GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UnMftl ta uprmvn prost aH I IS* t 8*. U«MW« AH. offu* •# p»ui«»iimi H "«67 80 Uwi.d»l. An TPj^fcei^k^so ^^^^ II n S^-astrs«? trrc^vjsrrcs chia^o, m, tomk, aa docombm (Doc. *», m ^ STEV.-NUMBER m to ji t Iti, A« .1 Orni. t, lttV MlUrM m Jn* 14, jfll. JI Brezposelni dtlivci prenočajeje v corkvi. SENATOR STEKLINO J* 0D-PU8TIL USLUŽEBMOA SEHAT NEOAO i Ampak poštni luluibenci niao za dovoljnL Oni sahUvajo strogo preiskavo! Washington, candsl, ki je b D. 0. — Postni škandal, ki je bil nspovedan in Šs- petan, je vendar počil. In kaj ae je zgodilo t Niči Senator Sterling predsednik poštnega odseka, jc odpustil pomožnega odsekovega u službenca, ki je bil baje zapleten v zaroto z neko organisaoijo pošt nih uslužbencev. Justični depart-ment je po končani preiskavi isjs-vi), sko ja tudi odsekov ualužbe-nec prejel denar za parlamentarno zakulisniitvo, ni prelomil nobenega zakona. Le člani kongresne zbornice in senata in federalni u-radniki izvrže zločin, ako prejmejo denar, da javno ali tajno pomagajo v korist privatnim intere som sprejeti postsvo. V tem času se js uprava poslu* žila zaiepetane obtožbe, da je pod kupnina igrala vlogo pri predlogi za novilanje mezde poštnih uslužbencev. Tako se je ustvarilo javno mnenje, da mora senat obdržs-ti svojo Čast na ta nsčin, da ne porazi predsednikovegs^vCta. Poštni uslužbenci niso »dovolj ni z doiedsnjim rezultatom. E. J. Gaioner, predsednik organizacije pismonoš, izjavlja, da je obtožba popolnoma izvita iz trte in vredna, da jo človek omenja. Thos. F. Flahertjr, predsednik or ganizaoije poštnih pisarniških na «tavljeneev in ualužbeneev, in Col-lins.pi PROBLEM PRED-SEDNIŠTVA A. D. IV TO 8E JE ZGODILO V IZ REDKO BOGATEM MESTU Ali morda tako lggiada velikokrat Msw Tork, M. Y. — Štiri sto brezpoeelnih delsveev, zahtevajoč delež od velikokrat napovedsne prosperitete, je korakalo pod vod stvom Urbain J. Ledousa v Taboriščno spominsko oerkev na voga lu Christiejeve oeste in Dolanej jeve ulice, da se nastanijo v nji čez zimo. Ledouz, ki živi zelo dramatično mednarodno karijero, od kar je zapustil diplomatično aluž-bo Združenih drŽav leta 190fr, pre hranjuje brezposelne siromake y svojem "Tubu". Za pet centov dobi brezposeln delsvee v njegovi restavraciji akodelieo v resnici hranilne juhe, akodelieo kave in kruh. Kdor položi še pet oen\ov na mizo, dobi ie kos kolačka. Martell, Lcdouzov pomočnik, vodi zapisnik o brezposelnih delavcih, in jih poŠiljs delati po vrsti, kot jih zapišs na imenik. V- nedeljo zvečei* je rev. David B. Minor, visok, suh, bled Človek, pridigsl zadnjikrat svojim štirim zvestim faranom, ko js Ledouz peljal svojo armado brezposelnih delsveev v eerkev, ki js stopala v redu,. Večina delavcev ja zaq la.pri pridigi, kajti prepojila in omamila jih je prijetna toplota, k se je razprostirala po cerkvi. Ko je bila pridiga končana, je Lodouz naznanil, da brezpaaelni siromaki ostanejo v cerkvi, kajti prava vers obstoji v dobrih delih in ne samo v besedah. Župnik n mogel reči tem revežem, da na, zapuste cerkev. Posvetoval ss je z ostalima dvema cerkvenima m* ravnotako tožbe kot laži in sta zahtevala, da glavni poštar New in predsednik Toolidge prideta na dan z dokazi j*red petim januarjem, to je pred dnevom, na katerega ae bo glasovalo o predlogi. Pregled dnevnih dogodkov. Neznosen mraz, kakršnega še ni bilo desetlctjs, je nekoliko odne-hal Sest oseb je zmrznilo r Chi-oagu. Problem predsedništva v Ameriški delavski federaciji še ni rešen. Težki dnevi za brezposelne delavce. Poštni ikandal je končno počil. Parnik s 60 osebami obtičal v ledu na Michigaaskcm jezeru. Jugoslavija. Psšič in Cankov sts podpisala pakt proti komunistom. Po svatu. - Mussolini obtožen, ds je odgovoren za vse fašistične zločine. * Konflikt med Italijo in Jogo-slavijo radi Albanija, na vidiku. NemMjs obveščana, da Kolin ne bo izpraznjen. Hritske kolonije n so "revolti-rnle". v Mala entonts zahteva večji delež <»,Uk.»dnine. Eksplozija dinamita na Japoa-akera usmrtila več sto oseb. 9LETVI SIV USTRELIL OČITA. PittsHrgh, Kana. — John A. T mliuson > vzel svojogs 9-letne-r a sina a sabo na lov. Za božične Urilo mu ja kopit lovsko puško 'n^to dobrih in podušnih knjig, kstere bi bil prav lahko naročil v Jiirardn, Kana Na lovu ae je de* ka .n#are« aprožiU puška, kaj ti o* vidno jo bil bolj vajen žiiee nz je doma v drža . i Mai-ne. Bil je konzul Združenih dr-žsv v Kanadi, Brssiliji, Franciji in t Pragi, Avstrija Kasneje je bil