33 ttnnhL i mm. • «wi i Mnfi ■& lll.lltfl. .Slovenski Narod« vftlfa p# »cMt m kuje bhrie Atrstro-Ogrste: . v NcaOto: ctfrt '-eta ' I ' J • 15 _ « Aniertto ia vst drage deftele: st «es*c . .... 5» celo lete n«pre| . . . . K 70"— Vpitfanjan giede tasmtov te m) pctioB sa odgovor doplatka alt m*jbU. »»rsvalttro (speda^, prttltfje, levo). SaafUm mito« M. », teUtea *L to. Inonfl ac nčaMjo po ponMfMm Mostom li riov 1 war visok ter 54mitro* orator: «nknt po ISvil, dvakret fm 11 vt&, ttfaat po 10ra*. Pdateno (eaak puMtar) 30 vk^ ptfte to aafevalc (caa* palim) 30 vajaarjrv. Pri vcljfc iModlata po fefovm. ■H mm pitmtm aart4ftt tres pialalu ceaar|t m at trtaii stUkar •*•& „HiMtfaa Tltkiru« tttaftA tt. M. .Slovenski Narod* veija v HaMfaal i dostavljen m don i« fie te bodi ponj: celo leto Btprei . . . . K 58— I fetrt leti uprej . / ♦ . K 15--pol leta....., 29*— I na mace , . . . • K 5*— Posamezna Itcvllka velja 30 vinarjev. Dopari Mj te ftnnkirajo. Rokopisi te nevračajo. 9r«4ai*v*i Kmmamwu «Um ŠL 9 (v L aadstr. tevo), tolofoa *. 34 Podonavska federacija. Množi se število Antamiiiih komi-si?, poslanih v nove narodne države* nastale na ozemlju bivše Avstriie. Te komisije štcdira?o razna vprašanja. ka-kor moje, promet, prehrano in — biv^e avstrijske državne dokove. Med upni-ki obstoji precej moćnu strujo, ki hi rada vičcla, da se dokovi bivše Av. Sirije ohranijo pri življenju m trde» da z&hteva vzpostava novih držav. da 6« rzizdele vojni s troski med nas in na podlaci tštevila prebivaistva. davčn« sile in... politične situacije. Tako trdi >Temps«. da razdelitev vonih stro škov ni zaticva novih naroiliih držav. ampak mednarodno vpra^anjc. Medna-rodni miraki, zi«^>u Francozi imajo na-hjzena. veVikd promočenja na r.aSih ozemljih, n. j>r. Južno železnizo. Neka-teri franeoski kro^i pre^ojaio tuđi vsa politična vprašanja pri na> s tukšnih npniških in Dodietni^kih stališe. Interesiram iranco>ki tinančni krogi se ludi bavijo z inislijo carinske zveze med obdonavskimi država mi Cesko, kraljevino SliS. Nemško Avitrijc\ Madžarsko in eventualno tuđi šc Kum unijo in Boljkarsko. Pri tem opozjrja-o na eventualne ugodnosti ki bi nam jili nudila tokšna carinska zve^a in pravijo. da rabi češka industritrt štajersko ruilo in »nlnr^ra-ško sok Avsiriia če^ki premog, m* in Offri izvoz naših oo^skih pride!-kov itd„ vsi skupaj pa da rabimo poli-$ki petrolei in Doruvo kot prometno pot. Proti takšni obtioiiaTski carinski federaciji njoram<:» se postaviti 2 vseiai si!smi. Saj ne pomeni nič drusegra. ne-Zr* obnovo Avstrije v gospodarskem O5:iru. Nem^ka Avstrija se nai priklopi Ncmčiji, Cehi in .tagoslovsn! pa rabimo koridor, Reko in Tr?t. Donava naj bo niednarodua, a carino si homo uredili bodlji potom mcdnarođneim sporirt?-ma, boc'isi p-o svojih posebnih po:rehah. Ravno kot poljedclska dr?.a\i, v k&ieri sta mali in srednji po&estnik producenta, se sploh ne moremo spu^čati v razgovor o carinski i»vezi z Madžarsko aJi Poiteko. kfer prrxincirajo velepo-»cstnikL Produkti o^alih poliedel^ih držav nam ne smeio čelat* konkurence. tem mar.i, ker hoćemo, da Lx> na nar-celiranih vdeposestvih pri nas naiel raćosten kos kruha vsak delnvec na pclju in da se s tem resimo koćarjev in drugih kmečkib oroletarcev. Ako Izgubimo carinsko samostojnost in smo prisiljeni v nenaravne, na Arstrifo spo-minjajoce zveze, v> lam vezane rrjke, ne moremo začeti rm^ra, k?r >e na? ro-spodarski narodni profrr^TT!, tiamreć jn-đ!;^tria!tzaci}o kmetljstva,nntne sovedo-rele, produkcijo masf«% plemenitcj^ih pildelkov. n5nja, kemicnih proLzvodov !td. po dansttm v zor ju. Ako pa te^a ne storimo, «e bo naš krnet zaČcl na novo zidolževati in irseljevati v Ame* riko. na^a mlada industrija, ki ie 5v !• v povojih. ostane brez delavcev in leti brti zaslužka. lJredlo«r obdonavske federacije v .smislu franco^kih upnikov na avstrijski državni doJ? ie ja skraj-no nevaren ne Ie zaslužku vseh priv duktivnih aaiih slojev, tako industri-jaica k«ikor dc'avca in kmeta, amnak ludi s ^taliiču državnih f;nanc. Saj ne prieakuie ta prvdlog nič vo: in ni^ več n:anj. kakor Ja borno razdelili avstrij-^ki državni ćiAfz po Stcvilu prebisal-cev in davčne moO: na Cehc. Ju^oslo-vftne. Nemce. Madžare itd. brez ozira na to. aij smo svojećasno tuJi po istih krirerijlh bili uđdeleni dobrot denarn« investicije reh posojil in da oomo žrt-vcvali vse one prihode na_še miade dr-žuve, ki jfh prt^akuiemo ti na^cira ca-rinstva. za amonizaciio naSc kvote av-striiskefra državneca doi^a. Da borno morali prevzeti neko kvoto onega av-strijske^a državneKa dol>ra, ki je na-stal pred vojno, je sicer prirodno. Toda k»,ko velika bo ta kvota in kako se bo ouplćičala, je naše življcnsko vpras;t-nje. ki ga interesirani upniki ne bodo reševaii niti enostr.msko niti samo-lastno. Politične Mittelcurope smo r«5enl. branili se borno tuđi proti gospodarski. Ta vpra^ania so nov dokaz, kako dalekosežne politične in *osrxxbrske važnosti je naša brerpopojna, nonnlna idružitev a bivšo kraljevino Srbijo v nerazdružljivo celoto brez nmraniih av-tonomističnih rnei in kolike va?i»osti je 2a nas čim najožja sveza s Cthi. k? so y Hstih in po dr. Kramaru na rjriskih predkonferencah in doma izjavi!:, da o podonavski federaciji, v kateriholi ob-!iki, niti slišati nočeio. Ljubljana in Zagreb. V Zagrebe ie sedaj ruzpoiofenje neprnetno: to čuti, kdor priđe tja iz Liub>iane a!i iz Beograda. Prešle jeseni je bilo prijetneje; ohlrdneja so nam takrat bi)a. srca. Dr. O. Ž. \e v Cianku >SiOvenec m Hrvat« (Slov. Narod« $t. 30f lcp<> rsizkril ^lobiji motiv sedanjeRa ZAf^reb^ketra neraspoloženja, zaflrreb-ških aeparatistićnih ali »tederalističnih« teženj. Imeli in »roiiii ?**> Hrvati ideal nacionalne svobode. t. i. samostalne i rt neodvisne Hrvatske, a evo. prišla iim ie Mvobocina J n k o s 1 a v i j a , to-rei već in malo tirugače, neco so prei mislili. Tega v e č i e % & idea!a sedaj ne morejo razumeti; zani Je nišo bili pripravljani. Lepo psihotosk'* 3?ojasni!o ie to, dobra razl iffa. akr/ro bi rekcl, opravi-čik>. Velja ta razJajra sigurno za hrvat-5>ke.sra prostaka in milome^ćana, ki je živel oć ćisio lokaJne politike ter *e kreta! !e med Za^rebom in Krapino in 8v. Ivanom Zelino. Hrvatsko iiudstvo Um tc?.je razume na5 veliki ideal po-poinega narodnesa ujeJinieniaw ker na žalost v banovini tik do zloma Avstrije ni bilo dovođeno nikakSno hkupSĆin-sko življenje, ki bi bilo po slovenskem V7.«rcu ljudstvo pripravilo /* dobo nresničenja popolnega njcionalnega ideala. Drujca stv^ar p& Je z vodeflmi P o 1 i t i k i, zlasti tistimi, kf so cclo de-.^etletie stali na staliSČu narodne^a edinstva, in slcer ne samo v kakih kulturnih vpra^anjih. ampak naravnost v rK»Iiti^-ni organizaciji hrvatsko - srbske koalicije, a so «daj krenih na stran Hrvatstva kot posebne jrrupacije ter v fAojih pro^ramih nap:la5a)o potrebo (bi rekel) zakonitega čnvanfa »plemenskih posebnosti«. Mofcoče ie pn njih misliti •amo dvoje: AH se prej nišo zavedali, kaj pravzaprav pomeni narodno edin-stvo, ali pa so se seđaj, ko stvar po-sta.ia istim, prestravili svoje lastne pretek losti. V mislih sta ini zlasti dr. Lor-knvlć in dr. Sunarić. Ko je dr. Lorkovi<$ Isni »zstopil \v. hrv. - srbske koalicije, smo inislili, da je to storil za to. ker je za od'očnejSi nastop v svrho popol-nega ujedinjenja; njegovi jfovorj takrat pa so bili temni. In kdo naj v najnovej-ši izjavi dr. Sunarića spozna onejra rnoža, či*car širokogrudno oojmovanjc na^e^a ujedinjenja nam ie imponiralo htni v Pra^i »n Ljubliani? Možie, ki so vzrastli iz realizma, ki *> vsledte-^a zametali zfcodovinske s a n i e, ho-Čc.fo sedaj, ko »e bri§e e na5e Kemije frslostna zjfodovina, čuvati »politično individualnost« Hrvatske in Slavonije! Kdor opazuie natančneie naše ljudi, ki se bore za um etno čuvanje spolitičnih incftvidnaiitet* ali tplemen* skm Tx>sebnosri« m ki jih kljub njih obf» čajnema protestiranio smemo fn motamo imenovati separatiste, vidi, cbt fe narodno - politični separa*izem v notranii zvezi k vsem človeskim značajem, z vsem moralnim shvaćanjem življenja. Ciovek. ki ima v svofem značaju kot človek ra glavno noto nekak egoičem v naHiršerr pomena besedc, bn v pofitičnem življenju separatist V nekaki megalomaniji bo ^ovoril: >N a 5 dcl naroda je največ vreden. pri nas mora biti središče ujedinjene državo itd.«. \z neke zavisti so mnogi predlagali Sarajevo kot sedef centralne vlade sa »no ta to. da bi ne Hl — v Beogradu. Zsodovinski razvoj je od-kazal I^ecfrradu pno mesto v politični organizaciji na§e države; kdor je pra-viCen in obiektivew. mora to priznati. Zagrebu pa o«tane velika kulturna bo-dočnost, C e bo marljivo delal. Pomanikanje nekakega altruizma je splošno ČloveSka na paka in ga naha jamo seveda tuđi pri nas. pomanjkanje šl-rokega altruisučncKa socialnega mišljenja je zadn«! motiv separatistienih teženi. Čudni morjjf) biti posebni motivi fecferallstičnih nng'njenu pa naj se »federalisti* teh motivov jasno zavedajo ali ne. Po £asni§kiti puroćilih ie dr. Lor- koviC nedavno rekel, da »o Istri mi nemirno voditi brigu« — seveđa, ker je izven svetih banovinskih mcj. Na drugi strani pa se v istih kregih govori o Bolgarih, Čc§, tuđi njili bi bilo treba; pri-tegniti r Jusoslavijo. Sosed in najbiiž-nji brat se odbija, a iSČe se daljnji so-rodnik. ki je onemu bratu sovražen! Pravi Jugoslovan, kateremu ta- be-seda ni samo maskj, dandancs z F^oU xnri ne more računati. Kdor je zri plob-Ije v jugoslovansko vpra^anje. ie ?.e pred balkansko vojno mogel videti in vedeti, da se z Bolgari na^ problem nc-rcSIiivo komplicira, da je z F*olj?ari mo-aočc Ie kooperirati, a se^aj po svetov-ni vojni in po botearskem nastopa v tej voini je absardno misliti, da bi v naši državi bilo mesta za Boljrare. Rane so globoke in lih no izleč«' lc ćas. Kćor zove Hol sestre, ruši edinstvo SHS. Take namerc pa bodo tuđi »federalistu« tuje. Tako misli Linbljana. Zagreb naj se re*i preteklosti in živel bo !cpšo bo-dočnost. Uilsonovo sporoillo. (Iz *Vofnexa tffroćtta* kongresa z dne 2. aprila 1917 ) »Naš smoter je obramba princfpov miru in pravice na svetu proti samo-pašm in avtokratični sili. Doseći hoČe-mo sporazum v namenih in dejanjih pri \^eh zares svobodnih m samoupravnili na rod ih sveta. Samo demokratični narodi Iahko uspeino &odeluieio na osiguraju miru. Nobcot avtokratičiii vladi ne moremo verietk da ohrani zvestobo in 4a ac bo driala ponod«lK Z^—a narodov mora postmti zveca časti tmMmištra in pret>ričanja. Intrige hi ra^jedle mozec tak^ne zve«e. Komplot! tajnih kro^kov, ki kniejo »itvoje nacrte in ne dolmijeio nikomur računit, bi as^Tirili korupcijo v jedru samen. Samo »vobodni narodi lahkn žive ne nacelih časti, delajo vztraino v jedni smeti in v interesa ce-le«a čtoveStva, ki stoje pred malimi interesi pO5ame2nika . . . Borili se borno ta stvari, ki so bile našem« nrcn vedn« »ajbrižie. za demokracijo, za pranrlc© emih, ki so biR dc«fej brez lasrne volje podvrženi tuli državni sift in Id morejo dobfti svojo lastno vlado: ra pravice in svobod-Sciv.c malih narodov: ra resnično nad-vlado pravice, ki naj prinese vsem narodom mir m sijrurnost m ki naj ko-nefno osvohođl svet«. (Iz cporočUm ruski vladi, abfđvtfcTieffa » W, ruriim 191?J | > Borimo se za svobodo* za samo- j ođ!očlx> in «a neovirani razvoj V5ch j warrvdov. Ureditev te vojne mora pov-Hod in v vseh poterah nositi znake te-jfa našega namena. Krivica se mora popraviti, ustvariti se morajo garancije, da se krivice vec ne ponovijo. Po tem se morajo svobodni narodi sveta združiti v zajedniški pogodbi na res-nično In praktično sodelovanje, ki bo podvojilo njihove sile in osiguralo mir, pravo in medsebojne odnošaje. Beseda. da smo vsi bratje. ne srne ostati Se dalje lepa pa prazna fraza, Dobit! mora močan in praktičen po-men. Narodi moraio svojo zajedničko Življenje uresničiti in je osigurati proti napadom avtokratičnih in ejroističnih sil€. (Ie sparotfta kongrem* 14. decembra 1917J »Na.ihuje kar se more pripetitl nemskemu ljudstvu hi bilo. ako bi Nem-ci hidi ix> končani vojni bili Se nadalje prisiljeni živeti pod častihlepno intri-gant^ko gospodo, pod jrospodo ali ka-stami, katerim cre za to, da motljo mir rveta in katerim đmz\ narodi nikakor ne morejo zairnati, Potem bi bilo ne-mogočc spreieti nemški narod v zajednico narodov, katere nalosra Je odslej garantirati mir sveta m katere se morejo udeležiti narodi Ic po svojih vladah«. (Ie tporočtts 9. /armsrfs 1918J »Ustvariti se mora splošna zveza* narodov, s posebnimi potrodbami in medsebojniml frarancijami politične ne-od\isnosti in teritorijahte nedotakljhro-sti. tako za velike kakor tuđi za mal# države.« r/r 9t>oročtt3 ft. t9brwar]a /9/8.) r>Koren!ne te vojne so posmale bt nreriranla pravic malih narodom in rjudster, ki ntso Imela dovolj ledinstva in moči, 4a ffriSavtjo svoj« sahteve in da sama ođtočai© o »voJ4 odvfsnostl aH neodvfsnostl ter o oblflcah svoiera poli* tičnejra žtvllenja. Seđaf se morajo sklo-pftf pogodbe, da v bođoče onemocočljo slične stvari, in te pogodbe morajo hiti krite in osigurane v združeni sili vseh držav. ki hočejo pravico braniti za vsako ceno*. Hemai notar)! v držmrt PoverjeniStvo ra pravosodstvo je' izdalo naredbo t. dne 25. januarja 1°19« ^t. 325 glede pečatov in prisege notar-jev. Kakor je sklepati iz te naredbe, se namerava nemske notar Je v naši državi obdržati na dosedanjlh mestih. Ta popustljivost, da se ne izrazimo dru« gaće. napram nemškim notarjem, je vsakomur, kdor pozna te ljudi in njih dosedanje delovanje med naSim narodom, popotnoma nerazumljiva. Kdor misli, da bo ljudi, kakor so dr. Kar-nitschnig v Kočevjn, notar A. Galle v Ljubljani in drugi potom prisege, »da bodo zvesti državi Srbov. Hrvatov in Slovencev«, napravili za lojalne državljane ali jih pa prisiliL da se bodo vsled LISTEK. „TujDmcr v polltlKl in 2$0(MI. »Tugomer« je nam već nego zgo-dovinska drama, Jurcič je zajcl sno\r \l 7 godovi nj starih pofabskih Slovanov i« njihovih bojev proti sosedom-Ncm-cem. Toda v drami sami dobro ćutimo odmeve iz bojev one dobe, v kateri je bila drama pisana. To je doba I. 1S08. Vsem je znano, kaj se ie tasrat zgodilo: slovenski poslanci so se spustili v dogovor z Nemci. v debri veri. da s tem ciosežejo vsaj nekaj ugodnosti ra slovenski narod — in so glasovali za dua-iizem. Po domovini pa fe zavrSaio — posebno med mladino. »Izdani smo« — je šc! glas med množico in naSli so se ijudje, ki so posiance fivno vpraiaii, koliko so dobili za to svoje izdajalstvo. Radikalna mladina, ki ji je na čelu stopa] naš korenjak fr. Levstiic. je skhcala svoj oni dijaSki shod, kjer Je zahtevala jasnosti v nace!ih in odiočnega boja ca pra\ico in svobodo. Tega leta je zaćel i7hajati »Slovenski Narod«, ki ie bil glasilo mlade bojevite generacije. Leta I>72. je portal Jurčič urednik »Slov. Nnroda« v Mariboru in je imel priliko ofcčutiti vso našo notranjo krizo, boi med zmernimi kompromisarji in odloč-liimi opozicijonalci. Dualizem ie bil nas poraz ts mi sami smo podpisali to ka« pitulucijo. Tabori leta 1S6S. i?i IS69. ni3o mocrli ničesar izpremeniti — pač pa lt obstajalo vpra^anjc: Kaj je bo'isc: iskati sprave ali voditi boj ra življenje in smrt. Ti dve smeri. ki sta se bojc-vafi med scb&i prav do dneva našl-ga osvobojtnia. sta izraženi v dveii glav-nih oscoah Jurčićeve tragedije: zmer-no ^mer za^rooa Tugrmier. nasprotnej Mestrsiav. Jurćl^ je izšcl iz omladine. ki je nastopila v I. 186S. Dusi se takrat ni peća! s politiko, vendar je bil med od!očnimi bojovnik! proti brezpro^ram-iiim p-->s!ancem. V teku let. ko je sam stopil kot urednik na politično polje, je moq:oCc mirneje presoja! ohc smeri. Zato je videl ie prevaro tam, kjer so videli clruRi izdajalstvo, >TuKomer« je navidcz vse^kozi ro- j mantična zfrodovinska drama po obhki J in vseblni. V* nji najdemo vse romantične nazore o slovanstvu. kakor jih je ozTianjal Herder in njesovi naslednikL V resnici pa ie to živ* slika naših bojev pred 50 leti. Le posJušajmo Tujpo-mcTja* kako opravićnje svojo taktiko v napačni veri. da ž njo doseže najveć nspehov v njem slišimo zmernega slo-\enskejca konservativca, ki išče v stiski dogovor z Nemci. ker se ma zdit da narod §e ni dovolj pripravljen za odločilni boi. Proti njemu se oglasa Mestislav radikalec, ki ne pozna popustljivosti in dojrovorov: odločen boj ie edina rešitev: zmaza aH smrt. Bojan nam kaže tip politika, ki je za zmerno, premišljeno taktiko. vendar ni tako za-uplitv. kakor Tufifomer; na nasprotn! strani pa se poiavi holskač - zabavljač Spitignjev, ki Je pravi sfovanski Tcrzit, zakotni politikar. ki najde vedno dovolj n<»5?o§alcev. da jim razvlia svoje ci-riične nazore. Koliko takib Terzitov-Spitijfnjcvov je ime! Jurčič priliko vi-deti v svoji okolici ob Casn voiitev na Spodniem Stajerskem. kakor nam iih popisuje dr. Jos. Vošnjak v svojih spo-miuih. Zato Je nam Tujromer več nego zgodovinska drama — in m !uda. da smo pri njom čntili. kakor da se je vse to rodilo včeraj... Mnogo njegovih stav kov in^a velja vo za našo in za bo-do^o dobo. • Snov za svojo tragedijo Ie naše! JurČič pri proučavanja stare sfovan-ske /sodovine. V to dobo slovanske z^odovine se je bll pogiobil ie na Du-nain. poznejj mu ie v tem pomagal Levstik. Stara slovinska doba je bila v tem času priljubljena snov slovan-skih pisateljev. Jurčič nam ie poda! iz nje >Tugomerja« in roman »Slovenski svete, in učftelK ki je izSel $ele po njegovi smrti (1H86) ?n je ostai do da-nes nedovršen- Vkljub temu. da fe skv vanska veda v tej dobi lepo napredovala, se vendar ni še Iznebila vseh romantičnih primesi, ki jih je bila prine-sla s seboi iz časov svojih prvih zaCet-kov. Slovanska Egođovina se ni bila preiskana in razlićni nekritični viri so poročaii o naših starih junakih tako različno, da si je