gre mladi ženin k g. župniku v „fa-rovž". Gosp. župnik, ki je poznal tička, ga še zadnjo uro svari pred nevarnim korakom rekoč: Ti lump, potepuh, se boš ženil, kdo bode pa otroke redil. — Ali znaš deset zapovedi ? Meze prav ponižno: Gaspud, so me preveč prestrašli, sem jih pozabil; če pa hočejo jih vendar zazvižgam. f? iz salona, in jaz v svoji raztresenosti izpil sem njegov šampanjec. Pomislite si ta „strašni halo", ko se je dotični gospod vrnil ter v svoji buteljki tak deficit opazil. Naravno, da sem se takoj ponudil, naročiti mu novo buteljko, kar se je tudi zgodilo. Gospod je bil zadovoljen in stvar je bila tudi poravnana. Malo potem sem vstal, poklonil se naj lepše gospodu, ter sem hotel oditi, ali v tem pristopil je k meni gostilničar, ter me prav uljudno naprosil, naj poravnam račun, in sicer 15 novč. za .retzerja" in 6 gold. za šampanjec. Hitro segnil sem v žep •— pomislite mojo smolo, ko sem opazil v svoji raztresenosti, da sem že ves denar potrošil! Da gostilničarja umirim, rekel sem mu, da pustim za „pegno" (zastavo) svojo zimsko suknjo. S tem je bil zadovoljen. In tako sem vzel najbližjo suknjo ki je visela na sohah ter jo gostilničarju dal, ali v tem je skočil od druge mize neki gospod ter mi vekel, da sem se zmotil. Prosil sem ga nato za »pardon* ter iskal med drugimi suknjami svoje ali je nisem našel. Nazadnje sem se venderle spomnil, da sploh nimam več suknje, ker jo je pred dvema dnema eksekutor — zarubil. Vsi gostje so med tem začeli že mrmrati, in gostilničer v strahu, da ne bi nastal kak škandal, naprosil me je, da bi odšel iz lokala, ter da bi se ne vrnil nikdar več. Vzel sem klobuk ter odšel. Med potoma srečal sem nekega prijatelja, ki me je vprašal, kako sem do tako finega klobuka prišel. Vzel sem ga z glave, pogledal ga dobro, ter videl, da sem v svoji raztresenosti mesto svoje stare kape, vzel neki klobuk, ki je bil najmanj 5 gld. vreden. Hitro sem se hotel vrniti, da bi svojo zmoto popravil, ali ker mi je gostilničar svoj lokal prepovedal, moral sem biti z klobukom zadovoljen in krvavečega srca sem si ga pri-držal, — dasi — mi je ravno prav dobro stal (Dalje prihodnjič.) Deset zapovedi za zakonske može, katere je gospodična Liza Krilo narekovala svojemu ženino Matevža Mevža zvečer pred dnevom njene poroke. 1. zapoved. Od tistega dne, ko si stopil v sv. zakon ne smeš več imeti svoje lastne glave; v hiši je dovolj ena sama in ta je glava tvoje žene. 2. zapoved. Ti ne smeš govoriti o svoji ženi nikoli drugače, nego pohvalno in moraš vedno pomisliti, da hišna metla je za dvojno rabo. — 3. zapoved. Ti ne smeš nobeno nedeljo in noben praznili iti iz hiše, ne da bi vzel saboj tudi svojo polovico. Ta zapoved je vel;avna tudi za dneve med tednom. 4. zapoved. Tvojo taščo, ki je mati tvoje ljube žene, moraš spoštovati ravno tako, kakor svojo ženo; ako ti kaj zapove, jo moraš ubogati. 5. zapoved. Ti se ne smeš potikati po gostilnah, ako pa ti tvoja žena kdaj dovoli, da smeš brez nje kam iti, moraš ji po noči točno o 10. uri nazaj dati ključ od hišnih vrat. 6. zapoved. Denar skranuje tvoja žena, nji moraš ves tvoj zaslužek točno odrajtovati; kar želiš za male potrebe, ki ne sme presegati 30 vinarjev na dan, si moraš vsako jutro od svoje žene izprositi. 7. zapoved. Ti ne smeš popivati, kartati, kockati kegljati in tudi drugače ne denarja trositi po nepotrebnem. Na večer moraš pred tvojo polovico, obrniti vse žepe in dati račun o vsakem vinarju, ki si ga dobil po nje milosti za tobak. 8. zapoved. Ti ne smeš zabavljati, ako je juha pre-slana, pečenka zasmojena; tebi mora sploh vse dobro dišati, kar ti je skuhala tvoja žena 9. zapoved. Ti moraš vedno misliti na to, da — ako ni dekle pri hiši, je vedno očetova dolž nost otroke poviti in zazibati v spanje. 