člsn Mednsrodne mirovne u-stsnove v World Oitjrjn, kssnejc je nastavljal delavee na vzhodu za vojni department Združenih drŽav. Delavsko bedo je Šele spo znal leta 1921, ko jo videl demon straeijo brezpoeelnih delavcev In kako so ti brezpoaelni siromaki is-kali ssvetjo v cerkvah. V Bostonu je poizkusil lieitlrs-ti doalužene vojak', ki ao ae vrnili s franooakega bojišča W( f ' W »T F. ŠE NI RESEN. razdvajajoča protislovja «0 velika. Britsks kolonije kažejo maien roge. Kanada, Južna Afrika in Avstro lija sa zavrglo vabilo m impe rijsko Vprašanja ss bo skužalo rešiti aa prihodnji konvenciji., a - ■ «1 Washington, D. 0. — Izvolitev Willtam Oreens predsednikom JL meriške delsvske federseije ne p<» meni, da je ts problem že roko. Njegova izvolitev ne pomeni drugega, kakor ^a so ae združile sile strokovno orgsniziranega dela? stva, ki imajo svoj glavni stan Indianapoliau. Rudarji in iesa^i tvorijo glsvni element pri tej fcud-ni koslieiji. Ko ae je na nearvor-škem sestanku spoznala mo® te koalicije, ae je Matthew Woll pre nehal poganjati sa predsedniško mesto. Ampak s tem nI rečeno, da Woll ns nastopi kot predsedniški kandidat ns prihodnji konveosij Ameriške delsvske federacije. James Duncan, ki je še štirideaet let prvi pod je tudj mislil, ds bo izvoljen sodnikom, ker mu gre to veslo starostni pravici. Ako bi bilo ba voliti predsednika vsled persove smrti pred deset }eti, daj bi bil Duncai\ izvoljen. P«nM js prestar, ne pozna dela in js ik-gubil stike s gibanjem. |1to jo to spoznal -ns qewyorikem shoda, je položil rezignscijo. Upravni svet ni hotel sprejeti njegovo resigna-eije in jo je odložil do meaeOg fe bruarja. Ako uprav, svst njegovo ostavko ns feb ji, tedaj bo njegov naslednik F. Flahertjr, predsednik organlsA« oije poštnih uslužbencev. P, Noonan, mesesa IS* rat sprejme »ruarsM m-ednik Taos. 39. das. — Kanada, Avstrslij^ in Julna Afrika so ns povedale "revolucijo" msteri Angliji. Ns temelju včerajšnjega poročila ao aavrgle vabilo Baldwi-nove vlade na Imperijsko konfe-ranoo v Londonu, Id jo sklicana sa spomlad glede 'Aenevskega mirovnega protokola. Kakor ae poročs, so vlsde orne-njenih trak dominijev odgovorile, da bodo same odločale glade protokola in da nočejo vod doprina-šati nadaljnih žrtev ss Vsliko Britanijo. To ja novo ansmanja vedno bolj naraščajoče neodvisnosti brltskih dominijev in — razpadanja velikobritanakega imperija. Hts^iji obveščeni, di Kolin no bo Izpraznjen« Mussolini obtožen vse! mogočih zločinov. Roaai, Id i« ob'oion Mattoottijovega umora, objavil spomonico, v kateri pravi, d« SO M val tifcni umori In drufi složni fašistov v Italiji li po volji In odrodbi Muasolinija. Spomonico jo varočUa vollko sonaacijo. ______ 29. doc. — Listi onpsicijfl so v soboto ob js vili memorandum, katerega je spisal Cssare Bossl, bivši nsčslnlk tiskovnega biroja v ministrstvu sa notranjs zadeve, ki je sdsj v ssporu radi umora socialiatičnsgh poalanea Mstteot-tija. V tem memorandumu ali spo-menici Itossi obtošOjs Muaaolini-js, da ja on direktno odgovoren sa vss politične umore in tast zločine, ki so bili izvršeni sadd* dve leti pod fsšistovekim rsll- Velika krte sa prihaja v vlada iahtar mm. olja. da' HM 4SHI' nov Pariš, «9. dec. — Nemška vlada |a danes naslovila noto na savss-nijco^ ^abCtvajo^ natančna p^J^a aila, kdaj la kja js savssnišks kontrolna komisija odkrfla voUks tajne zaloge orožja ia strsliva v Nemčiji. Nemiks vlada IsU tudi vedeti, katore tajae organisscije v Nemčiji delsjo priprave * ms ššemlno vojno kot trd^ posloailkl svst v Psrisu. — Kolikor js na »oP 10M KJtajoov Peking. .29. de«. — Nsjvečja vojaška ekeekueija v zgodovini KitajekeJo bila izvrteaa zadnji teden v Kalganu. ISO milj no od Pekinga, kjer )s Čmng Cih kiang dal poatroSli lOtl upornih vojakov, ki sa planili ia ropali. Cela brigada js UM jena na smrt. ko jo MIs Kks^karijo trajalo tri dni* na božič aa oetreiiH 3M mo« Vojsk« so postavili aa l«Wzjiiški most, s mrtvi v SO m---» • - _ 1 . j. ^■ a HI e#vij#v r 10dok glaven. Iz Kantona j« prišla vs«t a v* ko je Green postal predsednik, jo poznsn kot nsjzsMžnejši in noj-naprednejši vodiielj, ki js na čs-hi katere organizacije, združene s Ameriško delavsko fcdsrseijo. On js ssgovornik, ds železnice in e-lektrična sils postsnejo splošna ljudska lsstnins. fttiri petine člk-nov njevove unije delsjo v električnih centralah, ns stsvbsh pri instslscijl električnih nsprsv, ena petlns ps dela v železniških ds-lavnicah. (ireen je dober diplomst vaaj pri juriadikčnih sporih. To