77. štev. Pavšalni Iranko v tirSavi SHS. V Uubli&etl, v četrtek 7. agsrl!a 1921. Posamezna štev. 1 k. Leto V. izhaja ra:e» nedelj In praznikov vsak d a si 'ob 16. uri dopoldne. Uredništvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise trankirati in podpisati, sicer se' jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'— Pri večjem naročilu popust. dlasito ivseslev. ledisSno ■ demokreSiine slrenke. TeJeSostsfca š8. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo lelo K 240, za pol leta h 120, za četrt leto K 60, za mer.ee K 20. Za Nemčijo celo lelo K 312, za ostalo tujino in Amerika K 860. P. e k 1 a m a c l j e za l i a t so poštnine proste. Upravništvo ie v Ljubljani Frančiškanska ulica št.M., Učiteljska tiskarna. Iz ustavotvornega odbora. Kancelparagraf — sprejet. LDU Beograd. 5. aprila. 45. redni' sestanek ustavnega odbora je otvo-ril predsednik dr. Momčilo Ninčič ob 9.30 dopoldne. Na dnevnem redu je bila razprava o čl. 13, ki govori o veri. Posl. dr. Žerjav (demokrat) je nadaljeval svoj govor, ki je bil prekinjen na snočnjem sestanku radi velikega razburjenja v dvorani. Navajal je še nekatere podatke iz pastirskega pisma ljubljanskega škofa dr. Jegliča ter je nato opisoval, kako je tudi sedaj ob času volitev v konstitu-anto rabila duhovščina ista sredstva, s katerimi je pred vojno agitirala za ljudsko stranko. Govornik ne nasnro-tuje temu. da ne bi smeli duhovniki »zven cerkve direktno delati za svojo stranko, zahteva pa. da se agitacija absolutno odstrani od oltarja in iz Izpovednlce. Posl. dr. Dulibič (Jugoslovenskl klub) je v svojem govoru poudarjal, da se bo naša država sama izključila iz vrste evropskih držav* ako bi se sprejel odstavek, ki zaključuje čl. 13. Poudarja, da v ustavi ni druge določbe v tem pogledu in ni tako n. pr. nikjer rečeno, da uradniki ne smejo agitirati v smislu kake stranke. Ta določba je sicer naperjena proti vsem veroizpovedim, toda če se vzame v poštev povod njenemu postanku, sodi. da je naperjena samo proti katoliški duhovščini (glasovi: proti njihovemu delu). Končno je predla- gal govornik, naj se glasuje o vsakem stavku posebej, končno pa o stavku, ki se tiče kancelparagrafa. Pos!. dr. Vošnjak je zavračal trditev, da so Slovenci vst varil' odstavek o kancelparagrafu v ustavni načrt, vendar pa ne odklanja možnosti, da so dali za to inicijativo. Pravi, da je v splošnem državnem interesu, kakor tudi v interesu verskega miru-da se sprejme to določilo, kakor je predlagati v načrtu. V svojem govoru je poudarjal, da so po novi ustavi vse vere enakopravne, da so vse priznane konfesije javnopravne korpoacije, ki imajo pravico vršiti gotovo oblast ter uživajo gotovo podporo od države. zato pa ima država tudi pravico, da vrši nadzorstvo nad izvrševanjem oblasti organov vseh veroizpovedi. Nato je bil k členu 13. sprejet tudi dodatek, da se prestopki proti njegovim predpisom kaznujejo samo na tožbo privatnih oseb in da se tožbe vlagajo neposredno pristojnim sodiščem. ki imajo izvršiti preiskavo. Ustavni odbor je svoje delo dovršil. Po burni razpravi o kancelparagrafu je sprejel ustavoivorni odbor še ostale prehodne odredbe glede stalnosti sodnikov, glede rešitve agrarnega vprašanja in glede ustanovitve gospodarskega sveta. S tem je delo ustavnega odbora dovršeno in težišče parlamentarnega življenja se bo preneslo zopet v plenarne seje. Plenarna sefa ustavotvorne skupščine. LDU Beograd, 5. aprila. 