bilo težko ustvariti o njih enotno mnenje. Tak junak je tuđi 1 ugomer. CeSki pesnik Jan Kollar (1793 do 1851) je namreč smatrat Togomerja za nafveCjega sJovamkega izdanaka. V svoji knfigi »Slave hčU popisuje pes-mk aiovanska nebesa in slovansko pc- kk». In tu najdemo Tugomerii v groznih rnukah. kakršnih ni prisodila vlšia pravica skoraj nobenemu slovanskemu grešnikn. V V. kniisi v 30. sonetu čitamo: fn pole? teti so vrtgi. čn:a jata, tt\o izmučeno po tleh rtačili, lomili, klali, bili. četvcaJi, In v U5ta vlirmli mu vreće zlata. Zvečer obesđi so, kakor tata. telo na hrast visok in v zadnji sili 5O rabljf ude mrtvo mu razbili; zabava btla e njlmi je bahata. In rjatraj \Ta|fi ?»ct so 51i im delo, skovali sJcupaj so rarbite ode In spet telo je celo oiivelo: Tu čiil sem krik od bofečine hud«; »Jaz Tn^oiair »etn, knez sem bll pomorski. jaz znani izdajalec hraniborski«. Tako ie slovanski posnik kaznoval Tur ume ri-i za njegovo izdaj aJstvo. Ker nimam pri roki Kajice, ne morem podati vira. iz kateresa je črpai Kollar, zdl oa se mi. da je bil Tuicomer v vsej tej dobi smatran kot izdajalec polab-skih Slovanov.. Jurčič pa je pogleda! temu junaka jrfoblie v dušo in je našel zani opravičeiue. Očisti! ga je strasne obdolžitve in je izpremenil njegov zločin v trazično krivdo, ki je obstoiala v njegovi preveliki zauDnosti do NemceA'. In tako je Tugomer posta] tipičen slovenski junak, predstavite!] našega naroda, ki je v svoji preveliki veri pade! žrtev — tuie zvijače. Kolikokrat smo ▼ srojih zadnjih letfh doživeli enak trenutek kakor Tu-sromer s svojimi 30 župani! Kolikokrat smo začutili, da smo prevarjeni! Kolikokrat smo prepozno spoznali svojo zmota. prijeH smo za orožje in smo plač a li svoj upor — z lastnimi izguba* mi. Zato je »Tugotner« na5a tipična narodna trasredija. ki ri§e vea na5 narod v njejeovem boju za svobodo. V njem vidimo svojo lastno slabost kl je nas uničevala korak za korakom in bi bila vodila v žalosten propad — ako bi ne bila vmes posegla višja sila - . . Od popustljivosti do izdajalstva je včasib samo en korak. $e danes velja mnosro stavkov vt Jarčič^veea »Tugomerja«. Dogodek na Oeronovem dvoru, kjer je zviti Nemec dal pobiti 30 slo-vanskih velmož. zbranih pri pojedini in pijaci, je zgodovinskL JurČič nam hočc tuđi Oerona opravičiti — vsaj deloma: tik pred groznim dejanjem si Geron pomišlja, in tu odloči višja državna moć. ki jo zastopa nemški škof. Tuđi v tem se kaže čas Jurčičeve dobe- Država je tista sila, ki žene nejnStvo v boj proti slovanstvu. Njen! služabniki izvrSuJejo samo viSje ukaze in prlčaku-jejo plačila za uspehe. Ta zgodovinski dogodek ie porabil tuđi češki pisatelj Jirasek za svojo dramo »Gero, ki se igra skoraj vsako leto na odru Narodnega divadla v Pra-gi. O tem delu je že svoj čas poročal prof. !le§ič. Kakor vsa Jirdskova defa. je todi >Gexo< skrbno predelana. pre* Stran 2. „SLOVENSKI NAROD* 8. februar)! 1919. 33. tter. značajnosti raji! odpovedali svoji službi, kot Da položili zahtevano prisego. se britko moti in ne pozna nemSkih naći-jonalcev, kadar gre za njihove žepe. Kočevski notar dr. Karnitscb* nie je vodja najbolj radikalnih Koče-varjev, ki do 1. novembra 1918 ni hotel znati slovenske besede in vendar si je med prvimi nabavil slovenske pečate. Koliko krivic in gorja nam je navedeni notar v svojem sovraštvu proti ! Slovencem prizadial. bi znali povcdati i kočevski Slovenci. j Saj je po vsej Sloveniji dobro zna- , nega Antona Kajfcža. ki ie s Kočevarji, i med katerimi že toliko časa živi. ne- i razumljivo dobro izhajai hotel s podlo denuncijacijo uniziti. In ljubljanski notar Anton Galle! Ali so merodajni krogn že pozabili, kako je ta sovražnik našega naroda kot skrbnik »Slovenske Matice« upravlja! njeno premoženje? O drugih nemških notar jih na Koroškem in Spodnjem Šta-jerskem niti ne govorimo, sat novedo dosti pritožbe, ki prihajaio nroti tem hujskačem zoper našo mlado državo vsaki dan od naše narodne meje na severu. Dr. S t u c k 1 i n g e r j a v Maren-bergu je morala voiaška oblast areti-rati. ker je kot načelnik nemškega Volksrata sedaj iavno atritiral proti nam in nabiral podpise za Nemško Av-strijo, kar smo ravno zadnje dni brali po časopisih. Enako delaio drugi nje-Sfovi tovariši. in sicer nekateri očitno, drugi skrivoma. Ljudje, ki so bili dosedaj voditelji postlinemštva in nemškutarstva na naših narodnih meiah in kateri so se, kot n. pr. T h u r n iz Ljutomera in Mra v-lag iz LaSkega trga, udefežili znane deputacije nemčuriev k bivšemu av-strijskemu cesarfn Karlu, ne bodo nik-dar zvesti državljani SHS. pa naj sto-krat položijo svoje prisege. In teh gadov. katere si gojimo na ivojfh prsih in kateri naj Še dalje izse-savajo našega kmeta, ni malo. V seda-njem okoli.su celjske notarske zbornice imato o d 23 zasedeniii notarskih mest 11 naj bolj ših notariiatov nemškl naciionalci v svojih rokah in pri tem §t. Pavla, kjer je nemški notar organiziral znani nanad na Slovence dne 27. decembra 1918. niti ne šte-jemo. Vštevši Celovec. Beliak. Podklo-šter in Trbiž, kateri kraii morajo brez vsakega kompromisa prina-sti naši državi, Imajo Nemci sedaj na našem ozemlvj 22. to je ravno eno tretjino od 66 zasedenih notarskih mest, v svojih rokah. Nad 100.000 koroskih Slovencev še danes nima slovenskeea notar]a. Ko ie po smrti edinega slovenskega notaria v Pliberku avstriiska vlnda imenovala tja Nemca Schwarzla iz Dohrle vaši, ie ostal ta še nadalje substitut za Dobrlo ▼as in Železno kanl?o, tako da upravlja kar tri notariiate. Dasi so navedeni kra-i\ zasedeni r>o Slovencih, celtska notar-ska zbornica ne raznise prosteea notar-skega mesta v Dobrli vaši in Zelezni kaplji ter trpi, da upravlja slednji no-tarijat Nemec name^to da nrišel tia za tiotaria slovenski n^ta^ski kandidat, od katerih jih 15 izprašanih že leta in Wa caka na imenovanje. In vervlar bi bili lahko slovenski notarj! na Koroškem, kjer nam tako ĐrimarnVnie nosvetne fnteligenec, voditei'i naSih ljudi in or-S^nizatorji slovenske narodne mi^l?. Ne samo stanovski interesi slovenskih notarjev in notarskih kandidatov, temveč" v prvi vrsti koristi in pa tuđi čast našega naroda zahteva« da se naredba Narodne vlade z dne 16. decembra 1918, glasom katere se ima od«Io-viti na ozemlju Narodne vlade SMS vse nameščence bivše avstriiske države, ki so nemške narodnosti, raztegne tuđi na nemške notarie, katere je poslala med nas rainki Avstriia, da so tvorili stebre za prosluli nemški most do Adriie. Naj se vsa nofnrska me^ta, katera so zasedena do nemških notarjih, razpiše in ako Ie kateri T7-med njih vređen, da se obdrži, se lahko nano- misijena in umerjena drama, ki na odru nima tište živahnosti, kakor »Tu-Eomer«. Pisana je bolj realistično, zgo-dovinsko trezno in enostavno, zato pa podaj a krepko izklesanc glavne tipe, z izrazitimi dialogi in s prozorno ten-denco. Ko bi videli obe drami, zdi se mi, da bi se Slovenci odločili za =>Tugo-merja«, dasi dramatično ni tako po-poln kakor »Gero«. Da pa ima »Gero« trajno uspeh, k temu prioomore seve-da — gledališče, ki razpolaga s primer-nimi silami in s scenerijo. »Tugomer-ju« je manjkalo oboiega. Tako tipična postava, kakor je Mestislav, bi se ne smela prepustiti nesigurnemu igralcu, ki ni zmožen podati tipa, ki pomeni pravi protiutež proti glavnemu junaku. Isto vefja za nekatere druge važne uloge. S kostumi je težava; vendar bi se dalo izogniti strašnemu nesoglasju, da nastopa Geron v beli obleki in Slo-van v Crni. Tu igra že barva sama svojo ulogo, in bi morala biti bela barva na slovanski strani brez ozira na to, da so stari Slovani nosili belo onleko. Tuđ! v dekoraci.fi bi se dalo do*ečl vsaj toliko, da bi se ne zdelo. da je Qe-ronov tabor in braniborski dvor na — istem mestu oz. v isti sobi. Sicer pa se je pokazalo, da Imamo v Tngomerju svoiesra narodnega junaka, da imamo v njem svoto reorezenta-cijsko narodno dramo in da bo ob slav-nostnfh prilikah Drav unrizoriena za vselej ostala zgodovfnsko dragoceno delo. Iz katerega se bo §e DO7tiim vnu-kom kazala ne samo tragediia polab-skih Slovenov — ampak tuđi na§a last-na slabost — In sila. Dr. L L. vo imenuje, vendar ne na naro^ao mejo, temveč v zaledje, kjer ne bo ne-varen in Skođljtv, dočim spadajo na na5e severne meje najbolj atibA slovenski notarji, ki ne bodo samo pravni učitelii in pomoČniki. temveč tndi voditelji in organizatorji obmeJnA Slovence v. Opozarjamo na navedene, v narod-nem oziru tako žalostne rarmere pri notari i rtu, novo deželno vlado za Slo-venijo, od katere pričakujemo, da bo vzela v roke metlo in pometla nemške notarie tja, odkoder nam jih je poslala kot svoie zaupnike in eksponente nemškega Volksrata bivša avstrijska vlada — to je v Nemško Avstrijo. Tcritcnialna vprnionlo. »Tempsjc in glasovanje na Koroškem.) Pariški *Le Temps« je prinesel dne 23. jamnrfa t. 1. o teritorijalnih vpnša-njih članek, ki te tuđi za nas zelo poučen, ker nam kaže pot, katero imamo znslcrlovati v na^ih lastnih zadevjh. Fosnernamo iz njega najvažnejše točke: Teritorijalna vprvišanja se de'iio v tri glavne skupine. Da najdemo konkretne vzglede. treba nam je samo se cibrniti na Poljsko, kjer najdemo vse niogoče zap'etljaje. Predvsem imamo teritorijalna vrraSanja, ki izkliučujelo vsako diskusijo. To so ona, kjer se gre za popra-v o o č i v i d n e krivice, proti kateri preblvafstvo jasno protestira. Tako na pr. ni potreba nobene debate, da se u>:otovi. da so VarSava. Krakov in Pozna nj mesta. ki so bila svojedobno ne-u; ra\ ićeno odtrgana, in ki imalo biti sedaj združena v neodvisni državi. Druga teritorijalna vprašania so te/jat ker orovzročajo spore med dvema os v obojenima n arodoma Tak je položaj v Sle-/jji, kjer so Pol jaki v sporu s Cehi. Naiboljše sredstvo izfednostaviti te vrste problemov je. C i m p r e j organizirati nepristransko ljudsko s;' a s o v a ni e. Interes imamo povprašati preblvalstvo brez odlašan>a in pravico imamo to storiti brzo. kajti gre se za narode, ki se krepko zave-dajo svoje narodnosti in ki nima.io po-trebe do naknadne vzgoic da se na-učijo glasovati. Ostane §e tretja VTsta teritorijalnih vnrašanj: to so oni. v katerih osvobo-jeni narod ali vi narod osvoboditelj 7a!ileva pokrajine, v katerih je mišljenje prebi valstva mor-đ a š e dvomljivo. Ta negotovost ima lahko razli*ne vzroke. Nastala je na pr., ker se je m i § 1 i e n j e I j u Ć -siva nmetno potv orilo pod t u j i m gospodstvom: v Pruski-Poljski je bilo PoHakom sistematično zabranjena đose?i kake javne funkcije, bi!i so pregan^ani. aksT>ronniiram, rri-silieni izseTjevati se v Westfa?sko, do-čim je Pruska uprava favorizirala Ntrnee in naseljevala v deželi nem§ke koloniste. AH na se more zgoditi, da je ljudstvo kakesra spornega icrala premalo izobraženo, da ima nre-več analfabetov, tako. da se večina prebivalstva ne more izreci, ker ne nožna zađeve. Kofikor se opaža, bi imeli tuk slučaj, če b! odredili I'u^sko glasovanje, da bi noteg.iili mejo med Poljsko in Belo Rusija Kadir gre za take probleme, v katerih bi bil izid gla-sovanfa ali nanačen ali pa vsled ne-vednosti ljudstva ihizoričen. ni dnige-ga sredstva kot č a k a t i. Dolder se pa caka, treba je izročiti proviz^rično upravo dežele onemu narod«, ki daie netveč paran ci? za vzdrzevanje redu, pravice in miru. • Na§a terltoWia1r«3 vpra^ama ni tcŽ-ko registrirati. Naš spor z Italijo snada v drugo kategorijo in se ima po navedenih načelih, ker se gre za visoko izobraženo ljudstvo, resiti potom Ijudskega glasovanja. Naše tciitorijalne zahteve na seveni meli pa spadajo deloma v prvo. tam pa, kjer je ljudstvo izgubilo svoio narodno zavest. kot v nekaterih krajih na Koroškem. v tretjo kategorijo. Ali je major Cooliđpre dobil dovolj informaeij v zmiFiu »Temps—overra članka, ki poprlnoma ođgovaria Wil-sonovemu in ni?cmu naziranju? To vprašante je tem akutnejše. ker gre za čisto oćividen nemški »šviidel«. >?e zrdnri^ smo noročali o raznih nem.-kih prakrikah, s knterimi so poskidali d?ti našim va?em na Koroškem neniško lice in na Potemkinov način postaviti pred Američane nem^ko prebivalstvo. Danes Tia čitnmo v »Tafesnosti«. da se je izvršilo glasovanje v onem delu Ko-roške. kjer stannjejn Slovenci, izvzem-§i kraje, ki so jih Jugosl^vani za^edli, da je od 74 447 volTlnih upravićencev za nemško narodno skupščino c:Tnsova!o 61.?99 in sicer od teh za Nemško Av-striio 61.491. za Jugoslavijo pa 360. Lahko si mislimo, kako je to glasovanje izgledalo nod »varstvom« nemških nacijonalno boljševističnfh čet in baio-netov. Treba samo primerjati podatke zadnjega avstriiskega uradnega štetia, ki je vshd agitacije, pri tem razvite, nosilo tuđi značaj Ijudskega glasovanja, Čeprav smo mi morali Jadrati proti ve-tra in pomisliti ie treba, kakšno §tevilo glasov so dobili naši kandidate pri zadnjih koro^kfh đržavnozbprskih vo-lirvah. Ali Je Coolidge o vsem tem informiran, ako ni, ali oa. ako našim na-vedbam ne venre. ako se mu na Du-naiu znajo z dru^^bnimi sredstvi orillr-niti in ga spraviti na stran ki je nam i nasorotna — je-ti naša kraljevina, j©-fi vVilson na to vezan? SporcKIaite se zaklada „Sic v. sokolske zveze". Uor zonKoie se smo... Na štajerskt*. X leir. Ni mrsikaf tmo UH pripravtjen* ▼ prvih Mesecih naie svobode ta samostojnosti od ljudi, kl tate vređni niiot ker je ne razumejo. Da bi se pa irvr-šil nad našim narodnim Solstvom tak atentat, kl nas tako poniiuje in kom-rromittni vseoovsod. t€«a nismo nik-dar prifiakovali. I čitcljstvo, prožeto svobode, ie od pravilo takoj po prevratu v veliki većini nemšćino na !astno pest ia naših sol. Dovolj je ovirala ta coklja avstrij-skega birokratizma na&e Solstvo. dovolj morila in mučila na(o mlaJino. Ia uspehi? Ni jih bilo pri najboljši volji, kajti vsak narodni učitelj ie bil prepričan, da je bila nemščina za naše sole pečat sramote, poniranja in hlapčev-stva. Nikdo Jo ni poučevat z veseljem, ker io ni mogei. Ves pouk nemščine se je vrši! prisilieno in prisiliena stvar še nikdar ni rodila uspehov in jih nikdar ne bo. Vsi smo se oddahni?!: učtteTJsrvo. starši in otroci. Prepričani smo bili, da priđe naš slovenski jezik do tište ve-Ijave v naši svobodni državi, ki mu Kre. Veselili smo se naše srečne mladine, ki bo sedaj uvidela. da ima tuđi slovenski jezik isto veljavo v soli. y uradu in povsod drugod kot nemški. Mladini se je povedalo (tuli ljudstvu), du je nemščina najbolj os »vraćen jezik na svetu, povedalo se je, da ne borno več potrebovali tepra jezika v JiiRosla-viii. kjer le njesrova veljava /»opolnoma /jfinila. Naša država je velika in mo-gočna, smo rekli; lahko potuješ po niej tedne in čedne in izhajal bos ^ovsod s slovenskim jezikom, ki je tuđi jezik naših bratov Hrvatov in Srbov. Tako je bilo do zadnjega časa. Sedaj pa priđe naenkrat kot strela z jasnc«ra neba oJIok višjega šolskega sveta, s katerim se zoi:et uvaja nemščina v naše Sole. Ima se vršiti od 4. razreda naprej, ako se oglasi zadostno šte-vilo otrok. Tam. kjer so bili Šolski voditelji tako kratkovidni, da so se pokorili temu odloku in otrokom povedali o nemščini — tam se že vidi uspeh. Se že oglasa jo! In kdo? Strmije! Otroci nemšku-tarjev. otroci tište zalede, ki smo io sro-jiII desetletja kot strupenejja #ada na svojih prsih. ki nam ie zadala pred in med vojno toliko bridkosti in gorja. Tega odloka si učitelji ne morerno tolmačiti. Naprtiti narodnim Šolam v svobodni Jugoslaviii to sramoto in to v trenutku, ko divjajo koro?ki Nemci nnd Slovenci in nganjajo v vilajeta prav-cate orjrije. — to je največji ne-s miscl. kar jih je dozive! v zadnjem č a s n slovenski na* rod, tem večji ker se je to zgodilo v svobodni državu In kaj pravijo k temu učiteljske organizacije? So li zastopniki nčitelj-stva v višiem šolskem svetu Dodpirafi ta predio;?? Znhtevamo obzirnih fti jas-nih pojasniL tako od Šolske organizacije, kakor od profesorskega društva. Da bi pa bili gospodie pri višjem šolskem bvetu tako s slepoto udarieni, da bi ne bili uvideli, ko so sklepali o omenjenem odloku. da so dali s tem naši nemškutariji nove hrane in novih upov — tega skoro ne more ino raz-uireti. Ne pomaka prav noben izgovor, da morda sturiši ne bodo zahtevali pouka v nemSkem jeziku, da se otroci itak ne bodo mnogo naučili v treh urali na te-den, zlasti ker so odločene za ta pouk zadnje ponoldanske ure itd. Gre za princip! Gre za sramoto in poni žanje, katero se ie zadalo sloven-skemu šolstvu, in ž njim vred celo-krpnemu narodu, ki se ie komaj otrc-sel nemških verig. Naša mladina se bo učila drugih je-zikov. pred vsem srbo-hrvatskesja. v višjih šolah pa Se drugih modernih, ne pa jezika, ki ga morda rabi absolvcnt trpovske, nikdar pa absolvent ljudske sole. Zahtevamo. da se ta odlok takoj prekliče in nažene nemščina iz vseh Sol. izvzcmši onih. kjer je rnorća stro-kevno potrebno. Mcsto nemš!ine mora se takoj uvesti srbo-hrvaščina. kjcr so učne moči na razpola^o. vo drusrod se pa one učne ure norabijo za r>nktičnc vede. ne pa za ncm. trd, tuj In nepotre-ben jezik deđnecea sovra?nika. Seveda velia naredba za vse šote. tuđi za ob-mejne. in tam ie prav posebno Škodljiva. Pričakujemo seveja tako^nie ođ-pomočL UCitelf. M fiolk „H:nosu. Cakal sem, misleč, da se vendarle kdo oglasi, ne za to, da bi se mogoče utikal v polemiko g. Pluta z g. dr. Go-sarjem. temveč le za to. da izjavi, da ni res, kar omenjena gospoda, seveda vsak po svoje, trđlta, da so pozabili Primorci, kaj je njihova narodna dolž-nost — z drugim! besedami povećano: da se je polk razšel... En del se je res raziel. mogoče res po krivdi posameznika, ali drugi del, v svesti si svoje dolžnosti, stoji na straži Štajerske pod imenom »Tržaški polk«. Tu med hribi izvršuie navdušeno in vestno svoio služba Sneg in mraz ne brani ta na|:rn fantom, da ne bi junačko vstrajali in z lahkoto vse pretr-peli; dobro veda da je n ih naloga te-žka. Mariborčani lahko v mim spiio, ker Neniec ki bi hotel v Maribor, mora čez naša trupla, in to menda ni tako lahko! Enkrjt je sicer skušil. alt od-ne^el ie krvave butice, in takrat je naš polk imel prvi ognjeni krst pod novo narodno zastavo, in prva res laskavo * pohvalo od generala MajstraJ ' Ponosni smo na našega roveHnika renerala Ma istra, in ob priliki se borno izkazali rudi vredni zaupanja, ki sa on goji do nas; al aam Se dano na-stopiti na naših tldi na Icni Primorski, proti grabežUivetm tuico, zato pa bo-demo ob priliki ta ravno tako hrabro, saj v podlosti sta si Nemec in Lan brata, in na severu in jugu je zem!