je pokazal pri takih sporih v preteklosti. Njegova unija, to je rudaraka organizacija, je po formi industrij^-sks, podpira gs pa glavni odbor tcssrske organizacije, ki je skos-inskoz eehovski in Hns ns stotino jurisdikčnth sporov. Tesarji so bili žs večkrat suspendirani pri de-partmentu sUvbinakih delsveev, ker ae ne pokore razaodbhm. Ako-ravno niso v prsvem, skušsjo vsdržsti avoje krivične zahtev« nsprsm drugim stsvbinskim delsvcem. ker so Številni. Oreen ima zdsj pred sabo nalogo, da izravna t« spor«. Ako ponesreči, potem bo na prihodnji koav«nciji Ameriške delavske federseije velik boj za predaodniitvo. Indianspolski skupini ne bodo dovolili, da ai ob drži prodsedniltvo, ako (Ireen ne izume kitro sredstva, ki zadovolji obe skupini. klfjioa delavskega pod tajvola pove, kdo je D. 0. — J. K lloo-v«r, ki je aktivni načelnik lajn« službe V jastičlMm departmnuu. odkar j« justičai tajnik odslovil Wm. J. Burnas, js posul formalai Bnrnaov naslednik. Hoov«r j« star tridrast let. Pet let aaaaj, ko je bU A. MiUhell l'«lmer jnatični tajnik, in oh js IsmI nalog«, da ta-dolo omrežje so gonjo proti karjSta". Takrat ss j« vprisorila gonja proti 10.000 radikateom kri-šem dešsl«. Uuia V. Past. tedsnjl delavski podUjnik. js opiaol to gonjo v knjigi "The DvporUtioa Delirhun of 1919 20/* Borilo. 39. de«. — PolkijSko poročilo ss glasi, ds jo M 00* izvršilo samomor na boitfni dan v o Berlina, ftflne aamomori so MM erre4i W oiso IomU Uj josii. Spomenica, kstero je prvi objs-vil rimski "Mondo", je povzročilo silno ssnsasijo. Ako ao Boasijeve trditvs resnično, tedaj JCussolinl ns sms biti alti ono uro roč ministrski predsednik Italijo, psč pa spada v joto. , Roaai, ki js bil Mussolinijev Intimni prijatelj in njogovo desns roka do čaaa MaUeottijevegs u-mors, piše v spomsnlsit "Vsa fašistična nasilja, ki M pripioajojo moal ta Arvgim oblo-Asaosm, so m ISfftta f$ volji Muasolinija Umor fettooMJa jo bMs drživa, ki so jo rodil v issolinijsvsB sovraštvu in etra- as Cnkiv-Piiliiv podplaan v Boli Eslgradska In bolgarska vi sta aprsjoli tajno načrto aa Rossl prafl dalja, da js Musso lini ossbno ukazal ganaraln Hal bu, naj kasnuj« paaUnaa Nttm rlja radi njogovogo rebelaega go vorA v zbornici i nodolj« js m "s mora sossral D« d odgovorni Poslsniftki svst, ki ja v soboto zaključil, obvostltl Nemčijo, dO Kolin n« bo lsprssnjon 10. januar-js radi Uga, ker js msdssvssnilks vojaška kontrolna komisija odkrila velike zaloge akrltaga orožja ia streliva v Nemčiji, ss sdaj bavl s vprašanjem, koliko Issa bo Kolin Is' okupiran. Svst morda določi, da se okupacija nategne za nadaljnih pot lat. Psrilkl listi danes javljajo, da nemški kemiki isdslujojo novs vrsto strupen plin, ki j« najbolj smrtonossn od vssh kar ja do sdaj znanih ia ki lahko v par urah za duši vss prsbivslss Pariza Tajna delavnica toga plina js baje v Dresdenu. London, 29. do«. - Angl.ška vlada j« sklenila počakaU, da bo pr«dlož«no popolno poročila komisije o dozdevnem oboroievsnjt Nemčije, prodno nsznsnl ovoje sUlišče glede evokoosljs Kolina Anglijs ni nil preveč navdušene za sklep poslanišksga svsta in stališče Franoma glede izprsznitvs kol i nekega, obmostjs. Earlin, 29. de« - Po vsaj Nam člji vlada v«Uks rszburj«nost rsdi sklsps zovoznikov, da Kolin ne bo lzpraznj«n v smislu vsrsslj-ske pogodbe, in sicer ssto n«, ker j« Nemčijs kršila pogodbo s tem, ds ss aa tihom pripravlja ns vojno. Nsciooolisti kujejo v«llk političen kapital iz U«o, krilo« t "Ssj smo vsm pov«dsli, ds rntents uikdar n« Izprsml Por« njs iu ds ssmo vsrs Nemčiji. " Vladna kriza j« s tem povečana Dan«« poročajo, da m najbrž organizira tri um vira t, vlada treh mož, dokler a« n« salda novi parlament do« S. januarja. betAJI je lel ud evolu Wsshingtou, D. O. — WUUam J«aaiags Brjrsn, vodilni aaoprot nik nauka o «vota«iji v Aomriki, j« 91. t m. zaprosil as vrfop v Ameriško zveso aa aapr«dak sna aosti, v kateri ao vAlaajral vat smariiki snanstvsaUki. ki Ma roa-vaj človeka Is nitjih bitij Brysn js eb«nem poslal tok sa p«t do-larjsv kot članarin«. Bryao >« po-Jasnil. da U njagov korak le no poan«ni, da as j« "sproakmil", paš pa da hoča biti član orgaai aaolj« snonotv«aikov sat«, da bo tolji komovatl ministrs dolu, ko js postsl nasprotnik vaši-ns. Mussolini js todl poslal Rossl-js s drugimi emisarji vred v Ml-lan, da tam umori poslanaa Poml- ^kl jo postal nssvsst fsžizmu. ipad na vilo blvlogo pr«mijerja Nittija in raadejaaj« ks|ohškrKn |v Briansi js tudi dslo Mussolini js, toži Romi. Spomenica