12. redni sestanek ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 15.15. Prisotni so bili vsi ministri. Tajnik dr. Vojislav Janjič je prečital zapisnik zadnje seje. ki je bil sprejet brez izprememb. Zatem je bil prečitan ukaz o rekonstrukciji vlade Nikole Pašiča od 26. marca tl. Potem so se prečitala poročila o odobrenju odsotnosti nekaterih poslancev, nadalje prošnje in pritožbe, ki so se odkaza-le pristojnim odsekom. Nadalje se je prečitalo poročilo imunitetnega odseka glede izročitve posl. Ant. Brandt-nerja, Ant. Franiča in Radka Žuniča sodišču. To poročilo pride na dnevni red. Zatem so se prečitale razne interpelacije, ki so se odstopile pristojnim ministrom. Tajnik je prečital poročila ministrov o interpelacijah, ki pridejo na dnevni red. Nadalje se je prečitalo poročilo ministra pravde glede zahteve po izročitvi nekaterih poslancev sodišču, kar se je odstopilo imunitetnemu odseku. Prebrala se je ostavka poslanca dr. Milada Velič- koviča-Svinjareva in poslanca dr. Tomislava Tomljenoviča na poslanski mandat modruško-reške županije. Odstavki sta se odkazali verifikacijskemu odseku. Poročevalec verifikacijskega odseka je prečital poročilo verifikacijskega odseka, zatem pa so se čitali spisi ustavnega odseka, iz katerih je razvidno, da ie ta odsek dovršil svoje delo. Poročilo ustavnega odseka se bo tiskalo ter razdelilo med poslance na prihodnji seji. Zatem se je določil dnevni red prihodnje seje, ki je nastopni: 1. Interpelacija posl. dr. Šima Markoviča od 30. januarja tl. radi »obznane« bivše vlade dr. Vesniča. 2. interpelacija posl. Mi-hajla Stojiča od 31. januarja na ministra za šume in rude. — Seja se je zaključila ob 5.45 ter se bo prihodnja vršila v petek 8. t. m. ob 4. popoldne z navedenim dnevnim redom. * Mi smo dobili poleg tega še svoje izvirno poročilo, ki je mnogo krajše in boljše. — Glasi se: Seja se je začela ob 15. uri. Konec ob 17. uri. Poslanci večine. LDU Zagreb, 6. aprila. Poslanci vladne večine so pozvani za petek k seji narodne skupščine, kjer se bo či-tala interpelacija glede obznane. Pričakovati je na petkovi seji zelo važne debate in najbrže se bo tudi glasovalo o zaupnici vladh Po interpelaciji dr. Sime Markoviča in po odgovoru vlade se odgodijo seje konstitu-ante do četrtka dne 14. trn., ko bo splošna debata o ustavi. >!« Poslanci manjšine niso pozvani. Ti naj pridejo sami. Seja bo zelo zanimiva. Policajde-mokrat Draškovič bo odgovarjal na interpelacijo komunista Markoviča zaradi »Obznane«. Pripovedoval bo strašne stvari. Vse seveda podprto z dokumenti, tiskanimi in pisanimi in policajdemokratski časopisi bodo oznanjali strmečemu svetu, kolikor se ga še ni izpreobrnilo v »prevratne elemente«, taka grozodejstva, da so frizerji že vnaprej sklenili zahtevati odškodnino od države za neprodano »Haanvuchspomade« *— tako bodo lasje rili iz plešastih glav na komando »plešastih možgan«. Policajdemokrat Draškovič bo prijavil ta dan patent za »Friedjung« pomado in »Forgach«-puder. Od vseh »dokazov«, ki jih ima baje policija v rokah, ni nijti eden tak, da bi vzdržal pošteno kritiko na svojo pristnost in istinitost. Kar ima policija v rokah, ni nič druzega, kakor podtaknjeno delo plačanih in najetih agent-provokater-iev. 1 o se bo vse v kratkem pokazalo. Masaryk in njegova kritika še žive! Konferenca »nasledstvenih državtt v Rimu. LDU Rim, 6. aprila. Danes dopoldne je konferenca nasledstvenih držav. na kateri so zastopane Italija. Avstrija, Madžarska. Jugoslavija, Poljska. Češkoslovaška in Romunija, pričela svoje delo v palači Cighi. Minister za zunanje posle grof Sforza je imel otvoritveni govor. LDU Rim, 6. aprila. V nagovoru, s katerim je italijanski zunanji minister pozdravil udeležnike konference nasledstvenih držav, je izvajal