$a, ki Jo bianimo. naša domovina. Indiferentizem, ki se Je nas nekoliko priiel v Rusiji, fe ie po pol n oma iz-ginil. naši ffantje so zopet na svojem mestu — neizprosen borilec za svoja prava! To tore), v službi naroda, na te) ogroieni točki naše lepe domovine, caka mo odrešenja. Naše oči so obmjene proti Parizu, od tam čakamo besed: Svobodni ste. sami svoji »rospodarji na svojih tleh ob Jadranskem niorju. Ce pa bi zla usoda in sovražne spletke hotele drugače, ne obupamo. Kljubovali jim bodemo, dokler jo zrnaca no in Jih stremo. Svobodni hočemo biti in to bomo i Železno voljo tuđi dosegli. — Ker namerijvamo ustanoviti svojo polkovno čitalnico in knjižnico, prosimo, da bi narodne kavarne obrabljene časopise in revije nam darovale, zaseb-nike pa prosimo za slovenske in hrvatske knjige. Vsak, k? nam daruje knjigo ali pa star časoms, priromore narodni stvari, kakor hitro bodo naši fantje pre^krbljeni 2 JuSevno hrano, bodo še enkrat toliko koristili domovini in domovina bode ponosna na take branitelje. — Darovane knlicfe in časopise naj se odpoSHe na sledeči laslov: 4. stot-niia tržaškega pešpolka, Maribor. Polit Une vesti* = Vprašan'e kolonij. Odbor 10 za- stopnikov velesil se je pečai prošli te-den z vprašanjem kolonij. »^risotni so bili med drugimi franeoski minister za kolonije Simon, poslanik Salvago Rzz-?Ti in zastopniki anjrleških kolonij. Raz-pravljalo se je o Wilsonovem prcdlosru, da preide suvereniteta nad nemSkimi kolonijami na Zvezo narodov in da upravlja poedina država kolonije pod mednarodnim nadzorstvom. Lloyd Ge-orjre je sporoči!, da se je vojni kabinet Anglije v četrtek odločil za Wilsonqv predio^, da se mu pa angleški dominiji er.tTffično protivijo. KonČno so se stranke zjedinile na sledeči podlaci: Zveza narodov bo prepustila vlado onim kolo-nijam. katerih prebivalstvo stoji na do-sii visoki stopinji. da vlada samo sebi, kakor n. pr. Arabija in Mezopotamija. lem kolonijam se bo prepustila odlo-čitev, ako hočejo neodvisnost ali protektorat jedne ali drujre velesile. Za upravo kolonij Da, katere za samovlado zaradi svoje nizke kulture ne pridejo v obzir, bo določila zveza narodov državo, kot pooblaščenca. Kar se tiče kolonij v Afriki in na skrajnem iztoku, ostanejo te v upravi velesile, ki jo je po-sedla, dokler ne počne delovati Zveza narodov. Turska Azija stoji že danes pod upravo Stirih velesil. = Za vojno — konference. Takoj po končani vojni izgledalo je vse rož-nato. Padle so stene med nami in svetom, razletele so se stare virmadc državni pravdn:ki in žandarji so pobes-nili, cesarjt in generali so prišli pod ključ in povsod so vihrale zastave svobode. Pričakovali srna, da se kar naenkrat začne zlata doba. Joda le pre-kmalu smo morali spoznati, da so stvari malo bolj komplicirane. Imperiiall-zem šc ni rnrtev, nekateri sve tovni ban-kirji bi radi viekli od nas obresti, nekateri jrenerali bi radi svoie stratejrfčne meje viekli kar počez, kakor da je to rarodom vse eno in kakor da Wilson ni za nas govorit, mirovna predkonfe-renca je včasih zelo podobna koncertu velesil. na katerem je n. pr. Itali.fa do-se^rla, da mi še vedno nismo priznani, T»ač pa Ćrnasrora proti svoll volji itd. Na dnijsri strani so pa razbJrkani temni instinkti mas. Socijalisti, ki so doslej jedini že ponrej imeli inter laciioiinlo, — čeprav velika vučina te internacijonale ni prav razumevala — so prvi zopet pričeli navezavati potrgane stike. Skli-cali so v Bern konferenco, koje se ode-ležujejo najbolj iztaknuti vodje zapadnoevropskoga sociialističnesra pokreta, kr'ikor Brantinjj. Henderson, Trolstra, Huvsman. jMacdonald, Vanderwelde, Bcchyne. Muller in dru.an. Zahteve socijalne demokracije na tem konsrresu se v selavnih crtah popolnoma krijejo z načeli Wilsona in z zahtevami narodnih dcniokracii Jujroslovanske, Češke in Poljske: Vsem narodom pravica, da ot-ločuiemo o svoji usodi in državni pripadnosti v okvirju zveze narodov. Ljudsko jrfasovanje odloČuj o pripadnosti spornih ozemeli. seveda glasovanje pod kontrolo. Zivljeniski interesi prizadetih držav morato biti zavarova-ni s trprovskimi in prometnimi pojfod-bami, izpremembe se dosežejo z ljudskim glasovanjem, manišine in neraz-vita ljudstva mora varovati zveza narodov. Konferenca protestira proti po-tvarjanju teh načel in načela samood-ločbe. zlasti proti pravici na plen, strategične meje, ostvarja-nje ffospodarsko-odvisnih območij in slično, kar so zlasti Labi in Nemci naperili proti nam. Upamo, da bo ta konferenca mnogo doprinesla k razjašnjenju mednarođneza položaja, pa tuđi pojasnila socijalistom Srednje Evrope, da morajo biti osi^rurane na rodove pravice, če hočemo med narodno zavzemati ono mesto. ki nam srre, t=c »Tnsooier« ▼ Kalscr Franz Jo. sef Jobnaumstheater, Od zunaj vtis nametan ih skrini, okronanih s pikclhav-bo, hodniki stisnjeni. orremlicni s pre-boKatimi napisu v n^^lrci prelepljenL tako da bereš »stojišcemn« itd. — Vsa notranjost približno enakih Epoha< prina^a razgovor x železniškim ministrom Vulovicem, ki ie podal naplednie iziave: Nekatere srb?k© nroffe so popolnoma razdeiane. tako da bo traialo Kdini nor.ahni nrosri ste T>rosa Zaieč^r-Prahovo in Zaie^ar-Čestobrodica- Na teh dveh proarah ie promet zopet redno vzpostavlien- Pri T>Offodbi za premiric nibilonavstoSih železniikih etrokovri.ia-kov, zato ie bila etavliena i»amo zahteva. da rooraio Madžari dati na razno-laeo delavske moči in materiial. Madžari se *edai na. to i>oeorevzele velike ansleške. amerikanske in franeoske firme, ki bodo orevzele vse delo na rrocali ter nreskr-bele železniSki materiial- Upati sme-mo, da bo potem ponrava prosr šla hitreie iznod rok Naivečia ovira «a uspožno n«dalievanic dela ie deistvo. da ie razrušen savski irost in ie treba ve* materijal prevoziti Preko Save v čolnih. Vlada se ie oosraitla crlede po* prave mostu z dunMsko firmo Wa«mer. ki pa ie stavila tako nesramne znhteve. da io morala vlada takoi prekini ti na-daliaa poffaiania* Firma ie zahtevflla med druerim za ponravo mostu 3 300 000 frankov fokror 10 miliionov kron) to povdarlala. da mora vlada polovico ttv ca zneska v sotovini naložiti t iviouv 33 štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 8. februar)« 1919. Stran 3. •kih bankah- Da so take sahtev* w epreiemluvo. ie samo ob sebi nmevno Korono ie Jniui-.ter Vulović fce iziavil. da funkciiouiraio železnice naiboli v iso&m in Hf»re?>srovini ter Sluveniii. mani aobro pa p© Hrvatskom in Slavo-mu. kar ie zakrivil nać ureišnji mad-jar^i-a sistem- Na Ceskem io naročenih 300 novih vasonov in kedar iih borno dobili, se bo vr-ostavila -.-ves/t z brzo-vlaki na Drosrah Đeoffrit'i-Itak.i in Za-«rreb-L»jubl1anr. Vlada tuđi ro^no ravs-motrivn. uvedbo aviom©bili,*>ea in paro-piovn*»£ra prometa- Po Done vi se bo »vedel i>arop lovni uronit dM angle-*^im,. protektoratom. ker namerava Ahgliia združiti y?^ paroplovre dmžbe v eno internaftnorialno i>;^r«>t>lovno dražbo. Upati i%». da bc b*» v kar nai-krajeem času * prl-jda vojaška polici ia. — Zgodilo se ie to, ker v Oseku nemš kuhari Jo. kakor pri nas pred 50 leti. To *e imenuje *exkerština«. Jo bo vsaj sedaj konce. S(fk med rajrreb$kitni tn Ital!rrv čaio obzirno o mariborskih doRodVfli 7n»-ćltno ie. da pHrbčiijftfrv samo nemi5ka po-roČIla. ne oa tnd! jntr^lovantkfti. Listi «t rKTa?ato nađ ?n?co*;Invan5M*^ imner^aliz-mnrv. H ^e ^oče rasftffi 75a ^Vrđo «ho^f*i, €»«!ab1?enni Nrmcev. Tmfi Mad'trskl i?ra-žaio ital'jar^ki Ust? svrkle 5»o5a1!e in ^n*tit-Jc. da postaja frtev teh nenasUnfh Cchor. Jticjo^lovanov fn Romimov. Z«Tch, 7. fehrriarja. Bf^'H rmTcricnitc ara prehrano Rdo Markov^ć chfavl'a tejnv«, s katern demenrira vest linMiai^ke^a rVe-če^n^^a lista«, da se smije pod nie^ovim vrd^tvom organizacHa, M rt) b« bila f*v *Io\-aln»ca r^ rtromet 7. £fv!lf. .^^arkovtc I^-favlffc. d?. fe fa veet Dtvoornoma hrer t?cd-Iaektirmt1 teh frrozruc in v ^»>fT1ah jlef kr> i>rH zaMcnfiifef« tndt mafe kof1?!ne 5ivf1. Ceprav «o opr^mlffrte 5= rravflninil. ▼ Zagrebu od pristofn!h oblasti izdarimi ir-Toznicami. Zagreb. 7. febrtraiia. Telrotn đanaln?e-sra dne 50 d^strrli ▼ Zagreb tHie tran^jor-f! srhsVfh ititemiraTicev ft *femč!je fn rifr?e Arsfro - Ojr^fce 71 intemirand se bode ?e tekom uoči odpra^if? daHc v Reoirrad. 7asnt?h» 7. feb^an?.. rT.itib korest7. Hrad.) 5^nr»či sta drspefa v Za^reh iz T?e!-arada tmđoredsedmV srbske narMne sktm-r^ine T.Jnba Jovanovlć H merov tainfk Pero Jovanovfć. KaVor *e r>oro^s. Je tn p^-tm*anje v iveri s sklicanjem dn?avnege vfjtfcl. Marfhor, T. febrnarja. fT.f. lp .u.) VČe-ral dopo!dne ?e t?rfsT>efa r MartV»r krmrt*?->». rtbsfoieča iz eneca Ttadporočrfica amerf-fanvke mWje v Beosn^do ifl olerafnefa K^varfji v lAvihVjzvA dr. Sertekovica kot vodie v*cfi nrehrnnfevalnTTi ravodov v Flo-venrfl. đa prorčf crehrarrfe'valKo stanie v Mariboru H oV-/I!cf. Sorelfla st& korrf.tijo vodja m«rfborxkeTa oj^-^ie^a f'avarstva đr. I-JiJnro<:a: Ker se. bo dne 15. fe-hruarfa fjhroriia ▼ Part.tri )nro<:lovn!i.*lra rarsttrm ra lepe nmetnostf. Je pokraflnska ^!?iđa naorosHa francoskcua ^aporedTTfkft v ^oT^ru, ćs bi franeosko zat>ovednfStvo v SrTirn na?!f» Rm prej m>>7nanski jruverner v Tr%tv je naprosii dežclno rfađo ^a Slavonijo da mn do 10. t. m. pripravi spiske teh oseb. da se potem morejo izposlovati tiovoljenje za povmitev. Becrunci, ki se ^eluo vrriti v okupirano ozemlje, naj se torej najkasneje do 9. t. m. javilo pismeno na posrednvalni urad za be-gunce v Ljubljani, ki bo dotične irne-nike dostavi! italijanski voHa§ki vladi v Irstu. Imenom naj bo v pri£lasi!ntcah pridan tuđi 5tan m pr^JSnje bivališče in tuđi sedanie bivaiiŠČe in pa kam je kdo pristojen. Čc mogoče je priložiti tuđi tozadevne dokumente. »Una tettcra dl iw* corta«!«,« Kakor znano, se je vršil v Bernu jugro-bicvanski protestni shod proti ita»»jan-ski okupaciji. Jugoslovanski odbor jjc poslaJ ob tel priliki predsedniku Wil-ikinu brzojavka na katero je od^ovorfl kakor poroča ženevska »La berme«, da se bo vpraSanle e\rakuacije krajer, kj imajo jugoslovansko većino in kier bi imela ameriSka vojska zamenjatt ita-lijansico, redilo na temelju sporaziinia kompetentnih oblasti nt mirovni lron-icrenci. Italijanskim listom to ni vste, zato pa pravijo, da je Wllsontjv odgovor »una lettera di pnra cortesia.« Slovenska imena rarnlfc uiuilalfe Mšor Oork«. V scodovlasU ttsflnl Is teto 1001. H Eabelježetio kne soriikeca MMtt Ml W*> veMkl preMrald I—Jnjt šesto Gorica. To j« ona listina, s katero ie cesar Otoo Ni. oglej&kemu pfttriiarba Ivanu podaril polovico >oikanskega frada. Kakor im* mesto v ceioti prutn > slovensko ime, tako imajo tuđi rasni deli goriikega mesta priatna alo-vtiiftka tmena: Livada ob Soći, iri (iori-•"^ek, predniestje Pristava, Kostanjevica i ^inosun), mestni dcl Grčina, BlanćA (lilanča = lilar.ca. Blaoca pemerti fredico. Pri Sevnict aa ^tajerskem ic slovenska vas Jjlduca.), Trata. PoJruren. Pri ruski, Stu-cK"*ioc AjSevKiii, Baronov?.će. Staragora, Šturi trg, Senen.sKi tri. Za Krilom, Za int-snieami, Za vojaSnico, in stari r..:i Travnik sredi rnesta. IuHiani *o pru^arjali U krafevna imenK in postavili na prtmer nu r. t:sto Travr.ika I'iazza jrande in namesto Studenca Acqued^tto. pa ri ni* pomaealo. Tuđi !taIljaR«Ki tlt-l inestne^a prebivalstva te poEnal Ic Travnik in Studenac Ta slovenska Imena v gari^kem mestu in glavno ime Gorica priiajo dovolj jasno, da stoji Gorica na slovenskih t!eh. da si Slovenci tu. odkar ob«to!a. ktr so JeJ oni daJi ime in }o rzdrfevali do dana^njeza dne. Priselilo se ie bilo ?arn nekai tujcev, ki so postavili i Ktad in *e pome^aJi s prebivalstvorn, pretežna većina preblvaKtva v mestu Je bila vodno slovenska Z Jadranske^« mor|a ae vzpne sli ie Buf^ vojna *:; ođre^ltev sveta. Italitanski p?snfk Sem HetielU je imel ▼ Pulju pro-?lavn1 kovot pri odkrttiti apominske plo^Če kaoitanu Sauru, kateresa so bili Avstrijcf obesiit. Proslavlja! Je mnrjc Jadransko: »Adriatico, arteria dc! mondo« . . . To arte^ rfir> mora Imefl Italija svnbo^iio tn zdravo ▼ dobrobit sveta, ta arterija Evrope ne sme biti darovana barbar*Hru rnkam in dlvlim »padrfkom, amoak ti mora^ bttl last do-brotnfkov «vetx Ti «i Dantofevo. T.e^nar-dovo, Micbelansclovo, OaHietevo. Voltavo. Marcnr!i)evf^ tt si rrorje mu^enlknv. t( <\ 5aurnvo , . ■— Pro*"okr>var»ie pravi: Z Ta-dran«Ve^a mrtrfa se vrpne aH Se hu|5a vol-B& ali ooda?r> seznam uradnikov in naveđeio nlaJe 79 r>ne. kf fele ostati v shi/M ftal'Hn^Ve vla^c kadnr br izrečena an^VM»ji rr^fdf-;;era orp*"!^ Knk^r «oro^a o pofovsrln arneri^kr nisi'** vn Ko-roiP-fn. ^-> \e mrvp-H nr» r^efi kra'^K. katrre \e pr^radna, ko"?taHr^fi. đa ^•■eblvafo tnm-kaj Slovcnc!. knn^tatfrarf. dn veie WJ"n nerr^Vcmu zase;?ania do na>ih r>oVr-»Hnah še primeroma rd^av ♦r^^'iovsn^k! rV'b. ^1-irTcrnv. *e morsmo ob teh r^Tnrrafi č"tTit'. Ha nndVrv*. W so tra tid*il*e Vemci ra aneri^ko komfsI«Tffo velika dobrota in neprecen-\itw priđoMtek. PolMe toIHt«. Pirlz, f. febrnarfa. fLJnb. kor. nraoslanccv odpadc na narodni blok (na-cijonaine demokrate, progreslste. realiste in Tltidsko stranko), 80 na socijaliste in 15 na Ziđe. Mirovna bonferenca. VLOGA WILSON4. Po mneniu Wilsona trna konferenet ne sama pravico, da raspravlja o vse-bini vseh tajnih u^ovorov med jravez-nfki fac čaxa. predno Je vstoT?iIa Amerika v vojno, ampak tuđi, da »ih ovrže. Siccr %o fnvez; iki med seboj vezani 3 po*adbaml z dnj^e strani so se pa obvezali vsi skupaj nasproti Wilsonu, da bo skfenili m»r na podlaci njegovih 14 točk. VpraŠanje je torej. odgovarjaio li tajne pofodbe zmisrtf in vsehmi teh M točk. Jedna teh tajnih pogodh .mr bila sktcniena leta 1916.. doloćuje, da Jma Jtponska nravico na otoke pacifl-9>kc^a oceana. To pogodbo so razvclja-vill te dnf. wnson poJaga najveCjo važnost na to, da se da vsetn narodom gospodarska in politična prostost in vsem dežeiam dostop k moriti. Radi tega podpira internacfonalisactrO in ustroj prostih mest, kakor n. pr. Carigrada. Gdaitskega, Reke in Oibralta~>a. Wil-ton stoji na stalt^Ću. da moraio biti vsf konečni odloki mirovne konffrencc led-noplasni fn nače, da mto đržmwm, kf 90 prtste sa kcwfefV0co« hhbsio dračo pre* vic«, kakor đa vzamefo na saaaia od-lofc o tvoi bodočaostt kakor |a to Mio oa daaaMoai koama«. Kar se tiče Male Azile, zahteva Wilson, da gotova področja ne smejo priti v last evropej* skOi velesti, ampak samo v upravo mandatarjev sveze narodov. Naravno Ja* da m V/U&on tradi, da rodi rodi raz-pnvc o ronlaaife. ki se ttWo ttafiio. t duhu srrofih načet ne da se odra na želje Italije ali kakefa drugtga naroda. — Tako poroča «JonrnaI de Oenćve«. To poroči!o nam je v principu seveda prav ciobrcicšlo, vendar na vidimo Iz njetca, da misli VViison. da je Trst po-polnonm laški, Reka pa na pol. in ker je Reka pa vrhu še izli od na morje za Madžare, to tioče internaciođalizirati. Kar smo peprej zanemarili, se sedaj bndko ma>wi;ie. Vendar je pa Se čas, d.i informiramo i Wilsona i ostali svet N'orthcHR za WHsom. Prankobrod ii !i Me ts u. 7. rehruarja, (I jub. kor. urad ) (ilasom čeho - slovaikega ti-,rv^y. u rada po-roOaio n I^ndnna: Northcllffe objavlja ▼ tedniku vWeckiy DUpatch« tlanek, v kate-rem oštro protestira proti mirovnemu kon-Krev.u Kaže sf, da b >do uatvarili divH mir, Ki bo savezničke rarode ze\n razočara!. Vojna da še ni končana, ampak samo pre-klnjena. Mir bi trajen. čt bo takSen, kakr-šnega fahtevajo narodi Cehl ita konferenet P a r t e, 6 febru-*-:a ff.jub. kor. uraJ > čeho - »lovaSki ti*.k. urad poroča: Zistonnlkl petih vele^il «o raroravljali danes i ćr. Kramafem in dr. Hene^em. Č^ho - SIovaM rahtevalo državo, Vi bi oh-^etcala mej? ?rc Aue^ce rTava^ po*-oča rtT-*£nn.^ K^^f«rP» t'a srvero Tta'^đov Je v vferal*n?! «eH mat*** r*anret!ov*t* nron^-vanfe na^^U S^l^rjJ« Ie na nnd!^? odbo-rovf»m tMena soflrli^nn. ^e pri^"***? k nn«;i etovnMu ra^trnrtfM Cc **••♦»»•»© «vnje n-to^e Ptr^ravl'^h ! dolo^lHh. M ne ♦:t»*o tt**^a^tt^'^ i* "■•-ne^a nirodor fn Tn- •"-nr! > <"^ho - ^ni-NcT^ f?^. ltrad „(^rn^. r>o rr.^^*'-'»ii v^ti f* T'aH-rt. bn h?»u T au-^arme ali Ženeva neđež rre^a narodor ZovezniU. Prod NemSjL Zeneva. 7. febrnaria. (Lj. k. u.) Cehor,lov t!sk. arad poroča: Naj-rf?|l ^avczniSki vojni svet bo, kakor poroda »Matin« pooštri! pokoje za obnovo premlr-:a t Ncmčljo, ki poteče dne 17. februarjt. \* slcer na Jrorist Poljske. Skrafni Cas Ie, pi?e »Matin«, odgovoriti na gorore Helffe-rlcha m Brocksdorffa, ki lzzivajo zatezni-ke. V nekoliko urah se bodu prepričali, kako napačne to vesti, da se Je mfilfenie entente Izpre-Trtrlo radi Ie deloma na korist esrtdn }1h đrfit. NeToičIfl^ost Lahor. Corth. 7. fe-brnarja. (Lfublj. koresp nrad.) Ceho - alo-va^ki tiskovni urađ poroča: »Per^everanza« obdolfui© Francijo. da 5e potom velike f^-aneoske banke spravila m!Hjone na Balkan, da prepreci v*ak© gospodarsko fnldfa-rfTo TtaHie. V Franciji ođkiito podpira?o Jtrjr«>^Irrt-ane. Francosk? t>rosto«fđ«rji ???t «a-vfeli tako staltSCe, da fe bi! vef?1d wredst©J-niK itnlffansklrt pr^toridarjev. NathaB. primoran rvesti pro«akci}o. ProtfratfM raJNeva aiodeftlli tnKDTcev. P o 111 r d a m, 7. febmarfa. )Ljub. kor. or.) Zvena frTtKleSVfh tns^vskifi zbomlc Je pozvala TJovd Oenrrela, nai frvede nastoi*-Tte toCke: Oćtkndnirto »Titrancem ca vse df-reklne !n fndfreVtne izdatVe v vofnf, M ffn ?e 7akri\ilt Nemčita: od^Vo^i^o za vso ^Vodo na lavn! fn zasebni Tasrnini: odflrod-nino /a fkodo rsem osebam, eventrralno ▼dovam In sirotam: odškodnino atiirsficem za "rso produkcijsko fz^obo. nastalo vsled vojne. RnmaiHska I Rioka, Rnkaresto. 