se dalja glasi, da je ussolinj osebno vslsl podmlnl stru Klasi ju, da naj vssms Is državne blagajne 10/100 frankov In porabi to vsoto ss odpoolsnstvo trsh fašistov v Pariz g nsmenom, da tamkaj umors n«ksgs sovrstnika fašistov. Osami Ds Boso ja omenjani trojici preekrM po nsr«j«n« potn« lisi«. naštevs dolgo vrsto nasilnih dinov, kot poftigsaje d«lov-skih domov In ptvtopanja noaprot nikov, katar« j« odredil Muaso-lini. Ns koo«u prsvl Romi, ds js priprsvljen podpreti vaa svoj« obtožb« s Movrgljiviml dokazi in ds bo dsl le drug« podrobnosti pred sodiščem. Mussolini js sploh našitke n v v Rossl j« v i spomenici kot najvsčjl zločince v ItaUjL Bcigrad, Jafoolavija, d Bolgarski premij" Csnksv jugo.tlovanaki premijer Pašič sklenila vaČ tajnih pogodb, kaaskl pakt proti boljšovilki pagandi je sdsj fskt. Dunaj, 29. dec. - Novs si cs h je porodila na Bal Jugoslavija, Rumuniju in Dol rija so podpisale pa k t gl< iMpsvflbo, iMAito v. vih južni Evropi. Jadranakl konflikt Albanijo pride Konflikt mod Italijo Is vtjo jo naiaogiban, As bo plalsval govorništvo i ugodnimi koaossljoml. Rim, 89. dss. — Italija nastopi proti Albaniji, ako bo nova vfc» da — oziroma atara, ki aa vrnila s pomočjo smsgovit« re U v Tirana — preveč fa Jugoslavijo, Italijanski Usti da ho JSugu plaval O Jugoslavije, ki mtl | |||»Si4ranje vatajs svojih t lah, s ugodnimi k jsmi .kakršnih Kalija najbrž bo trpsls. ftivtl slbanskl premijer, Pan Noll, js včeraj prispel s jimi ministri in »00 vojski v ' diši, To pomanl, ds js Noll kskor opustit ^obrambo Albsnljs proti Soguju. Ealgrad, Jugoalavija, 29 Ahmed fcogu boj, vodjs si vstslov, ki js okupiral Tlrsno pozval vas svojo bivšo mini naj aa vmajo v alulbo, K a' javljajo srbski porošovslsi, odpor Nolijsvlh Č»t bres m strt po vs«j Albaniji. Mala ontenta zahteva več denarja od No««l«s JAME V VIEODTUI S« PRI0R U ODKRIVATI.---- Pa. - Virginis js obdarovana s mnogimi pods«m skimi jMumt, kakerina ao na Krasu. Ta jsm« so vsšinoms sva-zsn« med sabo. Dosdsj ss nI le nibč« potrudil, ds odkrlj« U ja-m«. Zdaj ja kapitan Robort A. Bartlatt, ki j« napravil ža vač po-tovanj na aovor, orgsnisirsl eks pedieijo SO odkritja tak jsm. t ds-lom prično dna 9. januarja prihodnjega lota. Eas jama j« odkrit« do on« ml lj« ia !«trt. Od takaj naprej vo 4jo podsomski hodniki ns r«mi strani. Ekspedkija bo napravila a jamah samljevida, da bodo jam« dostopne todl drugim Ijodem. Vsako jam« bodo pretakali d« eeIf (s~f< C^^^ld Oaaads #17? »•■10, ui fersifs mrtriiiTlJi ptf ynr._ J h. htDkLUhrPtEd*-- v.«ik — INDUSTRIJSKI MOGOTCI SE RAZUMEJO MED SEBOJ. Ko jt zavihral boj za odprto delavnico, so privatni velebiznifiki interesi trdno podpirali drug drugega. Zavedali so se, da ne bodo uničili vseh delavskih strokovnih organizacij, ko so pričeli z bojem. Ampsk ravnotako jim je bik) jasno, ako porinejo delavstvo le v eni stroki nazaj, ds bodo imeli od tega uspeha vsi privatni bizniiki interesi dobiček, ceho bodo ps plačali organizirani in neorganizirani delavci. Kako kapitalistični interesi izčrpavajo te pridobitve, nam podaja precej jasno sliko premogova industrija. Boj zajjdprto delavnico v Zapadni industriji in na drugih poljih so pričeli premogovniški podjetniki Ljudje, ki ne vedo, kako so v današnjem gospodarskem sistemu zvezani privatni bizniiki interesi med seboj, mislijo, da se gre pri takem boju le za koristi premogovniških baronov. Na zunaj seveda izgleda stvar tako, da gre le za pro-fite premogovniških podjetnikov. Ampak kdor pazno zasleduje podporo, ki jo na pr. prejmejo premogovniški podjefciki ob taki priliki tudi od drugih privatnih interesov, prihaja do zaključka, da gre sa pomnožitev profita tudi drugih privatnih interesov. Ali ta savest ni gonilna sil«, da ^prejemajo resolucije in se izražajo proti delavcem v mezdnem gibanju, da vse nauzdano časopisje solidarno nastopa proti fttrajkujočim delavcem, ki zahtevajo priznanje organizacije. Glavna moč, ki jih veže, Je proflt. Rudarji v Zapadni. Virginiji in na drugih poljih so Mli prisiljeni sprejeti mezde, ki nikakor ne zadostujejo sa prehranitev rudarjeve družine. Mezde so tako nizke, da mora celo samskt rudar varčevati, da izhaja. Ti rudarji in njih družine pa ne stradajo samo zaradi tega, da imajo dobiček le premogovniiki interesi. Tukaj so tudi Železniški interesi, ki zahtevajo svoj delež od profita. To nam pove jasno in odprto poročilo meddržavne trgovsk* komisije, o katerem se ne more reči, da je pobarvano v interesu rudarjev. Poročilo komisije pokazuje, da so železniške družbe, katerih proge se razprostirajo v središča neunijskega pre-mogovega polja, plačajo povprečno tono premoga po $1.80. Eno leto naz*] so te družbe ravnotam plačevale tono premoga po. $2.92. Povprečno pa plačajo železniške družbe tono premoga po devet in trideset centov nižje kot pred enim letom. Tablica o ceni za premog nam pove tole: 2elezniŠki premog. 