10. zapoved. Kedar si z ženo v družbi, pri veselicah ali na cesti moraš samo njo gledati; in ne metati svojih oči po služabnicah, kuharicah, točajkah, sploh po bitjih, ki nosijo ženska krila. Živi tako kakor da bi druge ženske na svetu ne bilo, potem se ti ne bode treba bati, da bi te preveč strahovala tvoja žena, ki ti želi najbolje na temu svetu. pomagaci. ^ Brivčevi VABILO — na — Brivcev večer z maskarado katerega prirede Brivčevi pomagaci v nedeljo 29. januvarja y flvorani „Tersicore" Cul. CMozza 5> % Začetek oh 8. uri zvečer. Ustopnina za osebo 1 krona. --0®0- Opozarjamo vse Brivčeve prijatelje in drugo slovensko občinstvo, na omenjeno zabavo. — Brivčevi pomagaci delajo velike priprave. Na maskaradi se bode vršilo vsakovrstnih smešnih in šaljivih prizorov. Natančneji program se razpošlje prihodnji teden. Posebno opozarjamo maske nežnega spola na to, da se bo razpisalo za najlepšo masko posebno darilo! Kedor zamudi Brivčev večer, se bode kesal eno leto in en dan. Pozor eikorjaši! Nekateri eikorjaši iz Kontovelja se vsled zadnjega dopisa hudo zaganjajo v domačega mizarja Rejo, češ, on nas brije, dajmo po njem. Mi pa. ki dobro poznamo te tiče s tujim perjem, opozarjamo, da se nikar ne zaletavajo v nedolžno osebo, ki nima in ki ni imela nikdar nič z Brivcem opraviti, ki ni še do danes nebene črke pisala v naš list. Torej pozor da se zopet no videmo. Brivec. #= Lavoratore di Trieste, demokratični organ doktor Bibite in tovarišev, bi rad vedel čemu da je prišel v Trst dne 15. t. m. še en „ba-toljon" vojakov. — Prav ima, odveS bi jih bilo. — Za vse Lahe ustrašiti je'dovolj 60 mož, na čelu jim en „koprol* ; kar je bilo ne nedavno dokazano. Zaradi ženitve !! Velika razprodaja !! Motto: Ne jokam! Ne stokam ! Podpisani dajem slavnemu, zlasti ženskemu občinstvu v Trstu in po deželi na znanje, da sem namenil razprodati vso r,siiho robo", katera se mi je v teku let silno na-kupičila in katere nisem mogel skoro nič prodati. Opomnim pa slavno občinstvo, da ta stiha roba moje zaležane zaloge ni nič druzega, kakor same košarice in koški, katere sem v dobi svojega fantovanja dobil od različnih deklet, dev, gospodičin, frajlic, punčk in mladih vdov široiu naše lepe domovine ob prilikah mojih ljubezenskih ponudb Da si pa ne boste mislile, da sem imel tako srečo v dobivanju koškev in košaric morda zaradi svoje grdosti, Vam naravnost povem, da je bil pravi uzrok nabavi te vrste koškov in košaric moj kritični temperament, katerega so se že iz daleč bale vse one dekleta, deve, gospodične, frajlice, punčke in mlade udove, ki smatrajo zakon samo za dober gšeft, za dobro partijo in katerim je oseba moža le — sredstvo v dosego lepega cilja. Te košarice, katerih imam zares velikansko zalogo, pa so tudi stiha priča, kako malo poznajo naše kmetske in gosposke daine pravo ljubezen in kako malo poezije je navadno v njih krasnih poetično izgledajočih ličicah in žarkih očeh, »m.rveč da je vse sama suha — proza — „roba' sem hotel reči. Ker sem se pa vkljub temu zdaj oženil, moram to svojo zalogo razprodati, ker „ma-gazin" rabim za druge stvari, za katere si že lahko mislite. Vabim toraj vse one, ki jih zanima ta kupčija, zlasti pa one dame, katerim je morda vsled prevelike potrate koškov, te robe že zmanjkalo — naj pridejo v obilem številu na razprodajo. Pa tudi vse one gospode vabim, kateri imajo po svojih magazinih enako shranjeno blago, naj znosijo to robo vso k nxni, da jo prodajo pod eno firmo, ker razprodajati se že sme v današnjih časih iz več štacun v eni sami, je ta napravi , Ausverkauf'1. Toliko na znanje našemu slavnemu