med drugim: Konferenca mora izvršiti nalogo, ki je določena v st. ger-mainski in trianonski mirovni pogodbi. Najboljše sredstvo, da se zavarujejo upravičeni gospodarski in politični interesi tukaj zastopanih narodov. je to. da pričnejo med temi državami neposredna odkritosrčna pogajanja. Želim, da bo konferenca ustvarila atmosfero pametnih in pravičnih dogovorov. Čeprav bodo ti dogovori trenotno le materijelnega značaja, bodo vendarle uplivali na politične odnošaje tukaj zastopanih držav. Konferenca bo dokazala, da je v sedanji družbi gospodarski procvit enega naroda nemogoč, ako ni v zvezi s procvitom sosednih narodov. Ako bodo sklepi konference pravični. bo vsak dosegel dva cilja, namreč da pospešuje gospodarske interese svoje dežele in da obogati dragoceno dedščino moralične odkritosrčnosti in nacionalnih tradicij. e Političnega pomena ta konferenca nima, ker ga ne more imeti. Vse države, ki so na te] konferenci zastopane. se gledajo kot pes in mačka in zato je bedasto govoriti o političnih sporazumih. Glavna snov, ki jo obravnavajo v Rimu, je »vzpostavitev gospodarskih odnošajev«. Na slovenski jezik prestavljeno se to pravi: vzpostavitev prajstraibarije. Francozje in Nemčija. LDU Pariz. 5. aprila. V proračunski debati v senatu je izjav el ministrski predsednih Briand o položaju napram Nemčiji: Spaaski in pariški dogovor sta bila poizkus konkordata z nasprotnikom, ki ga pa je odklonil. Sedaj obstoji samo še versaille-ska mirovna pogodba. Sankcije se bodo izvedle. Kmalu se Nemčija ne bo mogla odtegniti svojim obveznostim. Z vso odločnostjo je poudarjal ministrski predsednik, da bo Nemčija čutila močno roko, ako se bo hotela odtegniti svojim obveznostim. V svojem govoru je Briand nadalje izjavil. da je Anglija s sovjetsko Rusijo sklenila trgovinski dogovor. Francija smatra za boljše, da ne nastopi iste poti. Nato se bavi ministrski predsednik s potovanjem razkralja Karla in veli: Ako imamo zaveznike, je najboljše sredstvo, da služimo Franciji. če spoštujemo obveznosti, ki smo jih sklenili z Italijo* Češkoslovaško in Jugoslavijo. Spoštovali smo te obveznosti. Povratek razkralja Karla na Madžarsko bi bil mogel povzročiti krvave dogodke. To opravičuje popolnoma stališče, ki ga je v tej zadevi zavzela Francija. Briand je končal z zagotovitvijo, da bo vlada pokazala vso odločnost* da zastopa interese Francije. * Ne moremo si_ kaj, da ne dodamo tej slovesni izjavi francoskega ministrskega predsednika in predsednika framazonske lože št. 1. (krajevni odbor) nekaj besed komentarja. Kar se tiče »močne roke«, ki jo bo čutila Nemčija, je stvar tako in tako. Mogoče bodo čez nekaj let čutili tudi Francozje »močno roko«, če ne Nemčije, pa Rusije. Kar se tiče dogovora Angležev s sovjetsko Rusijo* pravi francoski gospod, da Angležem ne bo sledil. Angleži seveda tudi njemu ne bodo sledili. ker so pametni, Rusi seveda še manj, ker vedo, kdo in kaj so Francozje in kdo so tisti bankirji, ki nosijo danes v Parizu veliki zvonec in beračijo po Ameriki za pomoč. Vse to so stvari, ki nas bolj malo zanimajo. Zanimati bi pa utegnil našo javnost tisti odstavek, kjer govori francoski gospod o nekih »obveznostih«, katere so sklenili Francozje n—B8—BBaEEEEaBBM6aagBBnSgSBBSBBHB3 z Jugoslavijo.Kdo jih je sklenil? Kdaj so sklenjene? Zakaj so sklenjene? Naša javnost o tem nič ne ve in nihče ni dolžan, da pripozna kakšne »obveznosti«, katerih ni odobri! parlament. Parlament je edina instanca, ki ima pravico sklepati o stvareh, ki se tičejo naše krvi in našega premoženja. Kar pa sklepa »beograjska po-rodica« s Francozi v skritem zatišju