Dopisi. Iz mariborške okolice. (Kako se v Kamci ,,avtonomija" razumeva. — Vloga za Seidlna.) Kakor povsod je letos tudi v Kamci grozno veliko snega bilo. Ker je pa v kamaki srenji izvrsten kamnolom, se zvaža mnogo kamenja v zimskern čaau v Maribor za stavbe, za voženje kamnja je pa ceste potreba. Po kamški -grabi" letos nekaj časa ni bilo voziti mogoče. Sprožil je tedaj nekdo miael, naj bi se sneg, kakor se to po drugod godi, s snežnim oralom raz steze spravil, da Ijudje zaslužka pri vožnji imajo. Kaj mislite, da je Nace Nusterer, drugi srenjski svetovalec in Seidlnov adjutant, ki se v Kamci za .strosenmojstra" šteje, k temu rekel? ,,Te navade jaz ne pustim v Kamci vpeljati" — je rekel. Na ta odgovor srenjskega ,,8trosenmoj8tra" je dal g. J. Kraner les, g. Pak pa železo (akoravno ni nijeden v srenjskem odboru) za snežno oralo, in izvrsten stroj je bil brž pri roki. Vse se je zgodilo brez plačila, akoravno se od kamenja za cesto v kamaki -grabi'' vsako leto kakib 100 gld. plačuje. In zdaj veste, kakošna ^avtonomija" da je v kamški srenji: Za cesto morajo srenjčani placevati, če je pa kaj treba, si morajo sami pripraviti. Po takem in enakem županovanju v Kamci ni čuda, da bi se Kamčani radi silne more znebili, ki jih tlači, ter so 24. dec- p. 1. pri deželnem odboru v Gradcu v imenu več druzih vložili eledečo prošnjo za Seidlna: ,,Slavni stajerski deželni odbor! Po sklepu srenjskega reda od leta 1864- bi moral srenjski predstojnik v srenji bivati. G. Konrad Seidl, srenjski predstojnik v Kamci, seje, ko je tukaj svoje posestvo prodal, meseca marcija 1. 1874. celd v Maribor preselil, kjer tudi stanuje, tedaj po postavnib sklepib ne more več srenjsk predstojnik v Kamci biti; ta pravica ee mu toliko manj pustiti zainore, ker je kot državni in deželni poslanec, kot prvosednik okr. rnariborskega zastopa, zadržau dolžnostim srenjskega predstojništva zadostovati. Da se tedaj še ve5ji neredi v kamški srenji ne zgod6, se slavni štajerski deželni odbor dostojno prosi, določbe srenjskega reda od leta 1864. izpeljati in po željah srenjskih posestnikov novo volitev razpisati." Franc Pak, Jaka Ranar, posestnika. Kakor se sliši, je deželni odbor zgoraj omenjeno vlogo okrajnemu glavarstvu, to pa srenjskemu odboru v Kamci odposlalo. S kakošnim pristavkom, ni znano. Ker ni ni5esar slišati o novi volitvi, je gotovo srenjski odbor, sphan veSjidel iz Mariborčanov, rekuriral. Brž ko ne bi si radi Seidljanci časa dovolj pridobili, vse nerede vrediti. Pa brez malih čudežev to ne pojde. Zdaj ko je že sila, bo5e Konrad vse poravnati, kar je krivega, ostre ceste vgladiti, da bi se zamogel 5rez nekaj 5asa pred ljudstyom, ki se ga boče znebiti, kot nporednega" skazati. Druge, ki so posestva prodali alj so se jim prodala, je Seidl od srenjskega odborništva odstavljal. Radovedni smo, ali je ae zdaj g. Seidl samooblastnik v Kamci ali ne? Iz Celja. (Kdo skrbi ljudstvu za materijalni blagor?) Geljska hranilnica je imela čistega dobička lansko leto blizo 17.000 gld. Lepa ponio5 za celjsko mesto! Zato pa pravijo že 4 leta sem, da bode hranilnica svojo bišo pozidala pri zvoniku nemške cerkve — za nemškega predgarja in pa — da se nekoliko zakrije neprijazno lice jetniškega poslopja, in da se bo nedodelani zvonik imel kam naslanjati, 5e ga slabosti pretresajo. — Akoravno povsodi tožujejo, kako hudo da je sedaj za dnar, ni vendar po lepi Saviuski dolini še najveSje sile, kajti iz nje dobaja najve5 denarjev v celjsko branilnico. Ali bi ne bilo mnogim postreženo in koristno, ako bi se osnovale hranilnice tudi drugod, kar je že ,,Gospodaru' tolikokrat priporočal? Denar bi v domačem krajn ostal; blapci in dekle bi imeli lepo priliko, krvavo zasluženi denar doma v branilnici hranjevati, ne pa v krčmo ga nositi. Kolikokrat bi bilo kmetu pomagano, ako v sili bitreje, brez zamude casa in stroškov deuarja dobi. Prav v tem pa je Savinska dolina najbolj zapuš5ena! Lepi Žalski trg ima narodnib, premožnih tržanov, ki bi po izgledu vrlib Ljutomer5anov labko osnovali založnico ali vsaj hranilnico. V gornji Savinski dolini se v5asih veliko dnarjev iz Hrvaškega za les domu prinese. V Gornjemgradu imajo vrlega moža, bivšega notarja