1923. 1924. Vzhodni distrikt.......^.$3.95 $2.98 Pokrajina Pocahontas .... i.92 1.80 Južni distrikt............ 8.06 2.66 Zapadni distrikt.........2.91 8.80 Najbolj je padla cena v pokrajini Pocahontas, v sa-padnem distriktu se je pa premog podražil. V pokrajini Pocahontas je cena skoraj tako nizka kot v letu 1917, kjer najbolj pritiakajo rudarje. To je zapadna VirginUa, o kateri je lahko čitalo vse ameriško ljudstvo, kako grdo ravnajo a rudarji, ki se bojujejo za priznanje organizacije. Ta boj ne vodijo le premogovniški baroni, ampak v tem boju jih krepko podpirajo privatni železniški interesi, da počasi in sigurno uničijo rudarsko organizacijo. Od znižanja rudarske mezde v neunijskih rudnikih imajo najbrž koristi tudi drugi industrijski mogotd. 2al, da niso na raapolago štatistični podatki o drugih industrijah, ki bi spopolnili sliko. Kadar je priaadet en del delavcev v eni indirtrlji, je tu nevamont, da bodo potisnjeni vsi delavci ene indivtrij« v najalabeje tivljenake razmere. In kadar industrijski mogotci to 4oeei*jot tedaj ae navale na delavce v drugih in-dutfrijah. Zato pa ni meno, ako je en del rudarjev organiziran. drugi del pa neorganiziran. Aaerisko delavstvo bo zadnje. " ™ ji■■ ■ ** * Moskva. — (Pile A trna za Ped. Preee.) — Ameriško delsvstvo bo tednje pri* t o pilo v mednarodno gibanje, pridružilo ee bo šele ca Kitajsko, Japonsko in Indijo kakor ja povedal predsednik ame-rilke strokovne unije, Pur celi, ki je kot delefat obiskal Rusijo. "Predveem", je rekel, "je potrebno združiti unije, ki so osnovane na podlagi razrednega boja, kar pomeni v prvi vrsti organizacijo Evrope. Drugi korak bo štor jen med vzkodnimi narodi, na Japonskem, r Indiji itd. Druga delavska gibanja, med Američani, so nato vpralanje časa." Življenjsko vpralanje pred ev ropejskim delavstvom, je danes problem unijeke organizacije. Zdaj eta dve mednarodni organizaciji, katerih eno sredilče je v Amaterdamu in katera ima za ba-zo etarejie unije Evrope, druga edišče je Ifoekva, rdeča inter-nacionala. Pureell kot predaed-nik asmterdamake internacionale, je bil vpratan, da pove avoje mnenje o ruskih unijah in pogojih za združitev. "Ko pomislim, da jo vala organizacija obatojala iele sedem let," je rekel, "vtisk, ki ga jc naredil name vaeruaki kongres strokovnih unij je naravnoet presenetljiv. Pravi čudež je, da v tako kratkem čaeu postajate tako močno organizirani. A le večji čudež je, ko pomislim, kaj ao ruski delavci preživeli v tem času, vojno, blokado in vse druge sko-ro nepremagljive težkoče. To dokazuje, da imajo ruaki delavci, organizirani v unijah, dovolj zmolnoati in enerlije za vodatvo vlade in produkcije. V preživelo toliko preizkuienj kakor tu, in vendar so tu delavci napredovali brez preatanka skozi vaeh sedem let, dočim je v osta-ih državah Evrope llo gibanje kriikraž in delavaki razred je bil prisiljen na kompromise, v čajih >a celo na umik. "Mednarodni kongres za njedi-njen je bo eldjpan," je dalje izjavil Pureell, "fcakorhitro bo gene- za izobraževalne in razvedrilne na i..... i'o navadi imajo na vrhu dvorane, v spodnjih prostorih pa ! razne zadružne trgovine. Bruaelj ii/ja devet "Maisons du Peuple' in !HI zadružnih prodajalnic. Narodna organizacija je pred kratkim ustanovila zadružno ribištvo Strokovnounijsko gibanje v Bel giji, pravi Mertena, je zagotovilo osemtirni delavnik a pomočjo hitrega množenja članstva po vojni V nekaterih strokah ao plače ne koliko bolj poskočile kot stroiki preživljanja, ampak neprestano padanje belgijskega franka prizadeva tudi dotične stroke. Leta 1914 ao bilo plače kovinar-skih delavcev za polovico franka na uro (lOe), zdaj ao 3.25 franka (16*40) na uro. Po povprečnem proračunanju so ee živi jen jake po-tr<*b«<*ipe podražile, če so bile leta 19U 100, ao 19» 518. Najemnine sv narastle za 100 odalotkov od leta 1914, a pri tem jih je morala držati dol vlada. 