vnanjega urada, nas absolutno nič ne briga. To je neveljavno in mi tega ne pripoznamo. Mi hočemo biti gospodje v državi in ne francoski kuliji. Tako pravi loža št. 2 »Velika Moskva«. Vnanja politika Zedin- držav. jenih LDU Washington, 5. aprila. Predsednik Harding je, kakor se govori v poučenih krogih, določil končno-vcijavni program za ameriško zuna-nio politiko. Ta politika obsega te točke: 1. Rešitev Knoxove resolucije za sklep posebnega miru z Nemčijo; 2. versailleska pogodba se np bo ratificirala; 3. Zedinjene države ne bodo imele, nobenega vpliva v sedanji zvezi narodov; 4. podpiranje zaveznikov v zahtevi izjave, da je Nemčija odgovorna za svetovno volno; 5. Zedinjene države se ne zavežejo za politično ali vojaško zvezo 7 Fvropo. toda v okviru Knoxove resolucije poga naj se izjava, da smatrajo Zedinjene države po ogrožanju evropskega miru ogrožen tudi svoj lastni mir in svobodo in da se bodo prizadevale najti sredstva, da se tako ogrožanje prepreči; 6. vzpostavitev diplomatskih odnošajev z Nemčijo in Avstrijo in uvedba pogajanj za nov dogovor in dosego prijateljskih razmer; 7. ohranitev vseh pravic, privilegij, odškodnin, reparacij in koristi, do katerih imajo Ze-o in lene države po premirju pravico; 8. zadrževanje nemške imovine. zaplenjene dne 6. aprila 1917 ali pozneje, dokler kongres ne odloči o tem. * Hude besede so to, ki prihajajo iz Amerike Amerika hoče poseben mir z Nemčijo. To pomeni, da hoče Amerika trgovati z Nemci brez ovir. katere hočejo naložiti »zavezniki« Nemčiji. Dalje Amerika ne pripozna ver-«aillske mirovne pogodbe. To je najvažnejša točka ameriške in svetovne politike. Amerika je danes absolutno gospodar svetovnega denarnega tr-ga in absoluten gospodar na morju. Za Nemčijo pomeni ta določba veli-, kansko ugodnost, tem večjo, ker pra- vi Amerika, da bo uvedla pogajanja za nov dogovor. Svojo ostro ost pa obrača Amerika proti zaveznikom s tem. da se noče odpovedati svojih pravic, ki si jih je pridobila z udeležbo v svetovni vojni, v korist zaveznikom. ampak zahteva za sebe tudi svoj delež (to se nanaša na petrolej v Alezopotamiji). V Ameriki se mudi te dni francoski minister Viviani. Uradna ameriška izjava je najboljši odgovor na francosko prosjačenje in dokazuje popoln polom in poraz francoske politike. Danes vidi to cel svet. samo okoli Belgrada je sezidan Kitajski zid brezmejne neumnosti. m Berači. LDU Nauen. 6. aprila. Kakor do-znava Agenzia Unigraph iz Wa-shingtona. je bivši francoski ministrski predsednik Viviani naznanil predsedniku Hardingu. da je treba Franciji ameriške pomoči, če hoče ohraniti svetovni mir, ker bi Nemčija gotovo izvajala še silnejši odpor v vprašanju reparacij, če bi Amerika ne hotela sodelovati s Francijo v tem pogledu. Francoska vlada želi. da bi ameriške čete še dalje ostale ob Renu. Francoska bankirsko-reakcijo-narna vlada »želi«! Kaj »želi«? — berači in prosjači po Ameriki, ne pa »želi«! Rudarska Slavka na Angleškem. LDU. London, 6. aprila. Stavkajoči rudaril so v splošnem mirni. Sedaj le neka) rovov, ki pa niso posebneža pomena, poplavljenih. V rudokoplh delajo prostovoljci s sesalkaml To pa je vsak dan težjo. LDU. London, S. aprila. »Star« javlja, da jo na Škotskem prišlo do ponovnih spopadov med stavkajočimi In delavoljniml rudarji Pri tem so se c.pastošHe obratno naprave. Več redarjev in drugih oseb je bilo ranjenih. Kakor javlja Isti list, so se pri vojsk! Ln mornarici ukinili vsi dopusti Vsi odsotni vojaki in mornarji so bili poklicani k svojim oddelkom. * Ali ni to imenitno rečeno (v prvi depeši); Delo je vsak dan težje? Govor sodriiga