7 februa^ia. ^idu). Ramunfski trgovački savez iroo'/orio 1e n jednoj predstavki ^lada na važnost riočke Ivkm f zatraffo. da se r>rv?iTr?nu Vorakf. kako N »e Rieka osigurala za rumunjski uvoz 1 izvoz. Brzovozata rveza Pariz - Dmaj • Đa-kareita. D n n i f, 7. februari« Te dni 90 te vršiU posa)an)a med vlado Nem.^ke Av-strije in Francusko slede sveze s brzovlakJ na profd Pariz - DunaJ - BukarcSta Dosege! se ie sporazum ter se bodo brzoviakl na tej propi vpeljall že 11. t nr Brzovlaki bodo vozili dvakrat na teden In sicer po profi Pariz - Inomost , SoHojtrad - Ltnc - Dona I - Požun - Budimpešta - Bukareita Po-lef te r'avne proge se vnellejo stranske projfe in slcer \z Linča ▼ Prago In Iz Duna-ia v VarSavo. Tuđi na teh profah se bodo vpeljaH brzovlaki tako. da bodo fmeK a bnovlaki na slavni proti zvezo. 2cnera. 7 februar ja. Tniinska »Štampa« poroča. da *e turSke oblasti 2e izselio-jeio \z Carigrada y Malo Azljo In cfa so dosnele v CarJerad nove ententne čete, da podkrepe tamo^nfo ententino posadko. Sedef nref« narodov. Beron«, T. februar)a. Po poroCOln \% Pariza bo đolo-čono mesto Lansanne ali ženeva ra sedef zvete narodov Iz Avstrije, Madjirske, Nemčije, TurSke. Wdaur. 7. februarla. Danes se Je vr-SUa druca seia ustavotvorne skupi£(ne. pri kateri se ie vrSlla rudi volite? predsednlka zbomic«. Od 399 zlasov Je bflo oddanJh aa socijalne«! demokrata dr. Davida 374 «la-sot, s čfmur Je Ml izvoljeti za predsedaflea. Dr David Je izvolite* aprtJeL Dtttti 7. februarja. Driavnl orađ ta vojno ie izdal odredbo, s katero Je voialtva za čas od 8 februarla do $. marca strogo prepovedano oosm kakrinokoll orolje. Iz-jeme &o dovoliene samo straJaro, varnost-nim organom in onim. ki don« za fzvrle-vinje svofega pokliča posebno dovolienSe i legitimacijo. Ta prepoved Je v najožjl ivcil t voiflnim šibanjem v tem Crna«. Vea aas ■•BHi D u n a J. 7. febrnarla DunahVi listi so prlnesll vest da so is vstk dunaJsJcOi visokJh iol izklfvčeiii samo jago-slovaoskJ vtsokoiokL Ta Test pa M to&NL Na deskf dmaajske meAcfnske iafaiHtto !• nenenike đljaka. Dr. Haberda. kJ Je ta glas podpisal. ćelo onim dijakom nenem-cenv ki so si pridobili državljanstvo v Nem-šJd Avstriil. odreka pravico do posečanja predavani, čei. da v sodaniih ćasih prldo-bitev državljanstva ni pnvpveljavna. ĐiMUiaveiU. 7. !>bruarja. (Ljub. ?cor. oradJ Ccho - slovački tibk. i:rad porama: Osrska vlada nameravu priceti po spomla-di -i velikim! javnimi ćeli. istofasno pa tuui Klaviri podporo brezposelnlm. Stroiki aa U iiv:..i dela, ki t.e b^do privela najkii--neje v aprilu, bodo zr.akJi okrog 5 mHija-d. Da -se ^vede ta akcija, bodo rtjeli veliko narodro posojilo. V dcLvni naJrt spad^ra v prvi *T3ti: gradba stanovanj, državno iz-dclovanje pohlšt^a. iiyp:ava poijedcl-kih strojev in orodja. rjadaljc £rađba cest, Ze-Icznic in rejru!:;cija rek. Veliki Tivtlnl Ikandal o Tadrm r. •:- f a n o. 7. febniarja. (idu.) »Secolo-i javila o velikom Živežnom Skandalu u Turinu, u koji su uoleteni najugledniji zradski trgovci. Pronadjere su vanredno znatne živc/nc zalihe,, osobito baka'ara, sve većim dijelom već pokvareto Ove zalihe bile su ra-mnjen'ene neprijateljskim državama puiem neutralaca Roziletf. LeUJa v policijski službi. Praits, 7. februarja. (Ljublf kor. urad.) Ceho - slova-Ski tiskovni urad javlja: Kakor pornčalo an-cle^ki listi, so uredili v Ncv Vorku pri policiji letalno službo, kl otseza začasno tr\ stotnijft letalcev z 12 piloti In 20 tehničnimi In sanitetnlmi uradnlkl. Nameščend nove sltižbc so veCinorrn !»;<*]*. ki so si pridobili med vojno izkuSenj. Letalna služba nlm« posredovati samo kot varno^tnl cr-ran. temveč tuđ! pri požarlh, eksplozi- Jah itd Dnevne vesti. — Ik 57 fiei* d^žclne vTa^e m Slo-Teniio % dne 5- fcbruarjn tf)10- N'em- 6ka Avstriiao boi ih v Radeo ni O doeodkih v Ra^2"oni ie po«lal dr-£&vni nrad za znnanie rndeve na Dona fu4- februari a brzoiavko. v kateri trdi na podlaci Doročil dežolneeft pla-varia na ^tuierskem. da i© izbrubnila r okolici Redfirone vttaia kmetov. ?»': ranih do ia^oplovanski okupadii. Vlada Nemške Avstrije na Dnnaiu. đežel-n& rlada v Gradca in netriško - avstril-aka voia^ka Dov«I1stva nišo b terai do-irodki ▼ nJkaki rver.i: obratno. Nem^ka AretriiA ee ie selo trudila, da bi prebi-valstvo pomirila in vzdrževala red Tada to e? ii bo težko posrećilo- Za*o nredlaara nai se naproci ententa. da dolovi neprifltranska korrdpiia demnr-kaciteko ?rto tndi na Staierskein. De-želna vlada v LinbUani te znnenia. da ie t>rovixorižna meia med upravo Nem-Ske ATprriie in Slovenile na Staiorgkem že določena In da ni treba drrieeffav nego da Tfaka vlada radrži mir in red v BToiem o*©mlitu Ako Ko storila Nenv ška Avstriia svoto dolžnost v enaJd meri kakor deŽeTna vlada v I^iubUani. ni treba nobene komieiie ea doloiitev deraarkariUke frte^ Treba 1o radi »« prelskati na licu mesta. v koliko od*o-Tarjaio navedeni podatki dei^trom-Sicer ie T>a to runania zadeva in se kot taka odstopi Beosmidu t rešitev. — Protest Netnškf Avstrile proti odpovedi stano-rani tn- jerodnim nslnžbenfem- Državni nrad za riinanie zadeve na Dn-nain se rtritožnie. da so se odnovedala t Mviboru in Prnitr etanovania tuie-rodnim nrad nikom, ki eo bili odslovli^ ni. dočim uživaio ineoslovan nradniki v Građen in drneih noestib NomŠke Av-fftHjie s^A^ito zakona sa varstvo naiem-nikov. V ftln?t\ixL da tm toeadevni nkre-pi ne prekličeio. bo nastonila Nerapki Arstrija x represaliiaTni« Dežolna vlada bo zndevo prei^kala- — V o ž n i a p težkimi ertoirobili- Poveli-strom artomobilnih fet ro narobi, da ae inora vožnia š težkirai avtoroobili ome-iiti na natekrafnetfto potrebo in da tak? avtoniobiH ne »melo voeiti do otJcih ulleah. kakor n. nr po Kolodvorski. Wolfovi. flt- PetiTskl ulici. Starem trttn itđ- Poliriii se naroči. da naznani vp«-kecra. ki bi roeil prehitro ali ki bi roell po oskib ulicah — Proti nepotrebnim ff o e t i 1 n a m- Protialkolna Kyeaa >Sveta Toiekac te vloiila snome-rsico nai se ne dovofi nob«na nora bo-etilni^ka konr-esira in porabi vsska nri-Uka i* kafiranie nepotrebnib konoe-&\\ Spomenica *e vsame na znanie — Voia&ka odlikovania ▼ Dfiđ Invalidom in sleo^em- Ob t>o-lomu Arstriie so se nahaiala pri nos«* maznih voia^kih oddelkih niublian-&kem trža5kem in celiskem pešnolkn tor bivčem stražneni batalionu v Liub-H«ni> ie priznanft odlikovani«, ki se odlikovanim ni^o morla več irro<*iti. V'oiaški oddclki bo oddali ta odHkova-nia poveHpni^tyti za narodno obrambo kot narodni prienevek v korist Inrali-dom in slepcera. Polee teea bo nekateri odllkovanci ki no no«iU odlikovnnia i« avstriiske dobo. ista ođetopili poverie-niAtvn sa narodno obrambo v ipti na« mon- Na ta način ne ie nabralo pr! r>o-verlenlStvii ra narodno obr^mbo 5 srebrnih avetmi I- razreda, 136 srebrnih Rvetini II razreda. 11 roinib «ai*lužnih kHžcev. 4 «rebrna Sirna landia. 2 are-brna eaaJužna krizea « kruno in 2 srebrna, za/* t u zna kriica- Ta odlikovani« «« porabiio v prid invalidom in aletv-cmm po doeovoru med poveiienižtvom sa narodno obrambo in noveiienidtvoni na sociialno ukrbstvo — Doiofor slovenskih strank srleđ« imtooTiDJa nradnikov Po sklepm 1- 0eie Narodne vlade k dne 1-novembra 191d so se imenovali vsi uradniki od VIII ćinovneea rasreda (inkl) naprei v ^ eknnni eeii. niži« nradnike *o r>a imenovali Đosamezni poverieniki- Sedal eo ?e pa dopovoriU vse «rt ak>venske stranke, da nni e© 135-vrie odptei vsa imenoviuftia nradnikov ▼ skupni seli« Ta docovor stopi v ve-liavo a nastopom nove vlade — O a e r> ■ e vesti- Fin&nčni Kvetniki dr Janko Poneb&ek. Fran Gerstenm»ver in Ivan Pernar se imenaieio sa viAie flnan U. Mn- aria 1919 ob 6- zveier v meetni dvort ni. Na dnevnem reda bodo med druciml poroci I a o dopiru Narodne vlade SHS slede popolnitve občin^keea eveta me-fcto odttoinvžih nemžkih ob^inskih sveto valcer, o dopiru župunovem v zadevt lo^ke okupaciie slovenskih pokraiin. porodila o raznih ra«. vinskih eklepih. poročiU* o samo=:tftlne*:i predlocra občin-feokflra fvctovalea Mlir uria elede dovo-Uiro priaDevka ? ^ Cankariev spomenik, poroci 1"» o dopisu mest-nojjei, fo!r;keera nvota ^'ode popolnitve člunov u^estnee-'* ^olf-'i'i sveta, o dopisu mr neca -o-sk-'.v sveta elede u>;anovir.ve de'ike ir iK-anske sole v Liublicni. o do -isn k"*H.ioriia mestu©* p» đekLiikcsa li cei a i:Ic4© creurnditve liceia v žonsko realnu j^ininaziio ter event- podrž.ivlienu11 tesra zavoda, poro-Oilo ravnatolid nc.-vL' klavrice elode 2viš&ni& klv»vn'D»^ por.'vT'ilo o računskih pklopih mpomeea vodovoda, elektrarne in ulinarne, poroćiio ravnatelisNa mesoi^ rlekuajT^e stlodo zvi^ania cene olektričnemn toku iz me^tne elektrarne. porobilo o raf-un^kem sklepu me*?tneea poirrebn^ifa zavoda za Drorafunsko dobo 1917/18- V taini neii Flcdo poročila personalno-pravnesTii odseka o proš-niah x& razui^ano mesto mac:ietra>tn«ea koncipista, o prošnii za razoisano noe-bio mestneTa ^ivinozdravnika, o proa-nii mag- pr&ktikantov 2:n zvi^anie ađiu-tav. — Ix seie JDS. Pri sadmr ?eii na-če!r4va JDS dne 4. februari a (■*> ie raz-pravltalo o Drefliosrih in naevouh raznih kraiovnih oreranir.acii ter niibovih ^•lanov elede obćinskih in aprovizacnih zadov- SkJenilo pe i*» storiti toradevne korake pri dotičnih poveri^ntštvih-Enako ee ie razpravlialo o zahtevah vpokotencev iužno eeleznicf* in o usodi onih civilnih na^ih vietnikov ▼ Italiil. ki so iih internirali Italiiani po oorazu arsrriisko annode Nato »e io vršil raz-srovor o pomoli ki io 1e treba nuditi vsem onim interesentom, zlasti obrtnikom, trirovcem, kmetovalcem ia političnim proffnnianeem. ki imaio teriatve proti bivšemu avp;rii«komu eranu-Sklenilo f*c io. da «e ima vladi predlagati, da w v~i ti na raznih na^lovih 6loneci odškodninflki in dobavTii fn- htovki »boro in likvidiralo v po^ebnem Ka ta namen nstanovliencm tiradu vlade, ki nai potera stori V6C Dotrebne ko-rako. đa prideio interesenti ^im preie do čira "^o^ieea poplačila, zlnsti treba pomoči onim obrtnikom, katerih obrt trpi radi izeube obratne elavnice. — Trboveliska nei«re5a pred sodi-ftrem- Vćeraišnia razprova v tei zadevi ki ie traiala cei dan. se ie Kvc?er za-kliučila s tem, da ie Fodišče storilo sklop, da izda piaro^no sodbo Senata ie predaeđoval nsdsvernik Hsafen. votsnta Fta bila nadsr- M i 1 f i n * k i in en sodnik laiik. Tožitelie ie zaatopal odvetnik tir Oblak, tožono iužno ielez-nieo Da dr 'VVurzbach- Zanimiva so bila mnenia in iz vidi Izvedenoev, ki po r»odnli naravnogit oerromen materiial. Inff- Kurschel in Pollack eta zastoTiala mnenie. da se nesreća ni moela T>redvi-detl, ali da vsai večiih varnostnih od-redb ni bilo Ireba. Na£ domaji n£en1ak Seidl ie bil neuprotneffa nmeni«. ktero t© obzirno utemelteval. in nriiel do ežikliučka. da ie teren na krafai nesn^ tak. da ie moralo vaieno oko spoznati permanentno nevarnost meliŠČa. ki §• je s pkaloviem vred njnilo na vlak in povxroeilo nesrećo: izklincil ie. da M bil virok nesreće nenadno in BeDrevio!-no izbruhnivSi potok is notraniosti co- rovia, kakor ie to trdila železnica. ker govori proti temn ceolosricni »estav tl-steea pobočja« — Sodba «e bo izdala ▼ osmih dneh. ter borno o niei poročaJi. — Pred^eđnikom notarske Bbomie# v Lioblinni ie bil volien na shodn no-tariev dne 2- t- m. notar Hndovernik ▼ Ljubliani. — Narodni skandal- Od r- dr- Ivana* Benkovića ie uredništvo dobilo dopis 9 ozirom na ^lanok isteka naslova % dne G. t. m-, y katerem ie n«5 dopisnik \ir rasi I avojc ocorčenie nad narodnim zločinom, zakrivljenim s tem. da ie snH-f^titui di ia Ivana Šusteršića pri sodniit v eedaniem časn v imenn slovenske stranke vložil nemški .«pi8* G* dr. B©n-kovič iziavlia eledeče in mi rade volio T>riobčuiemo: >Jaz stopim pred iavnost in usrotovim, da dotičneflra spisa, vlože-nesTA leta 1915. pri deželni eodnii r Ljubljani pod Ce» I« 81/15 ▼ ladevi tvrdke E. Gzeczowiczka A sin profl Mo^virsko - kultnrnemu zakladn raai 1.6&1-412 K 45 v iaz nišom podpisal že iz te?a razloga, ker v tei zadevi sasto-pam naeprotno stranko in torei ne nar stopam kot namestnik dHa šustersicA. Dotični spis obee^a tehnična izvaianfa ir peresa bivšega deželneira. sedal od-puščenefra inženiria v nemSkem teziktL crlava in koneo spisa 6ta pa slovenska-Domneva člankaria sloni torei na po-vsem napadni informaciii- Cni prodestf Ad dr. SustertHč še omenlm. da đeian-«ki ne izvršuie svojesra zasebnera pokliča in da se era tuđi formelno odnovc kakor ^em poučen*« — Čistimo svoie ocraeie Pisalo s# ie že o tem, da ie bil usmrćen semiSld kovač Kromar od biv§© avstriiske vot-ne oblasti, ker io baie nekai srovoril o bivšern eesario Franu Jožetu Poveda-lo se ie. da en ie spravil na vislice čr» nomaliski bivM Župan Jože Matiia Sknr bic ki ie vkliubu mieliaiem voia£kera eodnika kot priča zntrieval. da ie res izrekel Krocnar inkriminirane beeode in da Kromar takrat ni bil pitan« Kro-mar ie zapusti! ženo in menda 8 otrok-Kako mora biti pri srca tei ženi in tem otrokom. ko vidiio. da ae tuđi v Jnero-eloviio šopirita oba krive« in se i ima nit ne sgodi Sai |e Joie Matiia Skubi« ie vedn« mnnmik. ljubljanske eentrale sa Živino- Pisal ie pa ovadbo oziroma pritiskal na SknbicA. nai napravi ovadbo, takrarni sodni nadoficiial Vidmar. ki ie bil ie preie hud nemakntar in Ie rad noftil novice na uho bivšim avstrtf-akim čuvaiem nemškesa znaćaia Av-•trije. — Cideeitie. Vidii Solski svet SHS T Linbliani ie odstavit Mariio Ano-«chek, učiteližeo pri Sv» Petra bliss Radgone. — ^e§e«nie- Višii solski svet t Linbliani ie odstavil Avar- Achitaeha. Dadučitelia pri Sr* Marieti na Drav-^kem poliu. . . — Kai im f>ri bm? Na Češke« te bil n* Dodlaffi članka dr- Lane*a takoi tuširan averina ▼ človeški i»odobi co> neral Boablik. Nali listi so nriaeajl ft» Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dat 8 februari* 1919. &> stcv. fe dal naš sotrudnik dr. O- vsem listom | oa raz pola ero. a ga vsled pomanikanja prostora naš list ni mogel istočasno z draeinn listi objaviti- V tem članku, ki je zbudil splošno senzaciio in bi I povod člankom dr Laneea, ie tuđi dviernien« težka obtožba proti bivšemu dež- orod-sedniku Schvarzu da ie pošilial dennnciiantska poročila ćelo za ubo-ffimi slovenskimi diiaki na fronto, ho-tec nničiti mlada živlienia- Sohwarz pa ae drznim čelom prosto sriblie v Liubliani — Češki leeionar in liubliansko abžinstvo- Iz Praere ie Čeho - elova.ski holniški vlak žt« 103 prineltal iueroelo-van8ke ranience in bolnike v LiuHia* no- Z Tlakom ie prišlo 30 čeških čast-nikov in voiakov. vsi od onpir.i oddolka Ženo - slovaske narodne voiske. ki se ie boril na strani Antante proti Nem-eiii in Avstriii na laškera boiisču Vsled tes'a nosiio vsi ti oddelki itali-jansko opremo, kakor no<=iio in bodo Se nadali© nosili oni. ki so se borili v Franciiu francosko. iz Rusiie pa rusko uniformo. Seveda pa imaio vsi ti skupne znake, no katerih iih tahko rn'/Poznamo Oddelek. ki ie pričel y Liublia-no ima uniformo laških alninov. na klobuka pa drži na ievi strani rero ?>&-$ki crrb in epredai belordeea kokarda. ovratnifc kaže belerdeče naš ive v ir»o-drem okviriu. čaetniki nosno distinkcijo, srebrn trak na franro^ki načip t-i- na rokavu podlaktin Ako ie pla^č slečen. zagledan na rokavn bluze Še rrke C« S- Ta opis ie potreben. ker «e ie članu bolniškesra vlaka prinefilo d<* ie bil v Liubliani insultiran kar ie v«*e-kakor obpoiati. tuđi če bi dotičnik bil Lah. sai nara takšni incidenti lal;ko nn-3>ravijo neHnbe sitno^ti. pa nič koristi — Za invalide« V g n 1 f> s n o knip-tiiski tečai na ktneMiski ?oli v £t--Jurju ob iužni železnici na štiier>kero se spreieme se S invnlidov iz .^tni^r^ke. Ta tečai ima pomen z]a?ti za tište, ki hočeio prevzeti kmet i iie. pa imnio o kmetiistvu že z doina izvestne uoime Stroske znnie plača kornisiia za preskr-bo vraćaiočih se voimkov- Priiaviti se je treba naipozneie do dne 20. t- ra pri ravnateljstvu kmetiiske sole v št Jar-iu ob iužni žel Pismenim r.riiavam nai prosilci prilože nastopne izkaze: o Invalidnosti kot bivM voiaki in o s-nih postaiah lažne ielernice- S 1 svezanom t- 1. se i*» zopet vpelial zasebni brzoiavni promet na vseh braoiavnih postaidb iužr.e že-lezpice v slovenskem ozemliu držnve SHS- Začaano ie zasebm brzoiavni promet omeien na državo SHS — Zamude vlakov. Obratno nad-xorništyo iužne železnire nam z ozirora na velike zamude osobnih vlakov spo-roča, da terau ni krivo osobie kakor tuđi ne strolu ki so deloma že DOPrav-Iieni. ampak ^lab premos ki ie name-aan z ilovico in kameniem Pred voino se ie pri osebnih vlak ih rabil prvo vratni anerleški ali ostravski Dreirof. sedal ie Ie trboveliski na razpola^o- Ker ie v tem — kakor rečeno — namešano veliko iloviee in kamenia- 5e ta mesa ni ca pri knrientn «topi v rrdo zrne«, ki zapre dohod zraku in ^ama-ši cevi v koHn S tem poneha vročina v kotlu ter i>rt-tisk pare. ražen tesra fe fr^ba to zmp? v "^ečiih po^taiah razsekaTi in izmeta^i-Poverjeništvo za promet se ie naprosto, da posreduie pri trboveliskem rud-nitn. — Ravnatelisfvo državnih žel em i c SHS v L.jab?iani razpisuie me?ta že-lezni^kih zdravn?kov za zdrnvn!?ke okraie Celie. ?cš+an1 in 5*'or- £rra<\f*r Obsesri zdravstvenih okraiov in službeni prefpmki zdr^vnikov o-^nneio 71-časno neizpremenicni- Pravilno kol^-kovc^e in onremliene Pro?nie ie rfo-aiti do 15. februaria 1919 nri ravnateli-stvv. dr7'»\'nih z^eznif* v Liubliani. — Zborovanie železni^vih %*rotco-fencev se ie vršilo 6- t m- v Narodnera domu. kateresa ee ie uđeležilo k^Vih 100 zeleznišVrh vpokoipncev Sklenilo «e ie napro^Ui kralir» Petra. prestoTo-naslednika Al^k.