5-eobna hiša, zgrajena leta 1914 se najame za 15 frankov na teden (75c). Stare hiše te velikoeti pa prinoaa-jo od 7 do 10 frankov' na teden. Denarne poiiljatve pri* eeljeneev. V Združenih državah je čez ftti. rinajat miljonov tujerodnih oaeb, velik del katerih redno poiilja denar sorodnikom in prijateljem v inozemstvu, bodisi V bančnih čekih, gotovini ali poltnih nakaznicah. Trgovinski department ceni akupni znesek teh denarnih poliljatev tekom leta 1923 na 350 miljonov dolarjev. ■Kaj pomenja ta ogromna vsota v mednarodni trgovini 1 Prejemniki teh djpnarnih poliljatev iz Amerike omogočujejo s tem avoji nobeni drugi deželi ni delavstvo dešfeli, da more kupovati amerilko blago, nc da bi oddajala v zameno avoje lastno blago, oziroma da more kupovati od drugih inozemskih dežel in plačati za blago z ameriškimi devizami (čeki). Stvar i>i se tudi lahko tako tolmačila, da gospodareki pomen teh denarnih poliljatev je ifti, kot da bi pošiljatelj denarja kupil blago iz inozemstva, ampak ga ne uvaža, marveč pulti, da ga drugi za njega /inozemstvu. Konč- SLfc??. t jSft^ * * gospodarska posledica teh de potrebno." Zatrdil je, da je pre- miHjaval tudi o drugih formah ^ ^ ^ £ ^ mednarodne kooperacija med na- i\riut1n ' „ K rodnimi onranisaaHami „ vp,v ! ® p°menu btbi*> lu rodnimi organizacijami > delavcev 2ft uvoz kakor organizacijah po industri- • T 1(K).j ali, kar bi bilo vaekakor zelo do- ljeU 1WM ,0 irodošlo. Vpralan, kaj mialijo anglelki delavci o Daweaovem načrta, je Pureell odgovoril, da so v sploš-nem bili nasprotni, ampak aamo rudarji ao zavzeli prav nasprotno stališče. Olede intervencije na Kitajskem je Pureell zatrdil, da je angleško delavstvo naaprotno. Delavske razmere v Belgiji. Bruaalj, Belgija. (Poroča Kari Brannin.) — Da al odpomore veliki draginji v cenah za Življenj-ake potrebtčine, je izvrlevalni odbor federacije atrokovnih unij v Belgiji predlagal direktno kupče-vanje med produeenti na deželi in konzumenti v mestih. Kornelius Mertens, tajnik bel-gijakih atrokovnih unij tolmači, da ja to edini načrt manam delav-atva v industriji. Industrijski po-lolaj Evrope, pravi, je tako kaotičen (zmešan), da je delavcem nemogoče etaviti le večje zahteve delodajalcem sa povitanje mezde. Nezaposlenost pričenja naraičati. Med več stavkami v kovinarski industriji ao podjetniki izjavili, da bode vpriaorili izprtje, ako ee etavke le pripeta. "Dobro organisirane konznm ae zadruge Šalih delavec v", pravi Mertena, "omogočajo dobavlja nje tivil naravnoet od poljedelcev, ki ao na primer prejemali po 30 eentimov (manj kot eent) aa fnnt krompirja, mi smo ga morali plačevati po 90 eentimov. Sorazmerno tako ja bUo a drugimi pridelki od kmetovalcev. Poljedelci ao po večini katoličani ia njih zadruge nimajo nikakih stikov a delavskimi, ampak ko jka dokažem o, kal o ne vsi skupaj lakko izaehimo m«4e-tankih pijavk, nam a veseljem prodajo.'.' Pa meetnih sadnagah je včlenje-nik 1*1.000 družin in kakih 1.100.. 000 molkih ia leaakik delaveev vaeh starosti. «00.000 ismed njih ja članov eoeialietttaik atrokovnih onij. V vsakem večje« indaatrijUem središču je vehke poslopje. Ijod eki dom (Maiean da Peapl«-*. ki n leaiajejo delavci ia izrabljajo narnih poliljatev je ta, da ae za poiiljatve tuje-rodcev v inozemstvo znalale, kakor ac ceni, čez $850,000,000. V to vsoto-ao vključene denarne poiiljatve potom bank ali poltnife nakaznic, kakor tudi gotovina, ki ao tujerodci poslali v pismi?* oziroma sami odneali v inozemstvo. Od te evote bi bilo treba od računati znesek, ki so ga novodolli priseljenci prinesli a seboj ▼ to deželo. Iz podatkov priseljenskega urada se ceni, da ao priaeljen-ci leta 1922 prineali a seboj okolo 30 miljonov dolarjev. Ker je ite-vilo priseljencev 1. 1923 bilo eko-raj dvakrat večje kot L 1922, ni pretirano, ako ae predpostavlja, da ao leta 1923 prineeli a seboj 60 miljonov. ' Ako vzamemo vso deželo kot gospodarsko celoto, ta a temi po-Hi 1 jat vam i plačuje gotovo vaoto inozemstvu. Kako naj smatramo ta tribut inozematvul Trgovinski urad pravi, da treba smatcati te poiiljatve kot plačilo za usluge, storjene od inozemoev nastanjenih v tej deželi, ali pa kot človekoljubne darove amerilkih prebivalcev njihovim sorodnikom in prijateljem v inozematvu. Na vsak način jo gotova stvar, da, ako priseljencem ne bi bilo mogoče poslati denarja, mnogo od ujih ne bi bili aploh prišli v to deželo; radi tega treba smatrati te poiiljatve kot potrebni in ne-icogibni atrolek sa amerilko in-diiMtrijo. Ia tega razloga treba rezločevati denarne poiiljatve priaeljeneev od dobrodelaih pri-opevkov aa odpomožne akcija v inoaemstvu, dasi ja bHa v prej-*nih letiV navada voditi skupen a njih. iiota 192:» je pri*|o r Ameriko 751.000 priseljencev — skoraj dvakrat toliko kot leta 1921 Pri-Ko je 70S.OOO inoaeaseev več kot jik je odUo. ta prebitek je leta 1922 zaelel le 277,000. Domneva «•, de ao se denarne poiiljatve v Nemlk* Poljsko ia Rttaijo znatno povilnle, dočim sa denarne poli. Ijatve v Italija o«ule skoraj iste ia eo ee »ne v balkanske dežele aenanjlele. Skupne vsota za vae tnoaecastvo ee ceeil na 360 miljo-aav dolarje«'. OdKiv« SO miljo-nov, ki eo jik novodolleei kaje prinesli v ta delelo. znala čisti d»m« m ra*M pHaelje^^M miljonov dolarjer.