občinstvu in kakor pravim po Arkovem motto : ne jok im ne stokam Marko LesenovU stiha roba Str. 4 I? It 1 V K C BRIVEC Str. i PRAVILA za pomagače na Jrivčevem večeru". Italijanski fakiri. § 1. Pomagati nimajo pravice do nobene plače, vendar je pa Brivec upravičen, da jim jo dovoli. § 2. Ako pade dan plačila na nedeljo, se sploh nobenemu ne plača. § 3. Dijet (dnevnic) se sploh ne plačuje, vendar pa ima vsak pomagač pravico do dijete. § 4. Vsak pomagač mora delati 24 ur; ako dela več, se mu ne plača. § 5. V spornih stvareh ima pravico razsodbe samo Brivec. § 6. Apelacija je vsem dovoljena — vendar pa ne pomaga nič. § 7. Pismeni kontrakti niso v navadi. § 8. Brivec ima pravico odbijati pravične zahteve pomagačev. § 9. V slučaju bolezni ima se pomagač takoj zdravega prijaviti. § 10. V teh le slučajih ima Brivec, kakor ravnatelj, pravico pomagače kaznovati s tem da jim odtegne plačo : 1.) ako pomagač umre ! 2.) ako pomagač lakoti pogine! 3.) ako lakoti ne pogine ! 4.) ako znori! 5.) ako postane sam »Brivec* ! 6.) ako se Brivcu zljubi ! 7.) ako se Brivcu ne zljubi 1 § 11. Predno kontrakt ne steče ne sme nobeden pomagač umreti in ako umre, se sme, to zgoditi samo po „Brivčevem večeru*. § 12. Drugi pomagači morajo skrbeti, da zopet oživi in ako noče, da si vsaj naslednika dobi. § 13. Umrli pomagač ima pravico pokopati se kjer-koli hoče. § 14. Smrt ne velja za izgovor. § 15. Spričevala bolezni so neveljavna. § 16. Plačila se plačujejo samo z protestom. § 17. Brivec ima zmerom prav. § 18. Pomagači nimajo nikdar prav. § 19. Ako tudi ima pomagač prav, vender le nima prav! § 20. Ako Brivec nima prav — ima venderle prav! § 21. Vsak mora priti na „Briv5ev večer". Ta pravila stopijo v veljavo 29. januvarja na Brivčevim večeru. Komu pa niso po volji, naj pride navedenega dne protestirat. Stk. M V neodrešeni deželi ob jadranskem morju živeli so imenitni fakiri ali <čarodejci. Njih namen je bil odrešiti zakleto slovensko Primorje avstrijskega jarma. — Zato so izgojili strašno golazen „1 r e d e n t o", katerej so vsake kvatrce pokladali — nedolžne slovenske žrtve Da je Iredenta tem ložje in slastnejše požirala slovenske žrtve — so jo čarodejci kratkočasali z piščalkami. Tako nedoolžno jagnje je bila tudi pazinska gimnazija katero skuša ta zver živo požreti. Da svet čarodejce ne spozna, so se preoblekli v indijske fakire — a to jim me pomaga; — slovanska Avstrija bode zatrla fakire in Iredento, — ako Bog da in sreča junaška. — Ribniški rešetar. Spisal Zrinalti. V Siču pri Novem mestu ali taljaničina t> slovenščini. Prou srječnu s'm prsn damu in mija žana je bla jaku kuntent k' s'm ji uro s Pastuajne po puašt poslou in prnjesu malo tržašk'b fig pa pemaranč pa ano culo bigule, toku ranku ze pogačo k' m' je žaaa Mrtinčka srječnu porodila. Dama s'm biu dva dni in dva večjera, polej sm pa odrinu z mijo krua-šno ne Dolanjsku; vajš tu je blu ne s'buato in tist' večjer s'm biu u an' vas' črez nuč pr dobrh 1'dajh in dru? dan u nedajle s'm šu pa h sv. maš. In tam imajo sijga gaspuda k je duahtar sv. pisma pa je s taljansk'ga dama in tist' gaspud ima po taljansk' užanc', anga 03la, ano kobilo in imu je tiid' praj ano kožico k m' je pa crk'nla; štala je ranku še dobra amp'k strajha slaba. Biu s'm tiid' pr pridg' k je gaspud toku lej rjeku: Kvalen Buk! Dragi moji brati, danas bo moja pridga miškena, ker imam anka ana miškena prošna do Vas in ta je: moja štala je dobra — a ima šteri lukinja na streka pa pride burja pa pravi bu u-n-u, pa se je moj koža prekladilu pa je merlu. Prosim prinesite slama na rama, da se vse šteri lukinja na streka moja štala zamaši. Prikodna nedelja bo tukaj strašansko žegnanje bo peršu