^andra in Wn^orr*. da se pri mirovni konferenoi zavmmeio 7a Dravične težnie vseh vnokoi^n^cv. ministra poslanika c- Ivana Hribaria pa. da tolmači želie vpokoiep.eev na mero-đamem Tnectu. Ustanovi] Fe ie p^tn pripravlialni odbor, ki ima nalocro ?kli-i*ati v krat-kem n^tanovni obćni zbor Zveze vnokoienoev- — TaČat ira oni za politične prceraniance v roke dr- Junka Les-kovca v fviiibliani. Dunaiska ce^ta 31-— Na isti naslov se nai nožlieio tadi razni nemški li^ri kakor »Grozer Tae-blati«. »Tagrespostc. >Freie Stimmen«. "'Marburirer Zeitunc«. >Deutf=cbe Warht< itd.. v krterih =o bile p^iobčene ve-^ti o aretaciiah, iuternaciiah in oh-5odbah Slovencev. — Vdove in sirote onih. ki so bili , iz politit'-nih ozirov med voino u-:trelie-ni. obešeni ali so umrli v za po ni ;sli ieč-i n?A iaviio -^voie mt^n^ne ni%;alo\*t* Odboru za pol. preiranvin«© v ro-re dr Janka Leskovca v Liubliani. Dvin.JcV:a cesta 31 | — Rodbina Kromaria ki ie bil od voi- ■ neca ^odišea ob.^oien in usmrćen »v»» takoi iavi svoi naslov na Odbor aa r»ol« preeraniance v Liubliani, Dunaiska ce^ta "1 — Rodbina "Rreneeta ki ie bil od voi-neira sodiioa ob^oien in iir.inrčen. nai takoi iavi svoi naslov zgorai navedeue-iBU odboru- — V noiasnilo Z ozirora n*» nriob-eeno notico v >Slov- Naroduc st 26 z dne 31- prosinca t I- pod m 'ovom >Vsetn ceni* eitateliera in č'tnti-ii^nin« srlede- naslova eo^noda !»eo*n«!va Fra ne šmida so noro^a. da se imenovani sro-?pod v Železn'kih ne nahaia — Snlo3-na sodha tukai^niih kroo-ov ie da ie crospod .^nnd nn*.le1 n:> liuhlian.^-ri fronti- — Poizvedovalna pi^arua za ?elžko dolino- — Umrla ie v LiiiMiani v 72- Tehi ero^na Terezii.i P o z c a i« Frizadoti rodbini n->še ?.:>žrTio! — XX. razredni Tofcriia- ?reh?>nie 3- razreda -e vr^i dne 11- in l-^> februari^ t 1 r^na srrr-v ie- * • vm K S 60 K S 30 K. *^ 15 K Srećke priporo-i'a LiubHanska Kreditna banka v T^iuH-lirni in n^eno noHnr/nt^e v Pelin. Ce-lovcu. SnMtn Tr.='u in Gorici- — N'aivaruvie Croatia< v Za-arrebu. ki ima z-\ S'oveniio crl^vno za-?:op>tvo v T 'nMiani. Stari trer št 11. Kfno Tdeal- Izmeđ detektivskih fihnov. ki iih ie uprizori i Kino Td^nl to sezono, ie ^Klima v Vaucourtn« film v ■i deUh. srntovo naiboli zanimiv. Rado-^•edno^t \-7:buia že sam naslov kaiti kdo bi slntM da tiel za tem đe^ekriv?ka drama. Odliknie ?** po svoi i Juhoviii in iako orisrin^lni konceociii sai Pta avtor-ia zn^ni Joe Mav in Rihard Hutter. ki Fta film znbeHta ^iidi z inko do^rimi dovtipi- Smeh v7:buia zla«H vaienec rnr> meni teg* detektiva Joe De^bpa — M?k>a Lnnda, ki f\ domneva, da ie že doseirel svoiesri oboževane^ra moistra detektiva, pa io ševe temeHito zavozi Tuđi osta?e vlosre po zasodene po dobrih isrralskih močeh- Tuđi »Glas krvi« ie prav lepa in ?«n!iiva drrma. koie prizoriS?eiearneri^V-i od In^n^nrev n"»-padeni farm Spored se predvaia še do pone'lelikn Kino Ideal- Krofr»5Vi moi^ter za dame iit et>- 5t- G. ima razs^avlien v izložbi ruski fronrh šnortni snko. kot se nosi na Ru«k^m in v Ansrli^ -Te ze!o prakti-čen. brez ^o^Tnsre- V?=-ikdo =i cr» lphko ogleda v šelenburcovi ulici št. & I- n Gosnniljn^io, LRtDBA POSLOV DAVCMfl KOMISIJ. V uradnem listu od 3. t. m. se raz-^laša pod št 336 naredba celokupne Narodne vlade, fci se tfće poslov davčnih K'jomisfj in ki dofoča v členti T„ da se dosedanji kranjski k n m i's i i i II. !; t n d Tt i e — pridobninslca deželra komisija in dohodninska prizi\'Tia komfora — ra z-du štita in mestu nifh ostani »vita nr.vi Vomisiji za vse obmnč'e finančne^a dc-zcln^ga ravnateljstva v Ljubljani, tore? hiđi za ^talersko in Korn^ko o^cmliCs fcoliknr prfnada na?! državi. Ta odredba je bita ah-^olutna potreba. Za navedeno ozemlie je namreč z dr*avr»?m preobratom in^n fa<;to prcnehpJa koinpetenca de čelnih knmfsfj v Gradcu in Gelovcti. kran^Mma komisijii-rra v n?H» st»H se^tavi kot izrađenima re-cn^onalni*na ir^tancama se na ^ta'erski in korovi oVrajf kratko Tn m?o tnefi nt«;n mo-?1; podrediti. Uc ta nn vi ti se je mnral tnret rnnie nov pririvni fornm v pridnbr»*'nsVi^ fn d^Tiodnin«Vfh za^^vah. ta oa bnđlta v 7rni<:h! naredbe §t. .136 raz^irjenf in preustrojeni fcnmisiH TT. stonrJe v LjnbPani. Iz-med detniTov člena T. »e nhčneza rnter^^a t^. da odno^Tie me^tt? d^^cinih zborov. do-Mer ne dobimo zanie i'sfnvne^a eHivaleri-ta. noverfenik 7* notranje znd^vc tfntovr ^tevfTo čirrrrov, fn «;?cer v prav tf^tern raz-merfu. Vot do«edaf đ^^eHt z^nri Pa - t^olfti^rrfrr orirfn, n»arveč po fer", dn r»fma»no nnbcnecra povoda, uffiet-^ o vzdrževati stari avstrfjsfci resrffona-lizcm. ?e mno^o vifnef?! M ^fena f. Ie člcn H. katce^a VratVa vsebina fe ta. da me-M? v t>rvl instanci priredba ohčrie r>ri-(fnbnfnc. ?n d^bodrtfne fdavVa 29 vofr»e do-b*^e) zača<:nf> v roVe davčnfh obtastev. Seđanfe frnmf«f*e đatirafO' oo svo'rm jedm ?e iz nredvofne dobe Oo-st>oda^«:?ce fn Vottčtto f»idi Dotične razmere 50 «#• na r»d fa^-rat taVo tf»m*»??ffo »oremeTit-I*, da so r-nm?«Me v svoU da^j»*Mff se^favf »>ravf a n a n r o ti *• e m. ne sriMe nat»>. đa ?e Tn^^ft-^t^ra ?e Se za *fln ^He^ffa In da star^iff fTa"l fe 5© t vso fr^iffrn mnrelf&i-ftrr^tfr» on^avft^fn 1 z o r f-hen. hote? wi se«*»v*t! nnrt !€ fw*raTt vfrHa ovafe^^tH ?e *frn<^ y»ffj fir»**n iromvtif rx>*m dohf n.i^MMfo v vse mo*o*#» ad^'^^trat^-ne svr??c. drbe Iror^no pe*r>?fVo d«'*^ f?» FTJt-avflo n»|rcd- rad. Zbmh st¥sr to li tBM f imwW đsvto* plaSevalci se čim dalje tem holj prJtožiiie-!cv da je treba na naiuui.-.o ctbnero, kal ^e Ie v kompikdranib iltv'^uii. čak&ii po četo leto in v&?. Da tak: ^mu^ ntso v prtć niti državnemu zakladu, ruri 'ednim 'lavk«*ria ćevaicenu je jasno, in »j^mere krtč« po ro medurl Ta t»a ie suJai. ko ke iz Jrujnh rai-losov borimo s per^onamimi težkočamU mogoča Ie na ta n^ćin, da &e davčna oblast va za nekai časa p^svetijo izkljuSno pH- redbenemu delu. IJas v te»n nziru bi pa bile sestave novih kernisij m ž nlo združene vo-htve se ena In zclo otK'itna zapicka več, ne jjlede na to, da *»o \3l*'.\e v okupiranih in obmejnih okrajih Kratko in mala reiz-vedliive in, da je več kot dvomliivo vpia-šanje, jeli so razmere si>'<.-t: žc *;odne za volltve v stroco upravne zastoje. Če se je vlada iz ter ra/io^ov cdto-cila za začasui razpust kotnisij L stopnie, dasi ceni v komisijonelni orireJbi eno naj-važnei^ih pridobjiev modenega davćncga prava .srne pač pričakovati tud: cd obein-i,tva, da se bo spriiaznilo s to cdredbo. teitiboii ker je lahko uverleno, da 3e bodo razpisalo vciitve čimpreje, će Ie inogoče že 2i leto 1920. Za prehodno dobo ie dala de/olna vlada vsem f.blastim z od!«ikn)n od 4. jama ia 19i'J, št. 7oy, Driinerna navodila, !.i se v bistvenih ločkah glese taUole: ». . . temvcć ?3k m\ ie na tem, da se ta provizorij ne iz-Gristi aii ćelo zlorabi v eniistran-sks iisk^UČne namene. Cim vt-:io odgovornost prcvzamejo po naredbi (št 33*>» davć> na oblastva r.apram državi, da dobi zadnjo krono, ki ii ^ra v zmislu pametno in pravično uoorabljeneKa zakona, tem skrbneje t>c p-nra!o varovati vsesja, kar bi moslo vzbu-diti v probivalstvu iiuzaupnQi>t in tišti čut b::zpravTios!i. ki ne bi bH za bodočnost naših davkov nič rrtani usodepoln. ne^o slabi vz^Icd nepnSienlh fatentov, ki Jili davčna oblast ne zna zadeti. Ra\tio formelna olaj-:*3va nrireJbe, ki io prinaša naredba, opo-minjaj davčna oblastva. da v materijalnem nziru 5e z večjo skrbnostjo m vestnostio izvedejo priredbo In v to svrha kolikor mt> uričc vzdrže zveze s tistimi elani razpušče-Tilh komici, ki so se odlikovali po svoji ob-!cKti\-nosti, zane^Ilivosti in poznavanju kra-jevnth razmer. Zakon nt'.d! oblastvom mož-nosti dovolj. da si zasiinirafo sodelovanlc takfh elementov in fih zasli^ijo kot fzve-derice, zauonike. ird. v \*seh dvomlilvih. zlasti pa v tlstih slučaifh. kjcr je po zaVo-nu pređpisan ukrep cenflne komisije, Prt-čaV*t:iem od d.ivJnib referentnv. da se bodo te mo^nosti kar na ivo i poslužili in dalf do-tiČTtikcm — njih lojalnost nanram državi prpdnostavljeno — brez rr^HVc narodnosti nril-i/nnst, da se vsaj tem potom udeleže priredbe « — Ruda v B?Ii Tvniini- Neki dobri r>oznavaleo razmor in boerastva na ru-dab v Belikrniini nrrn nisc: V okolici Črnomiia in Metlike se nabniaio bogati nidokoni in premo«rokoni- Zla=ti boirn-rc»-moiru ter po se ti rudokopi v t>rei^niin časih tuđi izrab'iali- Ker pa eo bile ta-krat prometne razdere iako oeucodne in se ie moralo rudo oziroma oremos oelinti iz neknterih kraiev ćelo preko Goriancev v Zidan most oziroma po-zneie v Karlovci* in ker eo bile uprave teh podietii veoinoma v rokah neveščUi liudi so ta Dodietin propala Premouo-kop. ki se ie nahaial v okolici Crnom lia in ki bi bil Se dnnes r»oraben. če bi se iz pieira odstranila voda. ie iz same zavisti kunila Alpinska montanska družba, ki ie vedno stremela xa tem da centralizira ves promet v svoiih irlav-nih podietiih. Tuđi nidokoni. ki se na-haiaio v tei okolici, so zelo bo srati na dobrih železnib rud^h- če bi se vsi ti naravni zakladi pričeli izkori^čati. bi oilo to dotičnim akcii^kim družbam. kakor tuđi naši domaći indu^rriii le v dobiček Sicnrno bi Fe nri takib želez-nih nirlokonih u.=tnno\*ile razne tovar-ne. ki bi izrfelavcle žeblie. žire t^r dru-sre take poirebščine. Privabilo bi se s tem delavstvo in probne val a bi v teh kraiih sieTirno tnr!i dobro trsrovina in obrr- Umestno bi bilo. da ko osnuieio akniske družbo, kakor iih imaio n- pr-v Severpi Ameriki. ki>r ?o vfi delavri do zadnie^a obenom iudi akriionarii in i:pr bi bi'i ndeleženi nri v-=«.itcoletnem dobitku, bi tim §lo delo vsekakor boli irnod rok kakor si^er Obencm pa bi se ustavilo izpelievanio v Ameriko. ki ie bila v z.irlniih letih nred voino zla.-H v IJoiikrdiini zelo veliko in bi oni ki bi pe nameravali iz^eliti dobili na do-rnac'-ih tleh tndi prtineme zaphižkc Vladn in občinstvo bi imelo od t^tra fe (lobić>k. zafo bi bilo nmeftno. da se f imnrei pošlie k^kes^a Rtrokovninka-inženiria v nape kralo da pe na licu mosta prepriča o resničnosti in renta-biliteti trera proiekta. — Prosta žsrflnfcknhu- Naro*ffia vlada ie 6 svoio naredba od 5. novembra 1018 pod či- 1I>. v uradnem listu št 2 proglasila žcrani^knho za prosto in dovoHeno. seveda le nroti i»ravi?n» 1>H-iavi ori ?»**»** to i nem daven^m nraila in proti plačilu nareinine- liirenrna mi-stoibina pa od nade Posami^ni ^aponifsi -io prineMj to nnreHbo v zelo skraipani obl;ki in 9O omenili le kratko, da ie 5?dai žsraniekuha prosta. Ravno tako kraiko po obiavliala to naredbo posa-mirna županstva,- Posledira temu i«* bi-1?» da bo kmetie to naredbo tako tolma-('iii. da po zdai država vob^e ne briffa za fsrrtnioknho in kuha lahko vsffk bre« nriiave brez intervencije finančnih or-tranov in brez v^nkfcra i^>bacila- Zato so skorai vri ki so kuhali žeanie. v nai-boliši veri knr ?^mi odstm^ili pečat 8 kotla in so kuhali žcranie tebinič meni-nić. V«=e te liudi ie ov.idila zd*\ financ-na oblaat sodiščem. ki postooaio proti ovadencem v smislu § 316 kaz- zak Ta pa doloca sa tako deianio kazen sapo-ra od 1—3 mesecev. kadar se ie odtrffil pečat iz radovedno?5ti ali naravvosH. torei ne v nameri nroti nostavi kuhati žfiranie- Ce ie pa odstrani 1 kdo ne**t \% zaničevania ali da bi proti osiromn brez oblastvenera dovofienia kuha] žcam'e. tedai srrozi % 316 kas- žale. s stroeim saporom od 1—6 me^eceT M stotine kmetovalcev le ovadenib raf teea prestonka in strofo kasnogn* dasi so ravnali ▼ naiboHM veri Obcir ski ured! in fesniM nai bi rale taki kočliivih gtrari spioh ne obiavliali k kor v nenopolni obTild. lcer z net>oi>o no oblavo samo Ihiđl ▼ smoto In ikoa pripravilo- _ .. — Ka$e m^nntT« Tnr P- AV ravno bode tvorilo vozdflrstvo vax^ ttwn>or1ar^ko pano^o v na8i fnffoc' vanski driavi. Fe le malo «tvf»rno ra pravila v iavnosti o tem- Objjrni v sdovi Bome. hrastove lame Hrvate« Slavontle letovi in^mrtkoti mamo neea Pohoria in eaviniskih planfa in naleca Korota na reprezentiralo velike zaklade lest v naši novi domovini ttr so podlaea za pri* merno lesno indnstrilo. ki producira toliko, da ie moeoo colo izvoz lesnih prodaictov. Mnoeo irozdov Srbile uni-čili so Tnrki. da so s tem odvzeli četa-žem skrivaližča. Nernci in Madžari so Da že tekom voine orooali sr bek e no-kraiine hrastovia« Gotovo se bodo tanv kalšnii meroiaini kroči začeli zanimati zri cozdove V kraiih. kier se na-haiaio le mali srozdovi. zasebni ali ob-činski po ti le prinomocek nri cosno-darstvu in si cer za nabavo drv in ^te-He- Za raciionelno co-SDodarstvo ozir-lesno industriio nrideio v Doštev kmeo-ka in erednia cozdna Dosestva na Po-horin v sa vinskih planinah in na Go-renjskem, radnlie voliki sraščinskt. oV-inski. državni ffozdovi in isti Dre-raožonf«kih korpora^ii- V Sloveniii so opravi i ni i do ^edai državne tfozdove crozdar-ki tehpiki: unaimo. da se sča-eoma ne izročiio ne.^trokovniakorn- V tehnicnem oziru i=o di*Žavni »zozdi ye-einonia vzorni, toda finaciieino ni^o dosesjii visino doliodkov v privatnih trozdih Velike zasebne in občinske cozde vodiio tuđi do zakonu erozdarski ui-adniki. X*i dobro gospodarstvo v zasebnih firozđih \-pliva država potom cvojih Eozdarskih inšnekcii: v stari Avatriii bila po podreiena t& nadzor-stva ) oličeni oblasti- Jako važno bi bilo. da M postala ta eozdna nadzorstva samostoine oblf^ti. na Čelu m'im dezel-ni (uokraiinskO nadzornik- Ta institucija uzi ti bila vzcroievalna in nai ne dela samo s kozniio. teniveč boli s predavan i i proti kršitvi irozdnih zakonov Ker oderania nem^ka nestrpnost naše ffozdarske in poliedelske visokošolce z Dunaia, nai se ustanovi Čim prei zem« liedeiska visoka šola potom »poiitve Šumarske fukuliete zacrrebške univerze in krizevačke poliedelrke akademiie-Treba bode dosti trudnpolneca dola in proučevania za irozdarsko znanost: razven nekai hrvatskih in slovenskih kniižic o sploršnem srozdarstvri. nima-mo prav nobene sozdar^ke literature, zato ti čudni nazori o cozdih in ?ozdar-stvu v naši iavnoRti Gozdarskih sred-niih t^ol ne potrebu iemo. pač pa več dobrih sol za cozdarie med temi eno talvb holo za Sloveniio Tuđi nai se noučuie ££ozd;irstvo v poliedelskih šolah takih kraiev, kier ie zraven tuđi prerei ao-zda- V kratkim se osnuie slovensko so-zdarsko društvo ki bode zaatopak) ko-rišii Grozdarstva ter sirilo zanimanie za erozd s spi.-i. predavanii in ekskurziia-mi Iskalo t?e bode stike z iednakimi društvi v ostalih iuffoslovan^kih po-kraiinah. Bodoča- airrama reforma nai povzdieme poliedelsko produkciio z od-pravo tlake v Bosni, kolonstva na Go-riskem in Darcelaeiie otrromnih kom-pleksov rodovitne zemlie posebno v Slavoniii; veletrozdove Dlemstva se na-merava porlržaviti. Na Slovenskem pri-deio v poštev veninoma velika srozdna posestva plemičev« Problem agrarne reforme ie veliko težavneiši za vele-cozdove. kakor za poliedelsko Dosest. Pred lagano ie. da nrevzame velesrozdo-ve država, toda v sozdarskih krosrih orevladuie mnenie. da se ravno državni sozdovi. kakor že preie omenieno. ne obrestuieio primerno- Dovoliti se misli tuđi pašno pravico v državnih srozdih: merodaini kroei nai bodo prepričani, da, ako se to uresniči. v oetdesetih letih ne bodemo imeli dovoli lesa za lastno državo, temveč bodemo morali ©e uvažati znatne množine lesa- Ker bi bilo to za državo naravnost katastrofalno, nai ee poprimeio teera. problema lo etrokovniaki in se torei ta problem ne resi preko srlav naših gozdarskih teh-nikov- Stoiimo torei pred alternativo, gospodarstvo v državnih «N>zdovih tako preurediti, da bodo sozdovi dobička-nosni za državo, ali pa ako se to izka-že kot ne mosroče. nai se pokličefo dru-sre korporacije, morda zadrnsre. ki bi prevzelo veleeozdove nlemičev- V kraiih. kier prevladuie poliedelstvo znatno, nai provzameio te srozdove občine. ka-tere odkazuieio potem svoiih srozdar-skih orsanov občanom drva. hlode in steljo Ako pa ootrebuieio sosedie državnih, oziroma razlaščenih eozdov našniko. nai pe raie odstooi del eozdov dotični občini in preuredi v pravilen pašnik. cozdna tla pa nx»i ostaneio ie za produkciio lesa. Glavno načelo za cospodarstvo v državnih in privatnih irozdih rai bode: Vzdrzati produkciio lesa vsai na «edanii visini in ako mo-aroče io še povijati- Zraven živinoreie. eadie- in vinortistva bode v Sloveniii crozdarstvo claven vir dohodkov. kaiti r»rodukciia žita mora z.^o«taiari rlede na l&žio produkciio v SlavoniiL Voivo-dini in Srbiii veled rodovitneiše zemlie; temboli se io torei treba ponriieti ztrorai omenienih pano«- .Jedno ten maksimuna za velikost srozdnih no«e- stev. ki ne bodo razlaš<5ena. oziroma reducirana ie nemosroč, makRimum nai bode večii. čim višia ie abpolntna viši-nR, čim večia prometna oddali^post Sn čim manisi ie letni prirastek rfotičnecra srozdneffa posestva O vsakem po«a-meznem s luča i u razlastitve oziroma re-dukciie noeestva nai obravnavaio okraine komisiie. y kateri bodo zacto-nani tuđi »trokovniaki. zlasti tehnik srozdnesra nadzorstva dotičnesra okraia-Plemičev ^ - Slovencev. lastnikov vele-?ozdov nimamo: na.