—W. = Novi kast v levi Rusiji. TOREK, 30. DECEMBRA, 1921 Vesti iz Priaerja. Pri nekem sestanku a aovjetom neke ruske vaai aem se globoko zavedel velike izpremembe. ki ee je izvriila v preteklih štirih letih na me ki vaai. Pod carjem je imela vae aamo dolžnosti ali nobenih pravic. Uporabljanje knute (bič) je bila navada vaakega podurad nika. Sedaj pa vladajo valki prebivalci sami. Ta siatem sovjetov kongresov, itd., ni iznajdba pje din ca in tega sistema tudi ni u-vedlo nikako nasilje. Ta sistem je priiel v življenje po revoluciji Prilel je iz množic ljudstva, kot požene trava Sama iz rodovitne zemlje. Krajevni aovjeti obdajajo veliko Ruaijo z gostim omrežjem. Njih člani niao vezani po pisanih zakonih. Zakon je za nje človeiko delo, ki se izpreminja po želji in volji ljudi Ni človek za zakon, ampak zakoni ao za ljudi. Kolika lola ja to za ljudi 1 Miljoni držav ljanov doba ta prvi poduk o samoupravi, državljanaki dolžnosti r skupnem delu aa eplolno blaginjo a tem, da podredijo svoje o-aebne koristi koriatim celokupnega ljudstva. Leta in leta bodo mi nula, preden bo poatala vaa kraj dela, izobrazbe in are če, ali za dosego tega ao tu ljudje močni, apo-aobni in zdravi. Delo prerojenja ae je pričelo. Vae danes ni več osamljena od javnega političnega življenja, kot je bHa prej. Skupno delo mesta in vasi — to ja glavni predmet razpravljanja v vaaki kmetaki hišici, pri vaakem ognjiiču. Po končanju bojev z notranjimi in zunanjimi Sovražniki aa je zelo z manj Itevilo armade, rdeči vojaki ao ae vrnili na svoje domove. S seboj ao prinesli zgodbe o bitkah, ponoa na ato^ena junaštva, zaupanje v ob-stoječo vlado in*vročo željo po u atvarjajočem delu. In sato ae kmet zanima danea v Rusiji, kot le nikdar poprejf za politično življenje, za razvoj industrije, za vpralanje vojne in mira. Vrli ae ena kmetaka konferenca za drugo. Za-atopnike kmetov ae vpokliče v pokrajinske vlade ali oelo v glavna mMta, kjer delajo akopaj z najvišjimi državnimi uradniki kot ljudje z enakimi pravicaa»i. Z drugi etrani pa pridejo obiakat kmete obiakovalci a vaeh alrani sveta. Pride meetni delavec na dopust ali radi trenutna nezapoele-noati in prinese a seboj dok razredne zavcati in vero v socializem. Mimo vasi se pripelje propa-gaadoi vlak, ki priredi nekaj ki-no-predetav, priredi poučna tečaje o najboljšem načinu obdelovanja aemlje, razdeli letake in plakate, razstavi eadje, zelenjavo itd* | aploh vzbudi in apravi vao vaa na noge. Enkrat ali dvakrat leta ae priredi kmetaki teden. Pride cela vojaka ljudi iz meatat izučeni in ncizučeni delavoi* možje in žene. Kovač, mizar, zidar, te-aar — pomagajo popravljati kmetom hišna poslopja in orodje. Drugi pomagajo pri žetvi Deklica pomagajo materam pri vzgoji otrok in jih uče kuhati. Tak kmetaki teden napravi praznično razpoloženje v vsej vam. Jaa aem prebil maraikateri dan na vaai Hodil aem po valkih cestah, obiakoval lola in knjilnicc. Govoril sem z možmi in ženami, a manjšimi in večjimi grapami — vsi so s slastjo poslulali pripovedovanje o tujih deželah, le bolj radi ao mi pa aami razlagali izkušnje avojega življenja. Bil aem povabljen povsod. Vaa živi v znamenju eocialne pravičnosti. Ni aieer socializma v strogem pomenu besede. Privatna astnina je oetala. Veleposestnikov ni več. Bogatinov ni več. Vei kmetje lahko živijo in ao zadovoljni, da ao ae otraali oderuhov in pijavk. Seveda le vlada nepri-jsteljsko razpoloženje med prejšnjimi bogatini ia prejšnjimi reveži. Bivli bogatini ee telko apo-razumejo z mislijo, da ae morajo sedaj preživljati s delom laztnih rok, kot vei drugi. Ali le ee oni ne l»od<> sprijaznili a to mialijo, da je konec izkoriščanju, ae bodo a tem sprijaznili njihovi otroci, kajti rn-ski kmet se je sa vedno oevobodil od velepooeetnikov, oderuhov ia kapitalistov. — Olfin. Josip Pertot nmrl. V Trsta je umrl i>o kratki, mučni bolezni M. drug Josip Pertot, urednik "D* U", slovenskega kamunistu;neW glasila v Julijski Benečiji. Ž njim je izgubil slovenski