gašpud fajmešter s Toplisa in ga bo prineslo njegovga konja in če se dene pod lukinja streke, bi se anka prekladilu in merlu kakor moja koža. Dragi prijatli! MišJite si, da je vse žival dobra, to je, koža da mleka in osla in konja ludi premika (koza da mleko ter osel ali konj ljudi prepeljava ali nosi) Amen. Dobra je k s'm biu šu z jajc' v Trst de s'm se tje šprahe tiid malu prvadu de s'm gaspuda prov zestuapu. Poslušajte še tu: Muj oča Juaže so imajl' v vas' B. ano majhno štacunco, in ke je hodu an taljansk' zidar ne puf k'povat ka-ruzno muako pa sali pa ser. K' pa naj ob prav'm cajt' od l'di zesluženga dnarje dubu, tud' naj muagu sijga duga porunat. Ne ano nedajle dan je pa pršu in rjeku mijm očjet: Bon žorno Bepo! Oča so raki Bug daj. Proa'iD ne zamera, ki najs'm zdaj prnesu gnari za formentonova fariua in ze formaj; najs'm nič od ludi še dobil pa bom hmalo dobu saj gem delou pr Mičkena Urša na Krib ana velika kukinja anka ana miškena kiža — pa Urša zdej nima gnar ampak ima tri sente tista kuzmatu za migat in bo prodau pa bo gnar (t. j. tu reč: Uri« ima 3 cente predira ki je še za omikat). $ Kosmati volk ga je prišel obrit. In veste koga ? Tistega prevzetnega vratarja v »hotel Evropi*, ki je sicer iz lačnih Benetk doma, pa mu vsakako tržaški kruh diši. Dvakrat so mu že vrata pokazali a zopet se je vrinil. Temu ptu cu so naši ljudje kar vsi porki ščavi, in zarad njega je že marsikateri moral službo pustiti. — Mi bi priporočali g. Loru, da malo okrca svojega vratarja, ter ga opozori, da tudi Benečan je dolžan spoštovati naš jezik in naše ljudi; — Drugače ga zopet izročimo Brivcu. % Kdor hrepeni po županskem stolu, zdaj je čas! Na Vipavskem, blizo Vel. Žablj, stoji naša tako srečna občina, — da ima dva župana ; pa ni resnica, da želita biti obadva prva župana, ker je prvi in pravi župan prepustil uradovanje prvemu podžupanu, to je znamenje, da ni častilačen. Resnica pa je, da blizu naše občine je ena (morda dve) občini, ki bi rade imele naše župane, pa ne vsi prebivalci, le nekateri vsi-Ijenci, izmed teh, bi bil pa kteri rad župan, in bi za to čast dal, — skoro življenje. Pri volitvah niso vsi agitatorji nič pomagali. Pri volitvah starasinov so zmagani morali „kozla" jest;, pri volitvah župana pa so menda odrli ježa. No, mi imamo dva župana, enega torej prodamo ; a ker sti dve občini brez župana, oddamo ga le na dražbi komur da več! Kdor je te časti lačen, naj se potrudi v ..... a mora priti ponižen in po kolenih. O priložnosti kaj več. Dragi Brivec! tudi to spada mogoče v Tvoje področje. — Kdaj se Slovenci ne bodo več kavsali ? = Kadar jih bodo njihovi nasprotniki pohrustali. £ D O PI SI. Tomaj. Dragi Brivec! Marsikako zaraščeno brado si že očistil al take kot je ona gospoda dacarja iz Dutovlj menda še ne. Le prečitaj njegovo pred par dnevi izdano na znanilo, boš videl, da ta človek ali je eden izmed onih, ki so pete kazali Meneliku v vojni pri Abba Garimi, ali pa hoče znajti nov svetovni jezik. To je neznosno; ni čuda da na ta način nastajajo prepiri med krčmarji in med njim. Zadnji dan pred sv. Antonom, je tudi lovil slepe miši po Tomaju in drugi dan je izdal sledeče naznanilo zakupniku občinske vžitnine vina in mesa v Tomaji. Gospod Josip Vran, Zakupnik občinske Uzetnine v Tomaju. Podpisano uradnistvo o. kr. Uzetnine u Du-tovljah van naznanja sledeče. Po tožbah krčmarjih Pogojenih za c. kr. Uzetnmo na vino, mosto, in meso 100 O nimaste pravice pod controlo za Občinsko uzetninu krcmari so v duznosti van naznaniti sa mo tisto vino ker je na spini in da tisto vino je plačeno po tarifi za c. kr. Uzetninu. Viste se izrazil da boste pečate denu verh mojih pečatih ampak to van popolnoma nedovoli postava § 5. finančnega zakona u proceduri pe-nalskoj za tatvinu občinskih doklad so v doznosti c. k, Finanz Gericht. Za c. kr. Uzetninu Uradnistvo Du to vije 17 Jannuaria 1899 Rakič. v_ Prinašamo original nespremenjen da se e& lozje razumi ! ° Prosim Te samo, dragi Brivče, da ga obriješ pošteno, da bo zauber fant in da ga g. Goriup potem pošlje kjer se sliši slajši „il dolce si*. Pišmevuho. S Svobodne misli. Razkačen mož kaže zobe, razkačena žen • ska — jezik. 