^e velekmete in lastnike srednie velikih crozdov. izrned katerih iih ie stalo dosti v prvih bornih vrstah sa naio konečno uledinier.; kateri vodiio svoie gospodarstvo oseh-no in vzorno. nai se obvaruie pred temi daleposetnimi odrtdbami. Vsi. ki nan le pri srcu irozdno vprašanip. de-laimo Ie v procvit naših krasnih aro-^dov. kar ie le v blacror naše države. Oosđovi naii so blagostanje in kras laŠe mlade driave* — Trrev»ka korespondenea « Tr- toai. Vlada le namanila trerovski in brtniški zbornici v TJubliani, da bo. akor io obveftča italiianska vlada v rstu. odslei dana možnost. trarovsko orespondenco s triaakimi tvrdkami po- Hati redno dvakrat na teden v Trst- a steer ima biti koresnondenea pisana n možnosti v italilanskem. franeoskem i anrleskem isiemoraa eventualno tu* i nemdkem iezikn Pisma moralo biti lakirana- Pisma zbira trrovska In »rtniska zbornica v Lfobliani in sicer ^ v vrećica rt zapecatenih s nradnim čatom posilia na postalo italiian- cenu kuririn Dunai-Trst kateri potv- .o vadao vsafca tei dai akosi T j^^rljaitr- Prvo poSiliafev prevzame italiianski kapitan Se^rre. katori se ustavi v ta na* men 10. ali 11. t* m v Liubliani Dalie iavlja italiianska vlada da nai oni interesenti, pred vsem trcrovcL kateri že-Uio osebno Dotovati » Trst. do 10« ali 11- t m- preko zbornice ietemu co3po^ du dostavilo dokumente in sicer nai navedeio namen potovania in koliko časa hočeio biti v Trstu in nai prilože fotoerafito .. — Zveza industrncev. Dne 9- fe^ bruaria 1919 ob MIO uri dopoldne vrži se v dvorani meetnecra masristrata v Liubliani ustanovna glavna skunščina Zveze induetriicev na slovenskem ozemliu države SHS — Vrvnrski nioistri zbrani vsi iz Sloveuiie ua sestanku dne 2- t n> sklf»-ni li po ustanoviti zadruiro. — Centrala določila se ie enoglasno ori Ivanu N AdamiČM. — Deputaciia odide v kratkom v Zasrreb in Belcrad* — Razpis natečaia Poštno In brro-iavno ravnatelistvo SHS za slovensko ozemlie vabi s tem poštene narodne tvrdke. da se za sedai potesuieio za slede«'? dela: a) kovaska dela. (noprnv-lianie in izdelovanie vozovi: b^ kolar-ska dela; c> izdelovanie pečatnikov: d^ urarska d?la, (popravlianio stenskin urarinih ur): e) sedlarska dela. ft>o-t>ravlianie torb za i)ismonoše>- K točkama a) in b) omeniamo da se more poteeovati za vsa taka dela tuđi ena sama tvrdka- — Natančneisa poiasnila se dobivajo v uradnih urah od S- ziu-trai do 1- popoldne in od 4 do 6. zvečep uri požtnem in brzoiavnem ravnatell-sivu v Tjiubliani in sicer referentu za ekonomično zadeve pri poštnem komi-sariu dr« Janžekoviču- Ztfravje. Avstriia redi vi va! V zadniem ča*?a ee poiaviiaio dan za dnem nalezliive bolezni. ki so med svetovno voisko raz-saiale po boiiščih ter so iih vrniv^i se voiaki prinesli domov- Ena uaivzne-mirliiveiših od teh ie pesravica (Fleck-typhus>. kaiere se ie videlo v Liubliani v zadniih dveh tednih več slučaiev na voiaklh. oziroma takih. ki so se vr-nili iz voiačke službe* Ako pomislimo. da ie n pr Srbiia izsrubila v voiski po* lovico svoiih zdravnikov vsled te mo-rivke, rfobimo pred nio urimerni re-spekt Kakor ie epidemiia peeavice frrozna, tako en<>6tavna ie metoda, da io zaieziirio in se ie uhranimo. Pecavico namreč pren'.aa uS in nnicenie uši po-meni uničenie epidemiie- Nas narod na Slovenskem ni ušiv od doma, pač pa mu uši Drinaša voia.štvu. ki prihaia vsled uezmožnosti sedanietra. sanitetu cera vodstva ušivo doinov. Razmere t-o take. da so daned vse voiaške bolnice v Liubliani ušive, za pegavieo ie zbolela že ena strežnica iutri nrm lahko obole zdra\Tiiki in epidemiia v vsi svoii na-j?oti ie tu- Gospod saniterni referent dr. Kobal. ki tako vsiraino vsakemu pripoveduiete o svoiih oreanizaciiskih taletnih. ali imate že brezhiboo đeluiočo razuBevalnico. ali veste koliko proti peeravici imunih liudi imamo, ki bi se uporabili brez nevarnosti za ta po?el?! Druse roke bodo pač morale poseči vroes. da preprečiio ppidemiio, zaneseno po voiaštvn. ker ie sedanie voiaško sanitetno vodstvo p.ič tako nczmožoio. kakor ra ie bilo redkokdai naiti v stari Avstriii* Kar ie že v Avstriii bilo ob-soieno na smrt. to zdai na čuđen način vstaia v Jueroslaviii k novemu živlie-niu. Dr C- — Štaci ia za malariio- V doželni bolnir-i liublianskL pavilion st- 2. so ie otvorila štaeiia za mclariio. kaiaor se težki slučaii spreiemaio v zavodno oskrbo- Za lahke bolnike pa ie upelia-na brezplačna ambulatorna ordinnriia. kier se bo vsak dan od 8. do 11- đonol-dne vršila tuđi preiskava krvi za osebe, ki so bile za malariio bolne Onim, ki so bili raeđ gvetovno voisko na vzhodnih boiičcih, zlasti v Aziji, in ob onem đnna priložnost. da si daio od časa do časa. tnkai prei skali kožo radi drujrih tronirnih bolezni- — Dobava kinrna. Komando dravske divizijske oblast v Ljubljani obiav-Ija nastopni oklic: Vsi otii zdravniki, ki so navezani na la^tne lekarnice. dobilo na želio kinin pri »Zbirališču samtetne^a materijala v Llublmni. in sicer brezplač-no proti preiemnici in protipisu. Prošnje za dobavo kinina naj se s priloženim! sprejemnicami naslavlfaio na zdrav-stvene^a referenta Dravske diviziiske oHasti. !z »Zbirali§ča» dobljcnt kinin ie vporabTiati za zdravlienje ix službe od-pusčenih voiakov, ki so med vojno cboleli */a malarijo. Takim bolnikom se mora kinin daiati breznlačno. — Slovensko zđravm^ko drastvo ie sklenilo na zadnii ođnorovi sefi, da bo prirefnlo rprlne znanstvene večpre % demonstrpciimni v?nk tretli četrtrk v mesem- Prvi izredni znanstveni večer bo v torek Ane 11- i na ob 5- popoldne v đežeini bolnici. Predftva! bo «? dr Tvnn Ma tko: »O problemth mala-riic«- — TeCal o neci in nrebrani dt>-ienMcov. ki «ra nriredi Akademiia. se prične v torek. dne 11- februari*, v re-^lki TI^ nad^tropie od 7.—8. ure zve-čer- Vpi.=ov?»n1e v?^k dan. ražen nedeli m praznikov od 11—1- ure v Simon Gre""orčičevi kniižn^f IVoTfova ulica 10 — Vstopnina 20 K se na zahtevo zniža. Kultura. — Franeosko - slovenska orcnnt-zacifa v Izubijani Narodni đoni- Ueta-novni občni zbor se %TŠi v n^delio dne 9 fenmaria 1919 ob 11. uri dopoMne v Narodnem domn. I- nadstrooie. K ?.x-nesHivi udelr»žb? se vabiio vsi član? ki so neznan'li svoi nri^fop. Pri izfldie. se izreno pouđpria. da zr>a5a čl"T»arina za r»onk redr«« pre-dvenia. ©V«fcov*n?e Vonver^^Hf^rp«^ krozka iitaln*<^*n knjižnice skun?»i me-pečno s«mo 10 K In dn im*»io vsi čl*»n! brez Meme enake prr.vico- — V ii* . kltučno porabo si ie orf *nizacita ie sa-1 atemrala sa> avoia predavaiija.lroTi^ 31. Stev. »SLOVENSKI NAKUtT tfae 6 februarja 1919. Stran 8L zaenski krožek. čitalnico in đnure dH-rsditve malo dvorano Narođnetra doma. — za poak pa potrebno učilnico* — Celfo. Dne 4. t m- so priredili v Celju elani Iiublianskeea gledališta: ^opranistka Hana Pirkova - Ieo-rova. koneertni moister Rihard Z i -k a in kapelnik slovenski skladatelj Janko Ravnik koncert: to ie bil prvi kuncert slovanskih umetnikov v celt-rikem nemskem cledališčn z izbranim i'ovanskim sporedom Proizvaiania so uila v vsakem oziru mnetniško na vi-.-ku. napolnieno cledališče in vihami rtlavz za vsako posamezno točko pa .s. iasno dokazala, da ie tndi v maleni 2r.£tu dovoli ljudi, ki znaio ceniti in uživati — pravo umetnost- Hvaležni smo vodstvu liublianskeera ileđali&f'a. fi.i ie svoiim naibolišim močem do-volilo nastopiti v Oelm in s tem na iz-redno lep način pokazalo, da ie res n a-rodno eledali.^če. namenieno vppmn našemu narodu in ne samo mestu Liub-ijaai- Iz ffledaliske pisarne. V soboto. 3. t-#i- v dramskem e 1 e d a 1 i š o u 7vc5er ob 7- Jureičeva trasređiia >Tu-zomoT* za *Ct abonemeni« — Vouer-Beni u i e d a I i ž č u ob pol 8- zverer opera >Jevrrenn Onie£rin<; za >B< uho-n^ment- — V nodelio, 9 t-m. vdram-s k e m erledališću zvečer ob pol 8*: >Chaxleveva tetac i zreo abonementa-Za operno jrledališče se na snlošno zeijo obeinstva repertoar ponovno r.remeni in sicer ie sedai stalno dolo-na poDoldne ob pol 3. liudska isrra >])ivii Iovec< izven abonementa. Zve-■~tr ob pol 8- pa opera 3-Prodana neve-6ta< izven abonementa — V ponede-Ifek. 10- t. m. v draraskem srledali-ku zvečer ob pol 8 >Tiha srečac izven abonenienfa* — Operno glodalice osiaiie ta dan zairrto. Ivan Cankar. Nainoveiša slovstve-na zerodovina. ki io ie spisa I nriznnni slovsivoni zffođovinar dr- Grafenaner. pravi po vsei pravici o tem naivečiem našem mo^u: >N"fe£rova umetnost stoii brczsporno na svetovni visini in Can-karjovo ime ie znano daler izven slo-venskeera ozemlia x>ri Čehih in vseh Slovanih. pri Nemcih in Italiianih Cankar ie klasik modemosra romant?č-nesra simbolizma in on edini si ie nri-do'»il eri as in ve'iavo rnđi uri velikih evropskih narođih • . •* Takn ie sodha >.'J;o kompetentne strani« Vćerai ie nredlasral dr I- L».. da se imenuie drr.msko elednJišcf* po kaićem velikem našem možu- Kdo ie vredneiša kot na? a.-iivečii erenii. ki nam ie vrhu tesra dal nu'boliše drame. Ha, .<=e imenute po niem novo erledisce? Zadniič se ie nekie rtrcdiajralo da se nai prekrstilo nekte-re ulice. Ali bi ne knrilo. da se imennie trc pred crlediščern k1" nai bi se nazivalo Cankarjevo eledališče. — Cankar-iev trg? — Simon Groo-orei^eva favna lfnd-t»ka knjižnica v Wolfovi ulici št. lOl-izpo-oitiie kniice vsaki dan od 4. do 6-r»'»no?dne ter ob nedeliah in praznikih •>ft 10- do 12- dopoldne- — Kniižnica SnloSneca glovcnske-sk društva v Liabliani ie odprf.i vsak :or>Az. četrtek in soboto od 4. do 6- pope Idne. — »Književni Jn«r«- Kao dvobrnv izlila ie ž—3- sveska Kniiž Juara. od \oie ie dobar deo posvećen usnomenl ivaaa Cankar^ Zastupam su Niko Bar-?u!ović. Stefanović. Car - Emin, Ivan '""■nkar (Trz >Podob iz sr»ni<>. An«nif»tin I ''pvić. Bozo Lovrić Božidar Borko. Milnn Pueeli in dru ci Razven tesra oraeniamo bogati pregled >Kniiževni lus-i ie iedina iueroslavenska kniiževna reviia. koia izlazi redovno dvaput me--K-nu latinicom, ćirilicom i slovenski-Cena na srodinu 48 K. Crna ovom dvo-Irom 5 K. — Unrava KnTiževnosr Juxa. Zagreb. Gundalićeva ulica 29. — »Jnffoslavenska N'jiva«. Primili smo 5- broi reviialnosra Hednika >.Tp«ro* -iavenska Niiva< s ovim sadržaiem; iJr« Mi lan Popovič: Naše narodno jedinstvo- — Dr. D*rć: Čiia ie Tstra? — Dr Liudevit Probaska: Popiedovna re-forma — Din : Taliianf i Jueroglaveni- — Smotra: A srama reforma u Jneo-slaviii (Jurai Demetrović): *r Bude Bu-'iisavJiević (Dr- D- Prohn^ka): Pred-uvfet n.icionalne muzičke kulture fAnt-T)obror»ić); Budiznm i krpć»nstvo (Tjec-'•"»r) itd- — Listak: Drasrutin AleksSĆ: Nova pisma — Godišnja pretplata na * Jugoslavensku Niivn« iznosi 42 K, noiedini broi 1 K — Narudžbe šaliu Fe na upravu u Zasrrebu. Nikolićeva^ul- 8. NainoveiSa poroOla. ITALUANSKE PRIPRAVE ZA SPRE-JEM ANOLESKE IN FRANCOSKE MISUE. Reka, a februarja. Iz Vdoskc jav-"aL°Vda ^ ItaIiian* odstranili v dveh nočeh vse hrvatske napise in jih nado-mcstili z italijanskimi. Pričakajejo nam-reč v par dnevih obiska ansrlesko-fran-coske msije, zato so odstranili vse znake, ki bi kazali na to. da je Drebival-stvo ju^oslovansko. Iz aradov so od-pustili zadnjega hrvatskec:a uradnka ter nastavili po vseh uradili Volobke in Opatije same Lalie. KONFERENCE HRVATSKIH VELE- POSEST7VIKOV. Zagreb, 8. februaria. V Zagrebu se vrši konferenca hrvatskih veleposest-nikov, na kateri se posvetujejo. kako bi mogli najuspešneie braniti svoie interese v vprasanju agrarne reforme. O Poteku in sklepih te konierence se va-rtje strofa tajnost Nuina agrarna reforma se pač ne bo dala zadržati. POLITIČNA VISOKA ŠOLA V PRAGI. Pra^a, 7. februarja. (Lj. kor. urai!.) Glasom Dunajskecra kor. ura la poroča vNarod«, da se mmerava v rriiiodnjih dneh preosnovati čc§ka politična visoka Sola, ki bo v bodoče najbrže c»b?ta-jala iz šestih oddelkov. od katerih bo eden namenjen diplomaciji, drugi pa žurnalistiki. MIROVNA KONFERENCA. Paraz. 6. februarja. (Li. kor. ur> Reuterjev urad poroća po Dunnjskcm korespondenćnem uradu. da se bo po odhodu Lloyd Cireor^eja S. t. ni. in pređsednika Wilsona 13. t. m. pričela doba napomena dela v komisijah mi-rovnej^a posveta. Visoka britsKa oseba je izjavila, da bode mir sredi poletja skJenjen. PROTIREVOLUCIJON A R JL Budimpešta. S. iebruarja. (Lj. k. ur.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Višje mesino fflavarstvo je odredilo pri nekaterih osebah. ki so se ud^ležile protirevoluciionarnesra jribanja, hišne preiskave. Prvi je bil na vrsti bivši vojni rninister Bartha. pri katerem pa nišo našli nobenih kompromitujočih doka-zov. Bartha se je pritožil pri ministr-skem pređsetiniku zaradi hiŠne preiskave. Hišne prciskave so taai bile rri crofu Hndiku. pri jrrofu Ludviku Ba-tl.yaniju. pri grrofu Josipu Karo!yju. pol-bratn predsednika republike, katere so zaprli. CESKA NEVTRALNOST. Dunaj, 8. februara. (Lj. kor. ur.) Će-hoslov. kor. urad poroča: »Nene Freie Prcssec prinaša razgovor s predsedni-kom o stališču čehos!ova5ke republike n:ipram jucrosfovanskim in italijanskim sporom. Masaryk je izjavi! popolnoma nevtralno, da je Cehosfovaška republika že dalje časa v prijat^fjskih odnoša-jih z Jus:oslovani, z Italijo pa je imela ves čas vojne tesne stike, Italijani pod-pirajo naša stremljenja ter so za vojno oborožili čehoslova^ko armado v Italiji, fcadi teh okoliščin moramo biti popoi-noma nevtralni. ZDRU2ENJE NEMCEV. Wefmar, 8. februarja. Slov Naroda t- IzffuMien oenar* V ncdelio se ie zsrubila svota 2(H) K od Jelačina na Do-lcniski cesti, do doleniskeira kolodvora na tramvai- Ztrubila era ie neka shižki-nia in io niena last. za karoreera si io ravno hotela nekai obleke kunit! Pošten naiditeli se nrosi. da ca odda nroti nacrradi pri A Kramar I lovca 17. ali KriževnL-ki ulici 10. I- nadslr- levo. Naidena ie bila na treru manija vrsota denaria. katero dobi iz&rubiteh nazai ob donoldanskili uradnih urah v mestnem tržnem uradu. Na^lo se ie nekai denaria na ICriav-?evi cesti* Dobi se na Eriavčevi cesti šiev. 21- Promet — Vozni red osebnifa ta mešanih vfa-kov na progab ravnateljstva državnih zc-leznlc SHS. v Ljubljani. ProjiO Trbiž-Jesenice. Odhodi iz Trbiža 8.06 dop., 6.21 pop., prihodi v Jesenice 9 20 dop^ 7.35 pop^ odhodi iz Jesenic 1030 dop., 10.05 pop^ prihodi v Trbiž 11.45 dop^, 11.20 pop Proga Jesenice - Bistrica - Bo-hinjsko jezero. Odhodi iz Jeseni;: 10.35 dop„ 10.10 pop„ prihodi v Bistrici-Bohlnjsko jezero 11.34 dop. 11.09 pop., odhodi iz Bistrice - Bohinisko jezero 8.06 dcr?., 6.36 pop., prihodi v Jesenice 9.15 dop„ 7.45 pop. Proga Jesenice - Ljubljana g 1. kol Odhodi iz Jesenic 5.19 dop.t 10.20 dop- S.22 pop^ prihodi v Ljub-Ijano z\ kol. 7.36 dop., 12.40 pop.. 10.46 pop, odhodi iz Ljubljane rI. kol. 6.57 dop., 11.54 dop., 6.45 pop- prihodi v Jesenice 9.30 dop„ 2.31 pop^ 9.18 pop. Proga Kranj - Tržič. Odhodi iz Kranja S.15 dop, 1.05 pop., 8.25 pop., prihodi v Tržič 9.12 dop., 1 59 po., 9.19 pop., odhodi iz Tr-ž\ča 5.31 d., 9.30 d., 6.30 p . prihodi v Kranj 6.18 dop.. 10.16 dop., 7.19 pop. Proga Ljubljana drž *k o I.-K a m n i k. Odhodi iz Ljubljane d. k 748 d., 3.10 p„ 7.3u po?^ pr!h. v Kamnik 9.02 d., 4.34 p.t 8.45 d., odhodi iz Kamnika 5.28 dop, 12.00 opoldne, 5.05 pop-, prihodi v Ljubljano d k. 6.44 dop. 1.18 pop.. 6.26 pop. Prow L j u bi j a n a cl. koL - Novo mesto - B u b n jarci -Kočevje. Odhodi iz Ljubljane s! ko!. 8.00 dop., 7.04 pop., prihod! v Novo mesto 10.55 dop« 9.58 pop., prl^iodi v Bubnjarcih 1.16 oo . 12.08 dop.. prihod! v Kočevje 11.11 dop, 10.16 pot).. odhodi iz Kočevja 5.50 dop.. 5.46 pop^ odhodi iz Bubnjarcev 3.53 dop., 3 50 pop„ odhodi Iz Novela mesta 6.0,^ doo.. 6.02 pop., prihodi v Ljubljano *1. kol. 8.59 dop.. 9.03 pop. Na delni procri Trebnje-Novn mesto odhod iz Trebnjega 6.42 dop^ prihod v Novo mesto 7 16 dop., odhod iz Novega mesta 9.16 dop., prihod v Trcbnje 9.50 dop. Proga Trebnje - št. Jar! na Dol. Odhodi iz Trebnjecra 10.30 dop., 9.33 pop., prihod v št. JanŽ na Dolenjskem ob 11. uri 2S min. dop, 10.31 pop.; odh. iz Št Janža na Dolenjskem ob 5. uri 28 minut zjutraj in ob 4. urf 59 minut ponoidne; prihodi v Trebnte ob 6. ori 32 minut dopoldne in ob 6. uri 25 minut popoldne. Proga Novo mesto-Straža - Toplice. Odhodf fz Nnvesa mesta ob 11. uri 12 minut dopoldne, ob 4. popoldne in ob 10 uri 10 minut zvečer: prihodi v Stražo - Toplice ob 11. uri 30 minut dopoldne, ob 4. ari 18 minut nonoldne in ob 10. uri 28 minut zvečer: odhodi iz Straže-Tonlic ob 5. uri 27 minut zjutrai. ob 11. uri 52 minut dopoldne in ob 5. uri 20 minut popoldne: prihodi v Novo mesto ob 5. »rt 45 minut zjutrai, ob 12. uri 10 minut popoldne in ob 5. uri 38 minut popoldne. P rog ft Spodnji Dravograd - Velenje -Celje Odhodi iz Spodnjega Dravograda ob 8. uri 41 minut dopoldne in ob 5. ori 23 minut popoldne; prihodi v Velenle ob U. uri 48 minut dopoldne in ob 7. zvečer; odhodi iz Velcnia ob 5. uri 39 minut tjutraj, in ob 7. uri 10 minut zvečer; prihodi v Celje ob 6. uri 58 minut zjutra} in ob 9. uri 15 minut zvečer. Odhodi Iz Celja ob 7. uri 44 minut ziutraj in ob I. uri 50 minut popoldne; prihodi v Velenie ob 9. uri 13 minut dopoldne in ob 4. uri 22 minut popoldne: odhodi iz Velenja ob 9. uri 43 minut dopoldne !n ob 4. uri 44 minut popoldne: prihodi r Sadnji Dravcsrad ob 11. uri 20 minut do-pcldne in ob 7. uri 56 minut popoldne. DariSa. Narodni davek fZakasnelo«) Franc Rnaflie. to vama r. Šmartno pri Liti u 5000 K- Hranilnira- in po^oiHnicp ▼ &t. Petru nižie Maribora 1000 K. Zbirka žuDanstva Oor- PoUe in žtmnlfe Sote-ska 352 K- Bojec Anton nabral med nos^in^kimi narodniaki ob nrihodu Italiianov 202 K. Učitelii. colenci in eoienke Križtofoveara zavoda povodom pr^znovania nied'ni^m'a države SITS 140 K 26 v ob nriliki domačesra »lavia nabrnno v penzionatn Dolinar 110 K* — Srčna hvala! Posnemajte! \Jtv.r\\ so v Liubijani: Dne 2. februaria: Marija Darinka Než-mah. rejenka. 5 mesecev. Strellška ulica 15. — S. Flavtia Marija Potočnik, nsmllientau 59 let. Slomškova ulica 20. Dne 4. februaria: Fran Kasch, bivH trjrovec. 80 let GosposVa ulica 4. — Albina Vel^avrh, rejenka. 4 leta, Strdl§ka ulica 15. — Tvana Bezeliak. bolniška devlca, 46 let, Radecke«:a ce!•!• » LpMVitaa.____________»685 Ibtjo raeliloTsiia loba it^tsi:^ gospodu. Kje, pove uprav. .Slovenskega Naroda".____________16o9 MatdiTban« se kupi ali se vzamc v ĐoOSSlJO zamena Ponudbe na u^ravniStvo .Slovenskcga Naroda" pod .Sla4kMM,/1«75 1675 crveno dobavlja po dotrovo j na veliko. Naslov pove upr. SI. Nar. 1661 mm tmam ^si vn;,. nudbe na Qf>ravn Stvo Slovenskega Naroda pod JutnOidJa/HM'._________ Pisotiit li đtfrt rz!u'iz;zr t^rdki P. Primoiič, mizar^tvo ia parkete, Trnorski pristan 4 1662 h rajfiii MW. &i?