g. Wolfa, ki je kakor vstvarjen za tako podvzetje. V Mozirju se je že o branilnici mnogo govorilc, s kakošnjim vspehom, ne vem. *) *) Tudi mi ne, ker so dopisi z gornje savinske doline prav redko bele vrane, reanični, n opria transki dopisi namreč. Vredu. Tudi v prijaznem Vranskem trgu bi bil primeren kraj. Bolj ko se sliši o polomu v višib krogih, bolj ko se pii nas ,,švindlerji" iz daljnih krajev plazijo, bolj je treba skrbeti, da doma5i denar v domačem kraju ostaja, domovini obresti daje. Ker je slov. ljudstvo od vseb zapuščeno ter je le dobro za to, da ga povsod izžemajo in obirajo, se je bati naglega propada kmetskih posestev, da pridejo tujcem v roke. E, nnarodnjaki", potem bo prepozno — za slovenske ob5ine kandidirati. Zdaj treba dejansko pomagati, žrtvovati kaj, da rešite narod materijalnega propada! — Iz Konjic 23. jan. Kakor je katol, politiSno društvo v Konjicab dne 10. t. m. rojstni dan svojega rajnega ustanovnika in prvomestnika, preč. g. J. Rozmana, slovesno obhajalo, tako in še bolj slovesno je pretekli Setrtek (21. t. m.) cela konjiška nadfara, da vsa konjiaka dekanija obhajala god nepozabljivega, prerano zatnrlega nadžupnika, ki so svoj god obhajali v praznik zaroke preS. D. Marije s sv. Jožefom. Ta dan ali dan poprej se je vsako leto mnogo duhovnikov v Konjicah zbralo, ob5e čislanemu nadžupniku sre5e voš5it. Čeravno nam jih je nemila smrt silovito iz naše srede izdrla, iz nasib src nam jih vzeti ne more. — To se je pretekli 5etrtek jasno pokazalo. Ob 9. uri dopoldne je bila konjiška prostorna cerkev pobožnih farmanov in njib sosedov natla5ena. Ob pol desetih so se začele mrtvaške bilje. Ginjenim in vendar krepkim glasom so potem 5. g. Jož. Virk rajnemu nadžupniku za vezilo sreče voščili, da so svoj zemeljski tek tako slavno konSali, toliko dobrih del pred seboj v veSnost poslali, toliko spominov svoje neutrudljive delalnosti za seboj zapnstili. Poslušalce so spodbujali k ljubezni do presv. srca Jezusovega; ude križevske družbe k stanovitnosti, vsem pa so priporoeevali v posnemanje zgled pokojnega dušnega pastirja. Potem so 5. g. Drag. Jakli5 mrtvaško sv. mešo peli, Srešenski g. župnik so pa med tem tiho sv. mešo v 5ast sv. Neže za rajnega nadžupnika darovali. Poslednji5 vsi dubovniki — kljubu strašno slabim potom se jih je zbralo 15 — z gorečimi sveSami v rokah obstopijo mrtvaški oder in zapojejo soznimi o6mi nlibera". 0 poldne se zberejo duhoTniki v duhovski hiši k skupnemu obedu. *) Iz Ljutomera 20. jan. (Velika zguba za narodno stvar.) Nikomur prizanesljiva smrtna kosa nam je vzela krasno cvetoSo rožico v najlepšem cvetu pomladanske 201etne starosti, nadepolno gospodično Juliko Huberjevo, ktero je danes spremilo ogromno število občinstva iz trga *) Ne zamerite g. dopisnik, da Vam tukaj vredništvo besedo ustavi. — Pro documento sincerae propensionis ac amicitae omnibus et singulis ex intimo corde gratias agit — redactor. in iz okolice v družbinsko rakvo na tibotnem mirodvoru. Marsikomu pričujočemu so se utrinjale gorke solze po licih, ko zadoni umrlej miloglaana lira v čveterospevu giuljivo nadgrobnico: ,,Blagor mu . . ." Radi njenega vzornega devištva in ker smo jej često ploskali videč jo na čitalnicnem odru kot pevko, igvalko in deklamovalko, nam bode V8im vedno težko pri srci, ko se spomnimo na-njo. Zaatran te prerane smrti se mora tvegati slovenski narod odlične bodoče matere, dike domoljubnib žena. Gotovo je bila ranjka gč. Julika, odkar se je bila letos omožila njena tovaršica, gč. Kornpihelj Vekoslava, izmed sedaj cvetočih gospodičin, rojenib Ljntomerčank, edina Slovenka s prepričanjem in z iskreno Ijubeznijo! Bila je vsegdar vneta le za lepo in dobro, za resnico in pravico; vselej je radostno žrtvovala svoje telesne in duševne sile našej inladej Taliji slovenskej na gledališčnem odru; ona je, ko jo je uže, tako rekoč, mizli mrtvaški pot zalival, z zavednostjo dejala se slabim glaaom: ,,Ponosna sem, da sem rojena Slovenka, ponosna sem, da sem Slovenka in ponosna sem, da tudi — umerjem Slovenka". Koliko pa je tacih med Slovenkami ?! Zatorej: z Bogom, predraga nam Jnlika! ne zabi nas nikedar, saj tudi mi Tebe nikedar zabili ne bodemo ! P—k., čitalničar.