Etbina Kristana na 89. seji v razpravi k Gospodje, meni dokazuje ta člen najbolje, kakšno disharmonijo ste zanesli v vso upravo in kako fiktivno ste napravili vso samoupravo s svojim imenovanjem oblastnega načelnika. Situacija je sedaj taka, da a oriori izgleda, kakor da je država eno. samouprava pa nekaj povsem drugega, in sicer: nasprotnega. Ustvarjena je sugestija, da mora biti med obema nasprotje, in v tem položaju se prihaja z nekakšnim vetom, o katerem ne more biti dvoma, da se lahko pri vseh mogočih prilikah zlorablja in ki se bo gotovo tudi v resnici zlorabljal. Kajti, gospodje, vlada gotovo ne bo za šefe oblasti imenovala ljudi iz tistih strank, ki imajo večino v oblastni skupščini, ampak iz tiste stranke, iz katere je sama izšla. To pa pomeni nadalje, da bo oblastni načelnik smatral za državne interese tiste, kar so v resnici interesi njegove in vladne stranke. Po tem pa tudi ni pričakovati nič drugega, kakor da bo nasprotoval vsemu, kar prihaja iz skupščinskih strank in kar se ne vjema s simpatijami vladajočih strank. Na ta način so šikane neizogibne, in iz tega bo nastalo toliko nasprotij, da ne bo moglo biti koristno ne državi ne edinstvu. ampak bo od tega sama škoda. (Dr. Žerjav: Mi mislimo, da bodo oni nevtralni.) členu 65. ustavnega načrta. Gospod doktor. Vi tako mislite, arn-pak tako idealno nevtralnih ljudi ni na svetu. Treba bi bilo vendar že enkrat jemati take ljudi, kakršni so po človeški naravi, lic pa graditi na predpostavki, da imamo opraviti z angelji. ki so prišli v službo naše vlade. Rad bi videl, da mi pokažete le eno vlado, ki se je znala tako premagovati, da ne ib bila nikdar postavila svojih interesov pred druge. Tako bo delal vsak, ki pride; vsak bo imenoval svoje predstavnike, da zastopajo njegove interese. Včeraj sem dejal, da obstaja tukaj strah, in ta se izraža tudi sedaj v tem, da se ljudje boje, da izvoljeu predsednik ne bi mogel razumeti državnih potreb in delati v interesu države. Ne vem, odkod prihaja ta strah, ne vem. zakaj ne bi mogel ■predstavnik ali načelnik, ki ga izvoli narod, povsem dobro zastopati interesov tega ožjega dela naroda, obenem pa tudi priznavati državne interese. Če bi bili sklenili, kar smo v tem oziru predlagali, bi se lahko sporazumeli v tem, da se v resnih slučajih takemu predsedniku prizm. neka pravica veta, in umevno je, da se v takih slučajih ne bi bilo treba preveč bati zlorabljanja te pravice, zakaj izvoljen funkcijonar bi pač pazil na to, da ne bi po nepotrebnem prihajal v nasprotje z ljudmi, ki so ga postavili na to mesto. To bi se j Jaliko Sc bolj zagotovilo, če bi se bil Sprejel naš predlog, da se prizna narodu bolj direkten vpliv na zakono-ftajstvo in upravo na ta način, da se vpelje pravica referenduma. Gospodje, včasi slišim ponosne glasove o našem narodu, toda kadar bi bilo treba, da se izvajajo posledice, tedaj ta narod naenkrat nič ni vreden, ni zrel in kdove kaj še ne. Gospodje, če ta narod res v nekaterih krajih še ni politično dovolj izšolan, kar je navsezadnje mogoče, je vendar res, da bo tem bolj dozoreval, čim več lio imel stika s temi opravki. Ce bi bili sprejeli ta referendum, bi se lahko sprejel tudi veto. Tedaj bi se narod lahko zainteresiral za reči, ki se ga tičejo, in enkrat bi vendar doživeli čas, da ne bi mogli nekateri profesionalni političarji vlačiti celih narodnih skupin za nos, ker bi narod tedaj sam prav dobro vedel, zakaj da gre. Kakor pa se daj stvari stoje, bo imenovan funkcionar smatral interese svoje vlade in svoje stranke za državne interese, in har- monija, ki je potrebna za uspešno upravo, bo