« - hrvauko-štaireiski men •• 9pr*iaB4)s več ofenicmh hlapcev h konjem, ko-čijafl ttr ta poij&kf posel Nada Me vtt ožen emh kiavarjev, M to bHi ie v csalci ilafM Us tna|o d >bro molztl; spreime m tuđi en ofenjea tatar, dober v pisavl, in b*% Ie v enaki služb na ve^ji gra«čn>. Dibiio prosto sta-novtnte, kttnavo, oHvo tinte, mieko, sol ter mMt€oe pUCo, vse po d^gn. 7i ftvn^fiiri vzamem fama siromašnih IA SVHClji Imd- v stvori 16-17 t J«žef Planina »•fatec. Štajersko. 1597 D/a MiiifiiTiiIlirjlra la'eita ^u"': Maks Ferjan, Hrenova «1 19. 17C2 JiuailraIi!iiinW!t7iobb^nl,Bpr Bakinu, Dunaiska cesta dne 13. t. m. ob 10. ud dooludoe. Hiftfii Himti za žrmlie (maH mllni HlUilJ iafiim za 7. drob) izvrstnega •rd 'ka ^e prodam. Ce«a "o dogovoru Jtfeff Plavi«!. Rtfatec. Stafereke. I59f I?! IlJI 2ffiMlT3ll ttll /ek^tnćoo 'O^tO is^em s 1. m^rcem za novopo-roćenca. Pismene ponodbe na oprav. Slov. Nar. pod .Dre trti lfC\ hm fflkni ^PO^e v vsaki mno2ini UI9 Ilunl no dnevni ceni droger ja .Adrija' v Ljubljani, Sekvourgova ui. >r. 5. W>ifca) Mmlm je naprodaj ravoo Um.____________________1665 ■w tim ti m pTn^r«1 nah Jake* McmentK, ■#•»#■»> hi Irgt« *ee t Mtialm* ariictki ? aUtgotcili. P HtkMđcL_______________________1656 ntitei mm £?&J%u i^eta n lesnu veletrgovino v Zeles-ni Kaoi?! na Koroft.em Plača po do covoro. Zahteva se marile slov nske m, hrvatskega In neartkega jrzlka Stvar te z Io nufns*. Ponudbe n» na-Mo- Kttf •ttaatam. leaal ta#**c v latttal Kifttl tlaJilUJ 16M tnm¥ tn'fanor(cvirn) ima n* prod;li đUlUI »aMOJlel trgoriaa s seae«! S^er t Kont.. LJifeljaoa. 1670 IImm več sežmev fkbfter) srthfh mo-U!fu dam v Ljub'iani. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 1683 DtiHb fH Ufa z oMmlm vrtom v rlVBđ U llM Liublrani, event se tuđi zamenja. Pismena pnmidbe na uor Slov. Naroda pod .Zineijim 167t". Stonaroije a iae r &o*t*£ hrane. N* razpola^o tuđi živila! M>cl P«l;aa*ek. PtJjaatia cesu i. 1701 Ttfflntn za upognjeno pohIStvo ah IfllHlU pošlo nje, ki bi bilo rriprav n/ za tovarno na vodno moć se kuD Ponudbe na L hrv. stolarska i ta pet tidiuga Zagreb. 165 Sli I Mfjnfc ttsteimi, ki ml pre-JIV ■ BalilaT skrbi moderno stanovanje S 3 soba ml (rodoina 3 oseb) Pismene ponudbe pod •Grtdec/Itn* ca upr. Slov. Nar. 1692 ■m fnttlhli * ■Tar*taeaa Aoaa« • Wč II|IIIII ftiii«. kier ie bla do sedai pisama okrainega gavarstva, •M« taaxa| * aa|«ai FoaoJUolei v C^iau i6o6 kmmmmili tptsttnja, slovenskega •n nemškeea jez ka popolnoma zrno-2na, aa> !#£• z» tovam sko rodjet.e Reftektantlate, ki so poteg tega ve&e tuđi nrvaSfine imato prrdnos*. Po-nadbe pad .TaktjlaJI aaatl^IIK" "• apc SWv. Nac ^^ UM tfnrinirfl 7a 'cle^o (Drehhank) kup JllluUilU Fr. FlorjsaCrc, Šelenbnrgova al. itet. I. 1671 MnfiiHn tnln PH 35 ali 55 kB"lm-ulUI U nUlU Pismene ponudbe pon ,«ttor 1693* na upr. Slov Nat. 1693 Rfoin n?ohn Watera bi me 3 ure na UlCllJ UiciJiJ, teden poučevala v ita-tijanSćini. Naslov pove uprav. Slnv. Naroda. 1697 Ifftffffr za fotograisko obrt, se takoj ULcHcl sprejme pri fofografu Hug ir) maslo kuhano in sarovo Po ude prosim bbti na gornju mlekarnu sa ceaama i kol Činom. 1613 latm M$a loirofia Idfm." obrtniku posoditt 1500—20 0 K z* pomoć za pričetek njegove obrti? Povr-nfeno dobi tekom b mescetv z obrestmi vred ali pozneje; tuđi pormhm ni iz-Uju^ena. Dopisi na upravniltvo .Slov. NatodV pod iifro ^ajaa f*U\ 1673 Na hnnn se sprejmejo gospodje. Na-111 ManU stov pove upravništvo .S*»» venskega Naroda*. 16$0> ntr^flH Wto\fnb dobro ohranjen sa Uli JSJ lOZIlBl, tr«U, Kje, pove apr. »Slov. Naroda". 1601 mm mmt jfdiu?1 ^s oismene ponudbe z navedbo pTače Bal upr. Si. Nar. pod .5!atfićir/l7«\ Mmtoi \wl sLsniTn;v;eusrs: koj pioda. Reljefa cesta U,IL oalsfe 1681 Uh fo Irafini ki bI *pfeiel« novo- lllC li BlUIlIlJ, rojenčka v rejo. Po-■njdbe pod •IloforojeaCek/lf88* na upr. Srovenskcga Naroda. \688 Bmilahfta lanena y mesani stroUL rlUUfJidlnUt Zeil službe. Ponudbe na rraf.ko Eisner, Kopliarjeva ulica *t. 1. Ljubljana. 1677 felika trgaista &3a KKilisi« ktj vrođa. P^mena vpraSanja pod .tr-IT«TsU feisa/lf5v« na uprav. Slovensk. Naroda. 1650 Zenitns mmi ižartsar štednje btarosti, s premolenjem 4000 K, želi v lakon poltenega, značajnega flove^a, ki ie v država! službi fa ca mogote z malim premoženjem, starost 30—45 let; — tuđi vdovec brci otrok ni isključen. — Le resne pe-nudbe s sliko, katera se mu vine, nafl se poSljeio na upi. »Slov. Nar.« do4 .Vettla/liTS«. KS Sran 6. SLOVENSKI NARUD" dne tt. febrnarja iJU9. 33. itev. M3m mm ^u^JT^: proge 1632* sa apr. SI. Narod«. 1632 KfcfftivftilriaM *'&■ tečaja iSCe pnmer-lUiiSliCBIlBja ne službe. Naslov tove upravniStvo SI. Nar. 16W BfsaitM piifitis lVp"»»vo5 vo at praita — Nasiov pove uprtv ^lov. Naroda". 157o famacnt-aiiJlHi !^"S^ poro'i pod ,Fanucert/t&t8~ na uprav »Sr Nar *______________________l^s DstHca - ialaiiG SMr^'S stanovanje. Naslov v uprav. .SI^v. Nar." 1:70 Hamtkfi kflin i2 predvojnega materi-lidLUSall lUlll alt, itko dobro obr* njeno, a« proda. — Kjt, pove uprar trS»ov Naroda". K»2-*" Hm tiM? tona v ffotovini bi rad od-M Ittflt ElDa da! za v.ako k -č ;o Pismene ponudbe pod .Deljea itiites 16*1* na uprav. Slov. Nar._____ _^ iBitiiTiDOJtiiia ~'%£Š:vš% 1000 kg, se ugodno proda. Naslov pove npr, SI. Nar.______________164? izgBiittlimiioiiiiii issžr«« za svojo družino s petimi otrGk« in bolehno ženo. Naslov pove upravni-žtvo .Sloventkega tla roda_______1560 Hram itfl« tinmtii s«"*'™«™ se zamenu proti Tnanjšervj 4. sob PojasmU: Me«t«4 licej soba 11, od 10.-12. dop. ______________IMS U Diiankjb poaiožciSisT V™ tprejme L G. Rep^č stavb. I« nohlirv inlzarstvo s strojnim obratom. liana in »tanovanje v hlži- Polzela pri Celja. 1591 obitelj* v Zagreb. Pogoj ;e, da bo č' ata in da je voljna r.aučitt s* vseh hiSnlh roslov Ponvdbe i xahtev» plače na Dr. Mirfnković, Zagreb* SUrčevfćer trr t-___________________________1533 jlitiiRiibT^ s*i se kupijo oi 9do 12 dop. in od 3 do 6 pop. po riaiv'Siš ce i t Selsebor -go*i w!. št 7 t LjaMjaai (nasprott pošte) L nadstr. desae, vrata 12. V Kranja v posreduje v viU Skrem St 68. 1471 i PiRUi! mi 25/25 £*l; Z-, tirano platno s svimato podia^o al: notranpm tiskom, Drima kaKovost, od-HČna izvedba, nudi za tako|3nio dobavo zaloga -panlrnke HeHrtk Boseh&o, panaj (Wtea> L. Laareazerberg 8.___1447 fftB SI StEDOTiljl oalno8s°obomv tom^ in eiektrično lucjo, najra*-« laven me-sta Stranka lahke stanuje v slano-novanju do previetia, — Plamene do- \ nudbe pod .Del*la.lft22* na upr. jSlov.j Naroda". 1632 IImjIm mm • ve£ porculana, tuđi staHn- ■ naull U. skega, kuhinjska posoda, stertske ure, svetifjke, krasna damska perri'anska mantilja, 2 postetji 2 vloiki, več žimnlc, blarin. ? omari, dekora-cija'rci divan, starimk* omara, leca toaletna ranica, podobe, več odej, sre-brnina, starinska srebrna pendiia. Radi cdsotnosti lastnikm y poneđeljek torek^ sredo (10., 11., 11 t m) od 9—10. in od po! 3 do po4 6. ure Mcstol trg 1X1, Cei Artalk. 1^44 ruj. Gospodična iSće temeliiacga poli lit. uka na citre. Po nudbe pod .Citre 1510- i» opr SI. Naroda. 1510 toCntm -c:tom n na»n i|« ceno na naslov Itllf rHUialfc, BaVl^f««. IĐIaB P8S8;D9 puje po m;vi$^ kurzu trgovaca agentura « S»4ol elici ft, t aac. U73 Rfn}^f dobro »»ur'en, ki zna vsak(» iyjJ2i^ del-j v i.var.ju ač tak*">* 5p?ej-me Spre et »e na Pragerskem pa.i imenom F. ft It iA. Ti2 I Mkk* f^nVtl dvorede?ne dobro onra-L'TUdC iCu+t. njene, m ene sanke z ieM/:canr.i pr^daaa, Kdo, po te np.. »SI. Nar« 15^1 fiSkf ilsuer lire, ""»'HM: vtrovalna *^entma n* Meainem tr^ i it. 25, I. nadstr. lt^ pmftTj« cio^ro ohran;en. sa vvrotfa tt»»B'i!t Og*?da 5- od 10- li č n tn od 2—4. pop LrJiTčeta c 4. priUićje P33i!23 8JF831 3 SOhi M^3 sa) 1440• r'i,uicne puaud^e na aoi4v «S! Nar.* pod »Staiaa stb» 1S|§*. (Ui*nv fl to nov p!s*lnl stroj, tsbulator, Ul1??! ?!oven«;kfc tištati^ se takoj pr dj. Bteiwefsova cesta St. 5,11 desno, Onl*citi se |e med 4, in 6. uro pop. 1501 fttpflfV* irrtnsrr* kl tu<*' dobro nerT>- ce k 2 otro.^oma v starost' 3 In 4 rt fa nopold Naslov v upiav. JS) , Naroda*. U DiiUlB 69 j8 100O kS r>« aamo če se po5!jcjo rre>4e. Za poredbe prosl ojj'jtr-skl podvz*tnik R. Fcizzl v Vuhredi v Dravski doHn*. 1410 VR^Hn 'zuriena v gosr>od:*n)stvu l\UliCIM, in ki bi kuhala za u^dn-kc t$r pos^*. se tore'm-*. Pr^nuđbe ni oskrbništvo graSćin* Loka pri žusmu _______________1500______________ Katint torto sra s;'^;«;' Mofal se*r> odo štovati ii nemSke Av-strije. imam zero In dva ertroka, a ne mrn-em dobiti stanov^nia. Pismene ?n-n»»d*T na upiav. »Siov. Nareda« p-^d ,CtB'15W 156^) tC!r!? &a{fli! modernih korrfortom trgov no v Irpo 2idan< fciii ali )tr>c oosestvo v mestu aH bHžint mesta. Pros rri ronur*bf direVtno na ni?io\ Afaai KiicL Tdetrfvvcc* 5t, Jar rt JbI^! želeraid._______________________1445 iim tu m m "hjBK^ <:tar 25 let ve$C tud! nemik. ;n ita tijansk. teiika, bi', ves (at volak, se dat prost, nam*5čen pri poaolil^lri UR preac^lti slsf^« v ve<*j! ara i Ob vesti!a aa naslov Fr Bnarca, LJatoaer. _______________1574______________ v kovteastih docah, *'■ doce po K U 1 i doce po K 28 u tac, auat u t>T?]e, čtrift x teaeaisl la tstUfiaii ftdaHrti, thietve ft tfaaatc krtate. tMieta« a^H tartaui. trla« terMca, ttseie hi a«rce-)aaaa9e pife, ptaM araia* I. Li ^ aa|alfJJi cesaa, Tatiailaio Tm^af vlaa>, »•rtveJcir. atlvavfca, trtpiajcfte. ćajai nav ka? ai ii tajai ■lifcrtrt ta ttJajea. 500 K nagrade dobi. kdor preskrbi mirni stranki brez otrok stanovanje is 2—4 sob, kuhinje in kleti takoj ali za majev termin v sred>ni mesta. Pismene ponudbe na upravništvo »slov. Nar.« pod tE §M/13f 51. I Potrti neiitnernt lafosti, naznanjamo vsem pfrjattljem I io znancem, da j€ oaJa !juWJcna, nepozaboa dobra mamica I in stara mati, gospa Terezija Požgaj po dolgi in mača! boleini« previđena t toUUU yv. vere v TI, I leta boguvdano zaspala. I Pogreb drafe nepozabne bo v oeđeljo ob V,4. uri pop. I iz hite taiosti, Opekarska ceaU 37. I Lfvbltama, dne 8. svečana 1919 I VU|«vi P#ia^|, l»i»t«rez v Kraaja, sin. — Pavoa, T«ra>m11af I Marija ltp«v* roj Potffal tfere. - Jotloa fsftfBb ilarte I Kap+rAf nećakinji Zahvala. i 2a vte dokata toM)m / bokal li * mu« Mfcgi ljubefa sopioga. oticoMi očeta, sotpoda Ivana Legata kakor tndi za cdelelbo pri pogrebu ae iskreno zahvaljujemo. Posebej g. dr. Ign. Jelovšku zm polrtvovalno akrb In tolafbo ves £aa dolce im mukepolne bolcuai, poa6 dulwvičia«, pofani brambi ta obc. ođbS« najlepia hvala. V Lejcah. daa 6. avaćaaa 1919. 1€67 j talM|9MMtea. MrilillH Mit *" uk kabinet IM» KMUflH MW sa takoj poStnt urad mk Pismene ponudbe pod .Peltti ■raaaft IftM* na upr »SI. Nar.« 1524 Ffli Intlll ftlil na Prod*t P° sflier I ili lOiU« WJC ni ceni. isto ta m se podđ prraratsa kal« tranceske znamke Pismene ponadDe na uprav Sluv. Nar. pod .Laaea« e4|e/IS94*. UlIBll! fliaia, »Ki atol, 3 omut in nekJij d/užega starega pohiitva )t na prodaj O^U Ja se If^ko *sak d«n v him st. t> na Mestnem »rgu, '2. nadstr 1620 PfflMfki nilh iueosi^vanske b - auj;*n»-c v^ch vrst kumujem po nut v Sjih crnah Ctne eve-t. vm»..rci n k W«*ts2 BHef«^rfcfttbao4Uef, Daia (Wtcw) 1.. Mlcffaas« ft. f,4 Mieko zaslon' d >bi dnevno, kdor odda alt pteskrri i>lid mi ijikorc-mi 1 a i već i>oo s kuc ■ njoai'scbi) s «tfdiinikom.trajno aii nv■-ol vario Pooudbe od .LjaBliantan 1*40 na ur>ravnr*trf> S*ov. Namd.*. !! Trgove! !! Nvidima: 5^ 0 «> m^rtel 2 nževe slamv : ^t 1 r;o K 4*ai; St 2 K 5r>0; «1. 3 K 6 40; i! 4 K 7 30; krt*fe sa ribana oioda ii ri?eve nlanif K ?3 , ii i-ra- v.h KOi?ni« K 7 ža Komad, kak^t tud« vse ostale vr*tc Kita^arsUr^a ba- ^ Crnr f-anko Z*^r<»rj. Em. WeUs trag. Zagret, Jiiretlcrfa al 0. Poiil.»m . udi oo po&ti po ovz. t»u. 1170 St. 56! Lase- strižnik Cen* se n»ba>aio rnt mlfkt l»lit#v«jU« ▼•Ukl eentk s *•* «•«• 1006 alS- kftml br«c9laaa«o M1) B. Loaa, Maribor tt. 74. Pf«poru(ui«mo Srpske narodne pesme pod redakcijom Df. L. P• - o v i ća kaUga !. Tretotk Ki sa poftaftaom K 4SO. aTantalaat« I aiovae m nanrad Iraka alati aa aalraami Knjižara Z. i V. Vas'ća, Zagreb. Aka«*«l«U Irjt t/B. UiS Pozor! a taaio letlej. 4okler je Mafe ? amlefi! Zimsko blago na primer : molke nogavice, zapestn*ce, ilmske čeoke, Ue-nruSni pa«ovt, ženski r it. 74. 350 Kiiii strsl zm faiirani« maf« !a ktkovost §t. 5, oriarina) K 31— 3 kovinsko prevleko K 40-—, nodi tvornica- razpoSitjalnica Ote Poliček, Praga II. 971. — Sgo4n* ma pr«pred«|ale«. — Vsakovrstne slomnlke priporofam ^R trgovcem fn al. obtin- stvu dn\t tudi alaaaiiat« Aotea, pr#d- prmiMlko, alaieiaata poiplato nm v e^vi|e 864 Franjo Cerar, ^^bT ^kr Viff MM aj^a^^aa^aa^B^ij^Bpwa^Bj ^a^^bf ^^ ^a^^^^aV^b^^^W ^^^ Doaof »teu Oj posta te je 7 mmut. (Ttaipilie 8 V 1^^ vseh vrst za uiadf ■m]^ društva, trfrovc^M • gr 1 utih m. ^^^ ^P fraver (■ l»dek»a ^^a^p^a^^ U1J kaievlrerlfe ijnjn. himn kTIm. i Usnjati bici, ■sniati pasovlf psaiati trakovi za tarife, MeevnM, torbice u m trg Iz omet-aeai asaia vdepitau airavno blage po tralant- Mi ceMk; laslai iidelek. RupoJUJ« po povertja 1369 N. FRETLICH, Ounaj, iMati). MUMMaMtM 4§L ^^BV^^i^BS^B7^ a^^V ^i^^Hii^i^^^^Bl^B'^Bja^BVHBB^BP ^^PBrW llHa ■M>!—1 M vaaaie v aejeai aa I Uli 0|Clfl|I takoj. Ponudbe s tu-tačno navedbo Albian Orehek, tehnk'ni biro, ijubljata. 1623 RiH ■ I UfiMl f đvem* stanovanje-Uiii I Ulll]lB mainmajhnimvuom se zamenja za lepo majhno posestvo na dežcli Pismene ponudbe na opr . SL Nar4*, pod .aiato B4se*tv«/1571'. ■flU a ar«st»rata sk'ališ^cai v L|B»l>a«>, ■ali ug »dna irgit /elo pripravna ^a -i ,P«4jeije 1M9* na upr „Stov. Nnodafc. 15 0 3i*9 19 Ptfli nnvozfrrajena, enonad ;i! u li DiCuJ, fttrepna v rritfičiu z kai: pnm rn mi za trsjov no aM !8 ^r PopoUo belo platao Tiorcts di.b»!l /. viovzetru Prodaia^c dobe p*-:uj<*t Zavftd T- }fvn? M. Jffltt ert Zt ?refc 15. Pelrai^ka S ni Teletaa 23 T7. Josip Jug stavb ni In pohi&tvent :n ple&kar In litar ::: Rimska cesta 5t 16 Haznanja, da ?e vedno deta s prisnim blagom larsltev loćzta. Inaertie a**«. Karbid rsajfinejie vrste razpoiHJa na drobro in debelo, po «eto n'zki ceni tvrdka Breznik & Fritsch tramvlsa s iml^mmimm v Llitkliaatl, Iv. retra —rta it IT. 1317 LejjiHi na Bleđo, ob stojeća fz dvelt aalonov in 10 seb, popolnoraa opretnltena, približno li.O 0 m« vrta, »Of la njiva, zeto udobna centralna 'ef a. Je narro-daj. Polzvrdbe pod .S. Z. 91* peita« leteće »lei L 1466 j—i— Mod«m« almake c= plasče kottnme, krila, ses: ff|| n^f* *n dru50 damsko konfek-|b|I IIIL cijo ^lOvinariev 'za doptsntco) Vas stane moj katalog, ki se Vam na /.ahtevo do^ošlje zmstonj. C. In kr. dv'rrn dobavi te li JavKonraal. đvorni zala-patelj M«ej« (Brtta) stev. 195* (6eak*). la bntev iz •rebrastega »ekla K 7.—, 9.—, 11.—. Varnoatni briv-n\ aparat ponikli«n K 7-50 Dvorezrie rezervne kl'nje tucat tx) K 12—. Stro} za stiitenje Im ali brade K 26.—, 28.—. RazpoSilja se po povietju ali denar «a-prej Zamena dovoljeaa ali denar nara i. 1958 Misi - podgano ■teaice - icvkl hi vaa zattfa ama peglalti ake aptlfttHt ■•ja aajkfjl] lalaaiaa ki pitnai ■taljeea ar iitfi kaktr: prali ftmtm ■«• 6 K ta pe*!«** *■ "Ul ■*•■• * §*~: u ictrteRl—; ttaMan ta tteefce K f-; aeaekaa aaatea tiaktavfl aa aitaice Hi*—j ■micefalec aveljev K !•-; praiek tfeU awieatiai Iit4l: Haataia pvetl aieai ari tjvieft t R; attiHt ta a« pri iNtaf 2 ft; praiek la a* » ealeaf ia perika t K; tlskira ta »«ftt pri atti K f-M: tJe*-tari prati artata m aaokj hi telealadl (umčevalcc rasti n) R r—. PoSili« po rovaetla Zaved ta efcaanrt M. Jft»a«r, lagrtA tak, PtMa^alUI ■lita 3b MjaJai ae proda. Keafor pove «pr rlUn .Sov. Naroda*. 1492 n|| aa Oorenjsken, pripravna zm vsako Uli obrt. ae cean proda. NasJov pove upr SI. Naroda. 150^ VlffeM na dlobno in debelo tar sve-lifiilU tiljke razpoSi'in točno prot oredplattiu trgovina Martia Santier. Ra> ojice. 1068 tfaatif zdrave in srčane želimo kapiti tltfljC az umjerene ci i? te. Ponude molimo slaH m Cleltr ft Cuni.. trfo tlM vlaa. 0w«Ja Sraktca, Rrvatak« Za-^orje. 1565 H i!hW3 fcfla z vrtof" «'i brez nje*f» IfljiBlifl BUaV s^ kupi v Lubliam a>> r -fn-i okottci. Cena 3000 4000- K Pismene rvonu ^be pod .okolica,1288" na uoravn«5tvo »Stov. Naro4a« 1286 ĐfiUHtfl v V£ćh modernih s^o^h mt-rvHillo puro^a oo zmern- ceni Praa ;ki!*r L{n9t).tiia. RtmsUa c 1« SUvbcm ii f«ki^t«ea« str«i«« isizarstT«. Ku;v;--iii'ii les viane vr-te. 1* 72 fvt^ Ilira v »rie-nalnih zaboi'h a diCiđ IfJU I43D komad >v proda r>o 64 vir.a«jev 1 komad pr« nsebnem ^revzemflinfu alt pHčiio naprej Eai. Sip-pari 2ofatec Sp Stajersa«. 1454 t{y!ff ttu go^e z nrkfij orator zemljici, s" kupi alt v?ifme v naiem, najraje kje ne *sp. S?ajer^Ven alt D< lenjskcm. Ponudbe na .Miad trgovec 1594* na npr. Slov. Naroda. 1594 ITift sadar ali« domaših, nam^en h, tUU fClCf Ml? ta kuhan-e žcinie !n 50 hl iz^istnesjji staretia belega in emnordečfsr* vtoa lei'n'tc 1 (<17 prodam Kraec DtaoTstt. pttestiik, laka pri Kr škeai. i557 KDs^nKanleas mrstra. "m tfu ir.vtCil kiju*avn«čtrbkc obrti, do katere ma veselje, i$če 14 leten zdrav, kie ^.,k dećek. UM bi se 3 teta in fel itneti nri moistra hrano in stanovank !tc obuke DorM n* na^tev Octptt Aaa. Hitate ftt 4, Utake Heiila. 1568 iiteTneitia MH ^ ^™*. i|Cm pv^ebfio izurfena v mesari)!, pre kajevalsH fn (mrJlnHHti obrti Mfe enakefa druiabnika ati neko podob-"io obrt za samostono voditi Pisn^e--c ponadbe r>oč 9M. B." peaređevaraca G. Ftaz Oecposka Bfka 4. IfW Amtc^ m • nfosema ODesnlcs, piaarnri ritIM iC. Fdrster, gramofon s plo- ča«H, elektr. lestenec »b svet»ljk?, »buka rofovf«( atoike oblcke, Caat> nskr-bovafntd t Maribora.