1SI V medenih tednih je mož vosek v roki svoje žene. £ Možu gre najbolje, dokler — ni mož. V . L. ^Pravijo, da je grdo jesti na ulici. Čemu pa ni grdo na ulici tudi stradati ? * * * — Ti, ko je Bog sedmi dan ustvaril moža, je rekel, da je bilo vse dobro ustvarjeno, zakaj pa ni potem nič rekel, ko je ustvaril; ženo Evo ?. = Hm, menda se v svoji sodbi ni hotel prenagliti ? Iz Št. Petra na Krasu. Dragi Brivec! Če še nisi obljubil za dne 2. svečana v vizite, pridi ta dan k nam, da se udeležiš večerne veselice, prirejene po podružnici sv. Cirila in Metoda! Mogoče Ti bo na čast tem svetacam poskočiti par poskočnic, pa tudi presoditi, če je mogoče od naše, komaj iz dolgega spanja prebujene podružnice, zahtevati osem gld. odškodnine za brezrabni oder. Prinesi svoje Jrivsko orodje : za tolščake, nemčurje, lahone in drugo sodrgo ; zdaj imamo tudi, po poročilu „Slov. Naroda" v 7. štev., »slovenski turški'jezik in švindel tamburaše" ; do tiste dobe pride mogoče še kaj. Pripravi vse potrebno, če bo posla odveč, oddaš mogoče svoje podjetje nagemu „veletršcu", katerega vsaka draga novost veseli. Ravnaj pa previdno, drugače zgubiš patent, tako, kakor Šentpeterci „požarno društvo«. Toraj pridi in sam uvidi! Tv°j Čičočuk. Pišejo nam : Dragi Brivec! Res že dolgo se nisva obiskala. No ! pa veš zakaj, ker nisem potrebovala žajfe in britve tvoje. Oh sedaj jo pa prav silno potrebujem. Povem ti ob kratkem, kake so naše narodne punčke. Danes sem slučajno govorila z mojo prijateljico. Pogovarjale sve se, no, saj veš, Brivče, da je predpust, da se govori naj več kako se bomo sukali na plesih. Ko sve bile globoko zamišljene v naše pogovore, pride k nama neki mladenič narodnjak. Medve sve nadaljevale naše pogovore; v tem pride neka jako ponosna deklica v našo družbo in reče : „Bon žorno To..... come la sta?« Mladenič naju pogleda, in ostrmi pri teh besedah. Me dve z gospico se tudi začudeno pogle-dave, Kaj to pomeni; poprašujeve narodjaka, kedo, da je ta Italijanka. On mi pa reče, da je Lojzka S— iz Postojine. Jaz vskliknem i „Za Boga, žal mi je, da je moja rojakinja. Hočem jo zročiti Brivcu, da jo hitro prav dobro nažajfa in potem ostrže, da postane zopet vrla Slovenka. Dragi Brivče, reci Lojzki, da ako se v prihodje ne poboljša, pošljemo nje sliko v Verono. Vam udana Ivanka. Letigrami. Trst. Naš „Poldo« je predvčerajšnjem jahal osla in nesreča je hotela, da mu je ži-vinče zdrsnilo in šior depatata je telebnil na tla in osel vrhu njega ter se je hudo poškodoval na »vampu«, sedaj je v bolnišnici. Dunaj. Wolf se je prenajedel lanskih suhih „kebroy" in sedaj se ga je poprijela huda kolera, ako ne umrje, mogoče da bode še okreval. Trst. Šior Atilio je peljal v nedeljo po-poludne, po banketu italijanskih županov, ona dva hrvata-pičulata polizati vse krožnike in kožice. Kar je pa še ostalo »šubjotov« sta odnesla domov. Zavaruj si dom in življenje. Z/eliš zavarovati svoje imetje ali samega sebe ali družino, to lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že eta 1831. — Solidnost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 5.250.000 založ. kapitala. Varstvena zaloga je znašala 31. dec. 1896. — 66 milijonov 174.000 gld. Asikurarije so