na ta način nemogoča. Čudim se zlasti tistim gospodom, ki so živeli v avstro-ogrski monarhiji. posebno še tistim, ki prihajajo s Hrvaškega, pa se nočejo spomniti, kako je bilo, ko so tam imeli eksponente budimpeštanske vlade in njih komisarje, pa so morali plesati kakor so oni svirali. Sedaj hočete, gospodje, da se napravi nekaj podobnega tudi v naši državi. (Medklic: Komisarje hočejo.) Da, nič drugega ne bi bili. kakor komisarji, ki nikakor ne bi mogli imeti čuta, da so eno s tisto oblastjo, s tistim okrajem ali s tisto občino, v kateri žive. Smatrali se bodo za nekakšne zapoved-nike in mislili bodo, da morajo vedno prežati na priliko, da morejo udariti. Zato bi priporočal, gospodje, da bi vendar dobro premislili, preden ustanovite take nevarne reči, in da opustite take eksperimente, ki jih bo moral plačevati narod, ki jih boste pa naposled tudi sami poplačali v svojih strankah in s svojimi političnimi interesi. Reakcionarnost osnutka o delavskem zavarovanju. Reakcionarnost vladajočih strank povzroča že ogorčenost celo v buržoaznih krogih. Mi smo o osnutku delavskega zavarovanja, kakor ga predvideva vlada, že poročali. Danes pa podaje-mo sodbo o tem osnutku, kakor jo je Izrazil meščanski list »Trgovec« z dne 17. pr. m., da pokažemo, kako celo buržoazija sama misli o delavskem zavarovanju. List piše: »Vlada priznava, da je zakon o delavskem zavarovanju v Sloveniji najboljši in najhumaneji. Toda kljub temu tega zakona ni sprejela, temveč Izdeluje novega, konservativnej-šega in slabšega. Zakaj? Ali moraa le zato, da država, ki izdaja za Vojaštvo dve in pol milijarde, za vere 80 milijonov, za muslimanske glasove eno milijardo, za razne odvišne komiteje v inozemstvu na stotine milijonov dinarjev, na agrarne reforme ogromne množine denarja prištedi nekaj pri najbolj potrebni ureditvi so- cijalnega življenja v tej napredni državi? Ali se g. minister za soc. politike ni mogel ozirati na načrt zakona, ki ga je izdelal g. Korač? Ali je to morda posledica Draškovičeve »Obznane«, ki bije na ta način tako delodajalce, kakor delavce same?« Dalje pravi: »Ravnotako je odprto vprašanje, zakaj se poljedelski delavci oproščajo obveznega zavarovanja, in zakaj se tudi kmetje oproščajo prispevkov k zavarovanju, dočim ni glede obrtnika, dnigega delodajalca in delavca prav nobenega ozira? Kardinalna napaka celega načrta pa je prav v tem, da pri njem niso sodelovali niti delavski, niti delodajalski zastopniki, kojih interesi so pri tem največ tangirani.« Ta sodba meščanskega lista o načrtu delavskega zavarovanja, kakor si ga je zamislila vlada, menda vladino reakcijonarnost že dovelj označuje. — O stvari sami bomo pa 2e še ob priliki izpregovorili. Politične vesti. '+! Uradni dementi. Presbiro Javlja uradno: Nekateri tujezemskl listi so prinesli vest, da }e regent odpotoval v Bukarešto. Presbiro je pooblaščen Izjaviti, da so te vesti neosnovane. — Vest, da je prišel v Ljubljano agent Silberstetn, tudi ne odgovarja resnici. + Skupni nastop demokratov in sa-mostoinežev pri občinskih volitvah. Kakor poroča demokratsko časopisje, bodo demo-kratje po vaških občinah, kjer imajo manjše število pristašev, pri občinskih volitvah 8 samostoiinežl skupno nastopili. — Na tem primeru se zopet jasno kaže, da samostoj-neži niso nič drugega kakor navaden privesek demokratov, ki le-tem omogoča, da kljub svoji veliki manjšini uveljavijo svoj uplfv tudi v podeželskih občinah. + Občinske volitve v celjskem političnem okraju se vrše: v sodnem okraju Gomjigrad 4. maja, Šmarje 7. maja, Celje 10. maja, Laško 12. maja. + Nosilec kandidatske Hs