____________1584 fnffn nndtnl Kaobražen rant, 30 ZEUlU PIHBi! let star. v dobri slufbi in z aekaj pribranjenega de-itaria se leti v tvrho lenitve se mati U i z gospodično ali vdoro s premoJe-njem (od trgovskega aR fO«tlf«Jčars4ce-ga obrta inujo prednost) Paimene n^nodbe ee mogoče s »liko na uprav Slov. Naroda pod .Dober gevpodar/ttiS" Tajnost zajaaacena. 1613 aMaJM MMffli posreduje prodaje fO|91 PBHJBB za varova Ina agea-tura na Mestaem trgu St 25.1 nadstr ffnt)iii ttrai (Drehbank) 1000 mm s< •inUBI SIlUj ukoj proda. AIWn Orehek tehnlčni bm3t Ljubljana. 16?< OireiljeBi sebe iuhrzZir£ #Tr»t 1158" na upravmStvo Slovenske ga Naroda. 1 ICB llfliltfljC ma sohama in ku Mnjo r zamra« a« tako v Gradca Dopisi pod .Rafter/1143" na upravni Stvo Slov Naroda. 156. svoje ponudbe z navedbo študn, pra ^se in s po goji na peitai pređal 151 Ljabijaaa. 160 tm afasri v trgovino rneSnne strokt Li BLcUI 9čem za tako; Krepk^i pridnpga fn zđtavega dečka iz boljci hi*e * nelrto hrastovih sodov TTrdki A. RaSUe, LJnblJaaa, Rartovtka eesU ia CafiMflirSn * letnirn spričevalom. HiP881Uli zmožna slov. mmškega deioma tuđi ital. jezika i£če slu2b kor vzgojttctfica k amaihnim Solo obi ikujoiim otrokom v mestu ali na dr 2eli. I t: i/e JI bana ie tndi v nisarni. Cenj ^omidbe pod „Vzjtjltetflca 1W7- pa>U&« leieCe Uf aesla. Cflf%f»f]SQ9 z mnovoletno prakso pr UUpvOlUU notarijatu, veKa stroje pisja poizvedb v zemljiški knjijrt ii drugih aotarefclh del, £eii mesta v ka !eitaiwka TektmvlM. Nafoffla pod mtt\ •oUdao- at I J«coti#fantki anotiii io tartormaCal sa.ođ 15i !! Upadek cen!! Ii precejinc zaloge ptrftimcfij, kotmetičnik predmetov, dalj glmvnikov, robnik ičtik, krtaC ia oblcko in glavo, vse v najvef iibcri ter najhižje zarečnnano dobavlja točno 8 atoriMlatafaUB« tevMMttaaeHle m 4e»eAe, »hm| (Wlea) JJL% Waltai 33. štev. .SLOVENSKI NAROD", dne b. februarja 1919. Stran 7. E. Jugosl. tvornica štapova Sunja, Hrvatrska. r:eporoća sve vrsteizrtdjenlh ftapova (Izprehaialrrih p«!k) na malo hi veHfco »i _________najjeftinije dnevne cene; uzorak Šalje se pouzećem. 1616 Jtrono tfrsž&u. Ha poitt v Mcitafc sa bo predalo v sobo'o, a. L m. ob đOTtH ori dopolđa« na i »»ni drai&i 10 sođOT sadsega moftta, 100 litro* vermnt vina ls već vinskih sodo*. I542 Kupci te vabilo, -gaj______MT Kupci se v5S>l,o, trgovina zžeieznino, Ljubljana, Zalaska cesta 2! •:Ji cenj. odjemalcem svojo sedaj večjo zalojjo 2e1eza, želfzniških sin. žice : r-ov; pocink. mreže za ograjo, cementa, strcSne tepenk^. žične vrvi; samo' •. 'niče, štedilmke, kopalne banje, peči, stranih, sesal! e, raznovrstno orodj i»d po sedaj primernih cenah na debelo in drobno. lr>03 pal!£no žsJeco, valfanos, ifčef^e, ž;co, žicao vrv, stresno lerjes&o, tsvtcUne\9 c ©£• ^!o£evlaof vodovodna cev! to crnika ter razeo srcđje, dalje po-ijećelska stroo, terr^cnice, vretena (vele) ta đrags strojne delm prlpcroća po smer-j^ caoati. ~3T stara slovenska Urdka ~-&t* HAM STUPIOil., Ljufešjsšsna, f?Zarife Terez fs cesta št. t. . *&*> >ro tei!b Bieiriii. ftgeii I !?rfo!KFlS3, fuf££i3?. FnfeTan Hl j Oiasft r'0Dfi!Ji!Siii;?!S3 pnftj] slr.iK. I Uitsnovljena Seta «97. I M€T0N 2 AH Ci Uubiicr.a, Židovska ulica I. | Cenlk! na raspo!«so. j L-tene barake se bođo notom Javna dražbe prodalo in sJcer: Dne 10. t. m. ob 9. uri dop. v Drenovem gnčn pri Vrhniki na posest.u Jcm-rja Janša št. 10, 1 ve! ka baraka. i 63 i Dne 11. t. m. ob 10. uri dop. v Domžalah in okolici več vo]a?kih barak In lesenih sta^-b. Dne 11 t m. ob 10. uri dop. v Mekinjah pri KtmnlJcu, 4 velike in 1 aa!a b~raka. Dne '3. t tn. pričenši ob i. uri popoidan v Kranjski gori, 1C velikih lipib barth. ne 15. t m ob 3. uri popoidan pri Sv. Katarini pri TriHču. 1 baraka. Kapnino je pol' žiti takoj v gotovini. Komisija se snide ob spredaj dolo-tnera času na licu mesta ozirorna v občinskem u rad u. Za vodstvo stvarne demobilizacije: I Jelene s'"tn k Zajamčen ^sgseh. ^nV^* Biijsie, 'epe prsi dobite ob rabi med- 727 UU Jv,. fllAd RitUl* £4 pidl vsatKO starost, uaesli!« uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema zz. prs', ki io vslec čudovitoga učinka piodajajo ekarnarii, dvorne parfumerij? itd Poizkusra pusica K 5"—, velika pu?ica, zadostna za uspeti K *10—. Poštama posebej — Razpožiljanje strogo diskretno. Eo3. đr. A. Eis p rep ere ti, Snoaf 12., Lakiersrgasso 6 E. f -T-oje v Ljubljtri: drog. K«rc ia „Adrija". Zalogo v Hartbcra: la-*r. Sc^atze»g:l, Mar. ponu in parf. Kclfrin. | j ¥ Trsta: Parf. 4ndrts«?. Corso 5. I Na predlog dedičev po Jož -ia Ho'ferl:-, bi lim ufariu \z Kočevjs, se vrši ro podpis^nem sodUču dne S .. lebraspjtt 1919 in no potrebi ttidi prihodnji -an. vj»ako; g-2T5C?3n^v, cjraranlcasUih t^oia Ia drecrib pof ebićin dvah strniolc ra f'^a muuani^ka dela, ^sbr.e ib pr^dsi^lai^ite o^i'asc, perila in oble^o tar moiorr.^g^ koies^ z opremo. i62# CenUnđ frednost ćele zaloge zna?a 20.000 K. Sprejeti naiboljši po-udek je t laćati takoj sodnemo odposfdnca, zdražbam predmete so zdražite!ji dolžni prevzet! \r\ odr-esti ?e isti din. Br. o&rajnd sođišše ¥ Eouorja, c'ne 4. februarja 1919. __________________ r.Iiied3Će predmet© cz »ovac aa«$ri;£d iU preću^ans te ostssak possećem • 1637 1 I^ka za c'parete Rir Riz^. Riz I Će*'ie »a odS*c!© iucef K 70, 100. A?adir Ri?: Uniktim, Ratio Iifvira, Četke za kosu sa drikom elee^ntno Tanto ix> 1000 kom. • . K 11 50 . izradjenc ijcet ..... K 50* — Jakob!.........K 13— ' Ssaffa u KTupkama od «'2 fcjra po i*ai>ipfil za cigarete Riz Flumc I i ' ij? • • • •;•*•• |> t] '~ V-Jiiia po 100 kBiižca. . K II'50 ! fifftrUin doknadsk za s!vrop I kutija Klub ......... K 13-— I 100 letova.......K 15— »Slavlja«* doknadak za kavu kao ! Xakos»tea pa kovano po 10 kom. 1 F-sncU zd^v i tečan kg. K 750 . omot lOCO kor.i. . . . K -42- - U 1,5 omotima elegantno « justr!- Xn?e z^ Šivanje, ratevane po_5 i ran k?...... . . K 8* 0 Kom. u hstjvima, i omot 1000 i 'c ?.S.'afc8?a kaoKathrcin IvgK6*— kom . . ..... . . K 15- Voaletsai Ba-— 56*— tmota K 3(r—, 50—. Č.tke za glancanje cipela tucet K I Lai*U« (Schuhaemc) izvretna kak- 4-_ 60*__ i ^oča broj 2......K lo*— Cctke za mazanje tucet . K 11— jj P»pap surogat riječka ro!>a pakov.no ?era|;C3 prve vrsti komad K 6 0 Jj po 1 kg........K ^> — lm Gucltenlticlcr 1 dm Osp I. i^ „SRNA" *m je laamlu najlinejiega jedmatega prešanega mila. (Kosi a 500 giamov). Titirna at« mllm hi aod« 1^7 fgnac Fccic v Kraniu. Sodni salon za dame in gospode «e rr'rtuofa za lzde!ovarje r.a finejSih dam-kih oblek. blor, ko-tjmov, pla Siev, kakor tuđi najfmej'lh mo?kh ob'fk, povišnikov itd. Toćna in* hiti: po iieiba. Cene nizkč. Mestno župansSvo v Kamniku razpisuie službo mestnega elektrotehnika z večletno praksi. Biti rr.ora pr> r/noma izvrib«n zn delo pri transformatorjih jjvrtm omrežju kakor ludi hi nih :-apeljavah. Pfa'a 00 dogovoru. Prošnje s spričevah usposoDljenosti je vložiti da 15. svečana 191^ r*r 'menuvanem ž-jpanstvu. 1309 Me^f2o iVL9ST3%tv9 EsmP-Sk. dne 29 prosinca !G!1\ lešina hranilnica u Radovljici razpisuje mesto Prosilct z dokazom o večletni praksi v enaki stroki naj vložijo grošnjc đo 19. sv čaaat. 1. Plača se naznani pismeno. f: NAJSOLIDUEJŠAiNHAJCcicJŠA P05TREŽBA! j J eLEiaSiCFil OBRAT. DiRcJUII!^ UVOZ P,10BK0V!NE I !2SPAH!JEihPOPJU3AL!E;\E.ZAHTcVAJTEVZORCc! i Stampiire razne "^ine iz kavčuka in iz kovine, čriaiiSk® tis-karne9 stroje za paglnipanjei stampiiina tov^rna SROCKLKEiO ! DIHIG, Sradac {(Sraz), J&urjčssa 12 fielcl. 136. jj^*- Naročila se dan dohoda s poštno odpravo izgotovijo. — Prodajalcc ifčcmo. ^i^ 1672 drevne k^Eeke, peča« te» obra-resj vezne strofe nudi 3. ržtzreil. 3. razred« Pri nali poslovnici kvpl!ane srećke so tadelo: K 300.000 in 100.003 s?avni c!9&;tsk: §1. :o^^2, f2i?abina dno 18. oktobra t9T5, !V. !ot, ftt. 833O5, izžrsbaia dne ti. okt^hra 1G17, VII. let. B 60000..........61 34 154. *t 60.605, B 30.C0O...............St. 6? 435, S lO.rOO........ tU 7.7S8, !30i09, 1^3 877, E 5.0C0...............fit. 63.^2?, mr.cgo debitkov 99 X 2003, 1000. 300 403 ift feilko dobifrov pa 2C0 K. 3zplflčal! smo na 3obitkih za K 1,582 0 0'—. Cencsreik: '."i K 120•-, V: K 69.-. V* K 30—, '/« K 15—. Prihodnje žrebanje bo 11. in 13 fsbruona 1919. B^- SrečSo prodaja -7353 ljubljanska krduiu tanka I v LIub3issi9. !- Hot posSou^iss raz?sđn& Icterlje Li njene podružnica v Cz'.iu, Cetovtu, Trstu, Splitu in CorSsi. SCHS9EIĐER & VEROVSEK trgovina x železnino v Lfublja if Dunajska cesta štev. 16. nagnan ja cenj. odjemalcem, da Ima sedaj zopet večjo zalogo železa obročev, žice, žičn'kov. podplatnikov, kuhinjske posode, cementa, cevi za vodovode, ilčne vrvi, razne ga orodja itd. katero robo odd 1.1 po sed^j primernih cenah na debelo fn drobno. 1645 1 unšon pminesa prečko .Emonn* x°a>o?et toalelneid in pmlnega milu sa bo v soboSo, 15* svečana potoni draibe prodafalo pri ,3s!!s3nuf:, Bsaa'ska cesta štev. 33. Psshiš'lvo | Spafnc, Jedilnc in gosposke sobe, kuhinjska oorava, podlofki, mo-droc . orotnane. stalni in dekoravii5ki d'vani, postclie, omare, miže m stoli iz mehkega in trdeea lesa, 2e!ezne postelje fn umiva mki ter vse vrs'e ?es*nec[3t železnega in tac^ec ranega po^iStva i v v^akem ^logu od proste do naifm. izvršitvj po jako nizk'h cenah i pri tudki za pohiitvo 6CAREL PSS^SSt »«»*». SUtol trg t. . Sfobođen ogledi Cealkl smstonj Cfijeno občinstvo vijuđno opozarjam in prosim, da mi bla- jzovoli že sedaj podati naročila za pomlad, ker se naročila pred sezono tem skrbneje lahko izde1a:o. Prevza'aem tuđi vsaliO« vrstna popravila in preoarejaaja krojačka tvrdka sa dame in gospode, Sr cl ol uUoa Ntev. 3* P. n. občinstvu naznaniam s tem, da a 1. svečanom 1 L otrorlm v Ersava, Rožaa oilca štev. 84 m y& mm m a 0 P.-'pr-v■•■a izvrsLijem vsesk^zi solidno in ro zmernih cenah. Ko se ta moglo dobiti blago, otvorim tuđi trgovino z det-nikl i^stnega izce!ka. Obilncmu obi&ku se priporoč* Bogomir Cof. m?Of?ol?tni s^afent oddelha za ietislie boleznl in ptrod« rAStvo đežslne bo!afs3 v Lisbljani, zađn4 đve leti ope* rater iessse in ?3?odnUke klUike prof.Ernest W#rthol- ma đnnafske nniverzo sopet ordinira g LjuSiliEnl TurjasKi trs žteo. 2. : vg!a!eya!ec !dav:nev in trgovec z glasbili : o LIeMjes!, ialfona ul. !t. 12. ^rva jissosSovantka Specijalna tvrdka sa vglal«va«ij« ln popravila slasbil. tta debelo! Niike cene! T a M?eČna rokotad.i . . kg K 6O— I NijfinejSe marmelade . . Itg K 4*50 I.a kava rntšana s sladkorleni . . 12'— Mallnov sok s sladkorjem , , 7 50 Prima niski čaj....... 60— I.a Bonb^ni v dozah po 3 kg a , 15'— I a peper in cimet najfincj£e čisto b!ago ćelo in preparirano kg B 140*—« I.a Svece v Cašali G'askerzeln) 1 zaboj — 100 pak. K 260—. NajfinejSc sortirano pecivo karton -- 140 kosov K 18*—. 1577 Mani kot 20 kg od enc vrste se raznoJilja samo proti predplačilu. Pri odvretja ?0 k T inv:ć no povzetju proti 103 0 predplačilu. — Naročila se prosi na: !??v/dGl.'sasi. „MctrovA" M0V0MEST0, „Naredni D03i'J, Đolenjsho. iMisSli baiiil i M MM. V sreJo, dne 12. fn Četrtck 13. t m. se bo v Maribora vršila razprodaja barak na invnl ^raibL V peštev pridcj^ sledečc barake : 7 > Hlevi pri konjeni?kl voTaŠnid, 2.) osamijesalna baraka (Isolierbarake) na tržaSki cesti, 3.) opazovalne barake na tržaški cesli, 4.) art Ijcrijska delavnlca, 5.) pijomrske barake, 1480 6.) r-arake za transene v Tcgetthoffovi ul!d In 7.) barake za ruske vjetiike v Podbrežju. PoU ccntlno cerio se ne proda nobtna baraka. — Kupnino položi dražitelj takoj v gotovini. Priče&k vsrelo, 12. t o. ob 3. ari dop. pri lilevTi konlenlžka [ vojaŽDice. se priporočajo za na kup in prodajo vseh predmetov iz stroke hišn^gagospodarskrga in kuhinjskoga orodja električnega materijala itd. Uvozno dovoljenje, kompeiuacjska prijava itd. 6e uspešno priskrbe. Prima stacovitea p:i§d!žii!kgy S9l lastnega izd -:ka, gosto skuhano rudi v vsaki množmt tvrdka Geliruđe' R. d. Paolf t Com?. Kub erveofabrife, E^^ea&erf be Giaz. Alte Po>utr. 12J Teleiuo USt. Stran 8« .SLOVfcNSKJ NAKOU*, one 8. febniarja I!fi9 33. Stev. Za preprodajalce! Za preprodajalce! \ilSUl^iUW ^&IUUIalito Samo pnre znamke n. pr. A*"a<3«e. Tabo, Jakob? 3»crum Alra'jiy, Radcx Delic€, Floc Belmonte, ttd Tudl i*t* © gmrctd papir, da te stroKkf ?a ci garete navadni in patent Tomus vedro po aainifjth dnevnih cenah r>*m> pd Julini Jalić, Djnaj (VVien) XV., Din^lstađtgassc štev. 24. kupvja većino In v vsaki množini M. R&NT, KS3ANJ BMaWCt|a jajajajBaja)¥BimiV rSVa)Sa>ai V^ajOVMNI aMataMl OOP« kl ebatejC Se nad 11 mt Što je „Sa!wator" vinovica? N» poato 1 sra- f^fo ko|e a»i n batbraiafm s*txč»f*vina tako brzo t Mpatoo dtftlovaio kao „1ALVAT03" vlaovte«. Boli reuniatiimfl. kostiju M»lobovj. Išijasa. neuralgije itd. ub»ia ilt rada. r^'aHre xnl*lce. oavieiit će V«m lie*o. ,S»lvafor vlaavfoa" !••< vtorttfrO tiOriStSO dfftlaj&ca aradatro i* ispiranje ustilu, jer osvježuje i razKužuc e«ta : ^rlo. lt»64 S. Htttelbach, -Sahrator" 'iskra i i} kumin avarski i hivantingki, toiletnih »aptina Inozemnia t»ornci, prave kolinske c»korijef kakao vrlo d.biir, Kremu sa cipele, c j^aretne tuJj^iće riža. kašu, kocka 2» juho i gu'jal. Mtrcdne otvorene \ u kartelima 130 paketića; Eau de Cologne. pttv« francuske poudere, pr»ve orif. «R -ya!« ruske ?aScve a pckttima 1 otvorena — NtđsMe moje »Mflka« proizvode, kav »M Ika« k*vz a stadorom. »Milka« Iu2in« sa pranje rubija. »M.:ka< vaniiin šećer. .Wi!ka€ praiak za recrro. »M«!ka€ toal-trrf saoun, I ostaiu s^eceraj-sko-kolontjalnu robu. — Prepuročam osobito moja^n sta'njm mušterijama po-lorttl se «ok sajihe mra^. — Puior! Sapun za Tanje robija paketi 5 kg franko svako mjesto o Jugoslaviji K 23 —. GI9G TOp, tiKika.Dti"srtinrtafiipllittaini.5. IVflH JAX in sin Donajska cesta itev. 15, Ljubljana. Šivalni stroii in rtroii za pletenje. — Izborna konstrukcija m elegantna izvrSitev 12 tovame v Linču. — Ustanovljena fcU 1867. 3W V**9n\* povčmj« bres?i«fao. -1^3 Piscini stro]! Mzf I ICoiesa 9;<&?r? Ceniki zastonj ib franko. Durkopp, Styria, Waffenrad. „Griotte" deln. dr. Llld. ttfantOCh V Himburku ^tl fšče za Slovenljo 1523 zastopnika. Prosilo se ponadbe z n&veđbo relerenc. \Um Mši ili H(3t isr.) Nov izboltiani srkaim model brrz duha in nevur-BOSti (ni tastareli >rstem 3 kapi an |cm), ki lahko ravna z njim vsak otrok, ae bres premenjavt karbida vsak cas lahko n^sne In zopet ptitgt Na»-j| nove^t in naiboli*i model, najte^ša ia naje-nejSa 1 " luč OkoH 10 v narjev na uro Cene kooipiet«o s 1 karbtdotn in vodohramom: Model IL Visokoat okoti 32 cm, ajeri 3-4 are s svetlostjo 10 sveč •......K 12 — Model 111. Vttokost akoi! 26 cm, fori 5-0 or s svetljostjo 20 sveč........K 20-— Model IV. Visoko** okoti 14 cm, 1 elegantnim senf nikom in stoiatom, za obešenje ali postavlja nje kakor ka2e slika........K30 — Velika plo^evinasta škatlja karbida K 5. Poillja se z Danaja proti vpošiljatvi K 10— naprej, ostane1 i -«»™^^ PO porztt,u Olavno zastopttvo j I Max B5hnel9 Đuoni (Iien)t SV I Margareteaistrasse 27, Abt. P 17. { 1 (TvorniJki cenovnttt proti vposlatvi 1 K Iraaktt.) Fino, močno sllvovko raiiMMlfa p* «•!• alskl •«■! «a«k« ■■•*••• tvrtka Mihael Omahen, Vlšniagora. P€mr FHa«ra>o«a#tvra1kac -^tm Balaaja Mvatalh strofo* 1« affli . _ _ ^ ^«^^__ paajaiaMtajlii dalOV, toOl Ia OlU, |S I \ lir I f»l IHl modnaga *!*»b. lst«Uai s« prođi: ai &*£* I lil aUaVIlll* *Ukio ta tznUaeae mare (»el«rstno vuajalnlliav granate m plocVInaU ter okrogle kamenske itd igtiaCIl VOKf Saatma »^oa *. 7. s —« Srbečico, hraste, lišaie =»— od^tr^ni prav naglo dr. Flwch-a izvir postav, varovano MSHIBA» I fOaUat*4* marilo, Popolnotua brez duha Ia ne male. Poskusni tonfek K a*— veliki K S—, porcija aa rodbino K 13-». ; = 9r. E. Re5di*s aVaacji-Jlpajtlttiia (Gyor), laab Ogrska. ------- Zaloga aa Ljubijano in okolico: tekarna „ari mlatsaa |aieoiiM, 1 ____ Urtltaaa, Mariti* trg. 5»58 •V Poeor na varetv^no snimko „MM a\lAFOaUaV* "Ml ' Vabilo na subskripcijo. Ustanovi t#e ga^ delniiSis dražba „Triglav" -^fe^ lo ItatataTO iltae kava ia asfalti kouaarv. Delnice so po 5OO kron. Vebite se. da se udetežit* ?ub»kr»bc!',e fn da samo p, ijavo roiljete na predsedn ka pr pravijalnega odbora g Fr. Cararja, tovirnarja v Domlatah, nesek se bo tanko pomeje vpiačai. Ako pa hoćete pod^isani znese«tla£ar. V. Jer«ftna« Vsem ženinom In nevestam sa j prftporo4af da se pri nakupu srebmine I in zlatnine, posebno Iftpe sretorne I lUimizne oprave, oglasite pri tvrdki F. ČUDEN PreSernov« ul. 1. 329 ; Cer:IM se Se ne razpoiil|a|o ter se prosi, da se vsak sam potrudi k nakupa, kjer bode dobro in solidno postrežen. Uoni a H v Građen, Krenzsnsse 35. Za žecske bolezoL Prosta Izbora sđravnilcov Govori aa tuđi alovaaako la nrvatako. Vodilni zdravnik: dr. H. BAĐER STUCKLV-MASCHKE i t LJUBLJANI, Židovska ulica štev. 3 in Dvorski trg 1 prippfoća prv« vrate i ' ■BF' VELOUIHCLOBUKE -*JB naifine]5^ blago zadnie novosti tvoruic v Nove« Jičlnu, ter svilen« !n baržunaste klobuke In leplce. ; Fouravfla m iprtiaamaf« 111 ^S0^ lolad ktotakl -9« i in wiawnn UTramjaje, ||| viIb« v lalogi. I. In najyel!ja jufioslovanslia tnvarna za baruanj? kemiino Gišienje, pranje in svctlo-likanje periio Baaam^ fc^^af #fc vedno vsako-W»^ DaiVil vrstno blaga H^ CiStl obieke, aj_j_ ^^p^ vsakovrstrto penio, po katero •^^ |af 6aT6 posije brezplačno na dom. »^ aVCUU 11 Ud pestmccsrajtt Illf Dfiifll ToVBrna: banski nasip št 4 JDSillBl«El Podružnica: Selenburgova uL St I —e==e Poitna ttaroCIla se totno lzvrSufe|o.------- IBLFONZ BREZN1K I u^telj .Glasbene Matice* in edini I zapriseženi izvedenec dež. sodišča. I BiiiiOi i ujoni^i tirfta h izn-I itimUta ktailAtf. HizU« U mulin. I (Fdcjter. Nftndarfer. mtzaua, SteUaJUHer Iti.) Velikanska zaloga vseh glas-- bil, mnzikalij ia stran :: LJUBLJANA, Kongresni trg. št 15. (■asprotl niiMk« e^rfcvai). Popravila In uolaiavanja strokovnjailco U^ ceno.