znašale: „ ; 1. v zavarovanju na življenje 189 milijonov 549.000 gld. Novak Miha trgovec TRST — ulica S. Caterina št. 9. — TRST (Nad 30 stara firma) Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. — Pošilja se na ctebeloin drobno. Pošilj*tve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč, do 72 nvč. Kave dobite : Ceylon, Domingo, Guate-male, Jamaica, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom: duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. EDINO PRAVI PAGLIANOV SIRUP Svobodni glasovi. Edino pravi Paglianov sirup kri oeišeajoe. Ne jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano — ustanovitelj tvrdke v Florenciji, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi za-mogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno. To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz e-dine fabrike prof. Girolamo Paglianr iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatljica mora imeti od fabrike depozitiran pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom. Schutzmarke. Vsi drugi pečati so ponarejeni. ki čisti kx>i. OPOMIN v interesu lastnega zdravja. Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencije (ne od Ernesta ali drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuša drznostjo slepariti občinstvo, češ, da je njega sirup pravi. Ali to ni res, Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo. Tvrdka Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore. Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij Via Pandolfini 18. Vsaka stekleniea ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modt-em polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli. Slovenske gospodinje — pozor! Prodajalnica in zaloga jestvin in kolonij alnih pridelkov. Ant. Furlan ulica Crociera 2 — Piazza S. Francesco 2 Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem kupil prodajalnico prej Euaro. Isto sem založil z vsemi potrebnimi jestvinami : vse svežo in najboljen vrste. Sprejemam vak-tero pošiljatev na deželo ter sprejemam isto v komisijo. Jamčim točnost, solidnost in najprimernišo ceno. Držim zalogo vsakovrstnih vin, v bo-tiljkah, kakor tudi vipavsko, istrsko in dalmatinsko belo in črno. Blago se pošilja po želji tudi na dom. Ker zagotovljam, da bode moja prodajalnica založena vedno z najboljšim blagom, se nadejam naklonjenost tudi od slavnega občinstva. Udani trgovec. Dve sv. Ivanki. „Ivaj maraste Marika, ke jemaste tašne fajn solne z brunela". — „Ja, sej jih imaste tudi vi lehko — belšte čedol h Pepetu Krašovcu tam najdeste takšne ku ceste. Dobite na zbiro: z brunela, se svetlim pontalom, se zametam spret. Tudi ima rumene skarpete visoke za zvezat in tudi za otroke, čeme ali kukar se zbereste". — Ma či je ta betega ?" — Kaj ne znaste, saj hodijo vsi naši manderjarski, moški in ženske dol. Dobite ga tam pri cerkvi sv. Petra le prašajte po Pepetu Krašovcu, vsi vam ga pokažejo. Jože/ Stantič čevljar v Rosariu. Prodajalnica pri sv. Ivana št. 336 ima veliko zalogo vsakovrstnih kolonij alnih jestvin kakor : kavo, riž, olje, kis in razne moke in močnata jedila. Drži v zalogi razna manifakturne tkanine za oblačila. — Cene primerne. Tobakarna. — Za obilen obisk se priporočuje : Ana Gašperčič trgovka. Poučno zabaven list za slovensko ljudstvo. Letnik 1897/98. Izdal in založil Rok,Drofanik. To knjigo priporočamo vsakomur. Obseza pesni, povesti poučne in znanstvene sestavke. O ^Svobodnih glasovih'' se je tudi kritika izrekla pohvalno. ^Ljubljanski Zvon" piše o njih med drugim (zv. II., 1. 