------      4      ------
Podučile stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
206.
Sestavine tobaka; pripravljanje in delovanje
njegovo.
Navadni tobak (Nicotiana Tabacum) je doma v toplih krajih južne Amerike, ali se je vendar privadil tudi hladnih krajev. Sade ga, kakor smo slišali, tudi po tikih krajih, kjer bi druge južne rastline brzo šle pod zlo. On je prišel na sever in na jug do 50. stopnje širine. Tobak je strupena rastlina. Ta strup nazivamo »nikotin". Kakor vsi tobaki niso jednako močni, tako tudi nimajo vsi jednake množine nikotina. Fraacoski tobak ima do 8 postotkov nikotina, virginijski 7, ha-vanski 2. V tobaku za nos se z vrenjem dve tretjini nikotina uničite. Ker se s toplino nikotiu izparuje, zato ga ima tudi v dimu tobakovem. V dimu od 100 gramov virginijskega tobaka je našel Melsens % grama nikotina. Malo je strupov, ki bi se mogli meriti z nikotinom. Ribe poginejo od 10—30 miligramov. Kači položi na šibico samo kapljico soka, ki ga imaš v cevi, pa bode skoro po njej. Mačka in psa umori prav kmalu jedna kaplja nikotina. Kolika je množina nikotina potrebita, da človeka umori, ni nam poznato. Do sedaj vemo samo za tri umorstva in jedno samo .umorstvo z nikotinom, no o nobenem slučaju ne znamo, koliko nikotina se je vzelo. Menijo, da je dovelj 3 miligrame tega strašnega strupa, da človeka usmrti. Od nikotina nastane glavobolje, tresenje, nezavednost in strašne sanje, nikotin pali grlo in srce izredno vznemirja.
Razen nikotina nahajamo v tobaku še tudi tobačni kamfor ali „uicotianin." Ta dišeča tvar je od nikotina in jedne kisline, a se napravlja v perju še le pri kajenju, v zelenem perju je ni. Okusa je ta kamfor gren-
kega, in v nosu napravlja kihanje kakor čist nikotin. Poleg nikotina je v tobaku najglavnejša sestavina amo-nijak. V zelenem perju še ni amouijaka, napravlja se še le pri vrenju. Navadno biva, da moč tobakova ovisi o množini nikotina, no cesto se opaža, da tobaU z mnogo nikotina more vendar biti slabejši, od onega, ki ima manje nikotina. Vzrok temu je ta, da moč tobakova ovisi samo ob onem nikotinu, ki se pri kajenju v plin pretvarja in z dimom v usta prirnja. S tobaka se tem več nikotina v plin pretvori, čim več je v tobaku amonijaka, in čim počasnejše tobak gori Nikotin je v tobaku spojen z jedno kislino, in samo takrat se more od kisline osvoboditi in v plin pretvoriti, če prihaja v dotiko z amo-nijakom. črne cigare so bolje povrele ter imajo več amonijaka, zato se ž njih nikotin laglje v plin pretvarja in take cigare so tudi močnejše. V tobaku, ki počasi gori, nikotin se laglje v plin pretvarja, in pri takem počasnem gorenju se še nov amonijaK napravlja, toraj ni čudo, da je tak tobak močan, če tudi nima v sebi mnogo nikotina.
Delovanje tobaka ovisi v prvej vrsti o nikotinu in amonijaku, pa tudi priprava spreminja moč njegovega delovanja. Tobak je treba namočiti v posebnej tekočini, katera mu da okus. Vsaka vrsta tobaka ima drugo tekočino za namakanje, in vsaka tvornica jo drugače pripravlja, ker od namakanja mnogo ovisi, dobrota tobakova zato tvornice ne smejo izd t ti tega postopanja.
(Dalje prihodnjič.)