1898): „. treba priznati, da je v doslej izišlih „ Svobodnih glasovih" mnogo lepega leposlovnega gradiva v poeziji in prozi . . . ." Dobiva se po znižani ceni a 40 kr. izvod pri izdajatelju g. R. Drofenik-u v Trstu, via Belvedere 45. A. Pri moj tvrdki Schivitz & Comp. y Trstu se dobivajo stroji vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge. Garantiram dobroto vsega blaga. Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. v Mat. Zivic, inženir. Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. s_io 4 /"» • v f* . Jt\FOjaSRl pomoenifi sposoben vsakovrstnih del in najboljšimi spričevali si išče službo. Službo lahko nastopi takoj, bodisi v mestu ali na deželi. — Več se izve v tiskarni Dolenc. Domača gostilna. Podpisani vabi svoje rojake in druge Slovence za Božične praznike v svojo gostilno, v ulici Madonnina št. 29 Poleg gostilne jo tudi vrt za igro na lcroglje. Točil bode dobra vina, vipavska in istrska, kraški teran ter KOSLERJEVO PIVO. Rojaki stanujoči pri sv. Jakobu in drugi gostje dobe v moji gostilni vedno dobro, čedno in točno postrežbo. Tudi za prigrizek je priskrbljeno. — Priporočuje za obili obisk. Spoštovanjem Martin Marc gostilničar. YYYYYYYY'YY' Ste. 8 BRIVEC kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina itd. Pošiljat*« vj omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje, itd. ENF~ Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. Cenike dopošljem rado voljno in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsa-kojaka posredovanja. Z odličnim spoštovanjem ERNEST PEGAN Trst, ulica S. Francesco št. 6. Gostilna. jBrafje jRiBarič Ulica Conti (za Holtom) Ja vljam slav.občinstv«, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro črno istrsk« in dalmatinsko belo ipavsko rino. Točim t n d i vtdno sveže Drejerjevo pivo v sokčkih in buteljkah. Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. Imam tudi prostor za kegljanje. Ulica Conti (za Holtom) jlttfjoDil BiBarič Domača slovenska gostilna Fran Valetič v ulici Solitario št. 12. toči dobro, črno in belo Tlpavsko, istrsko in oMčansko vino. Daja se tudi vino na debelo krčmarjem in družinam po znižani ceni. — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna. Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetič, krčmar. 'P Leta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessner, v Nunski ulici 3, (nasproti nunski cerki) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Majalnica jestvin VEKOSLAV PEČENKO Ulica Commerciale št. 11. Naše slovenske gospodinje, hišne in druge, katere stanujejo v obližji moje pro-dajalnice naznanjam, da se v moji zalogi debe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka sveže, frank itd., Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgocec. 2—2 Pik P Svoji k svojim I Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato založeno pekarijo-proda-jalnico. — Postreže se vsaki čas s svežim kruhom po navadnih cenah; prodajalcem, krčmarjem, gostilničarjem in odjemalcem na debelo ustreže točno s primernim odbitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Razun kruha, dobi se v prodajalnici vseh vrst moke — domače pečivo — razne sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh, gibanice in kar kdo želi; vse po nizkih cenah. Pekarija je v ulici Stadion Št. 20, odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. — Priporoča se posebno našim slovenskim materam in njih hčerkam, da ga pogosto obiščejo. udani Jakob Perhavc, lastnik. Rusko-slovenski slovar sestavil Hostnik, izdala GORIŠKA TISKARNA A. GABER8ČEK v Gorici. Stane samo 3 krone Slovenska mladina, ki želiš čitati ruske duševne velikane v izvirniku in si tako nasrkati slovanskega duha, segaj pridno po ruski slovnici, katera obsega slovnico-slovarček in berilo. | čf A dv dl šl uf