proletariju izredno sposobnegs, mnogo obett. jočega, res plemenitegs sobojev« nika. Umrl je v cvetu mladusti umrl je takorekoč na barikadi! italijanske oblaati ao ga radi nje! govega političnega delovanj« prlej v ječi si je nakopal hudo je-tiko, ki ga je uničila v par mese-cih. Deloval in pisal je za svoj liet skoro do zadnjega zdihlja ja Joeip Pertot caaluži, da «e ga trajno apominja ves razredno za-vedni proletarijat z dežne in leve kajti fcil je b*Š on najvrednejft predstavnik one požrtvovalne Hl0. venske proletarske generacije ki utira v hudi borbi, trajno prega. njana, pot boljši bodočnosti s)o. venakega ljudstva in katera bo, po preetani krizi v delavskem po. kretu tvorila zdravo jedro ponda. jene socialistične stranke. Ona razredno zavedna mladina, ki u-mira po ječah in dela neumorno v tem in onem taboru za probujo delavetva, je našla v Joaipu Per. totu avojega najvrednejšega glaa-pika. Rodil ac jc na Kontoveljn pri Tratu, sin poštenih in zavednih atarišev. Bil je izredno marljiv dijak. Poeečal je še leti 1920. ljubljansko univerzo, nakar se je vr-nil v Trst, kjer je poetal kmalu u. rodnik "Dela" in glavni organi-zator ondotnega mladinskega m političnega gibanja. Tisti, ki ao v letik 1919. in 1920. zahajali v Mahrovo hišo v Ljubljano, kjer je bil tedaj aedež naših najmočnejših organizacij, ae gotovo še spo-minjajo mladega, tihega dijaka Pertota, ki ni veliko govoifi, zato pa več delal Osnovala se je v ti. atih časih tudi skupina akadem-ake mladina, katera je nekaj česat razvijala ailno radikalne komu« niatične nazore. Naetop te skupi-ne je hndo razburil celo pokojne« ga konzervativnega dr. Tavčarja, Od tiate dijaške akupine je pa i* malo delavsko gibanje bore malo. Bilo je preveč elamnatega ognja. Le redki posamezniki, ki niao bili pravzaprav a to akupino v direktni zvezi, ao oetali zvesti ideji ao« cialne oavoboditve. Najsvetlejši, najlapSi nad vsemi naš Pertot. Bil jc zda izobražen, delaven, pogumen. Za njegovim plahim« skoro detinakim nastopom, za njegovo baaedo je tičala velika ener* ipja, neizčrpna plemenitost in po« štenoet. Bil je prijatelj priproet* ga, a preciznega ia jaanega zloga n vztrajen organizator. Ko je fa* iistična burja zlomila tolik^ ljudi, ko ao aa gobsedači in Itr^berji poskrili, ja ostal Pertot na svojem mestu, neomahljiv, neustrašen. Fanatizma ni poznal Nismo povsem soglašali s njegovimi nazori, vendar vae kar je delal, je delal neeebično in v trdni veri, da pomaga k zmagi izkoriščanih in te-penih. dvoboj aa filmu. — Iz Bndimpeite javljajo, da je neki filssaki fotograf posnel dvoboj na sablje V. Koeača la M. Pnlitija, d vek aaaatk ma d j sraki h poUtilar-j^r. Kinematografaka kompanija. U je poaabila, da ja dvoboj aakonito prepovedan. prikacnj# u dvoboj v kinematografskih olikah. Zaradi komplikacij, U aa naatale v.M tega, je kompanija naznanila aat-dietratva aa notranje zadeve, da odpnetl svojega filmskega jaia - " ZAKAJ BOGATAJI HAJEMAJO DOJILJE. Uboga žena is neke male vaai je >rilla v prepir s bogatim sedlom zavoljo avoje male koče, čez katero je hotel on goepodovati. Bila je poklicana pred aodnika ia vaa iz sebe je bila ko je aliiala, da ae ji hoče odvzeti njeno podedovano kočo, v kateri je prebila ««• lo avoje življenje. Nikakor ni mogla zapopazti, kako da se more teto krivično zaktevo izpolniti. 8odnik jo opozori, da dobro sto-ri, ako mirno to prenese, oziroms, da pripozna razsodbo, le posebno radi tega, ker ima opraviti a ba* gatim človekom, kateri aodnijtke stroike lakko vzdrli. Nato odgovori žena: "Znste ps tudi vi, goepod sodnik, sekaj m bogati ljudje najemajo dojilje u ljudskih vrati" Sodnik odgovori« "Paš zavoljo tega. da olajlaja avoje lene." 'Ne — odgovori lena — te se najemi je s namenom, da ee otron bogatašev le v rani mladosti nsn-čijo piti kri obogik 1" KAZEAlflLO m. — Tokajbij* slovensko pevsko drnltve "Naprej" priredi na Silvestrov večer dne SI. decembra letno veeelieo. katera ae bo vrlila v društven« Chah dvorani Vabimo vaa aoeed-nje društva iz SUuntona, Bealda, Uillespie, CariinvOla in rajake »« «o«e.lnjih naselbin Oodbe b® » vrstna, aa dobro pijačo in 'luoek ba todf Hnenitn« peakrbljena. Vstopnine Je lene in prosti. Torej na svidenje ne roga leta v***, da bomo a I jem »topili iz starera HM. — ItOEEK. »0. DECEMBRA, 1924. PROSVETA Razne vtesti. HI MRZLI VAL POVZROČI, SILKO TRPLJBB JB. i *reroxapadu j* padla toploU ba 60 stopinj pod ničlo. Wmfo, ni — Tretji ledeni je zadel aeverozapad in ared-upad in nato m je raalil proti iu. Toplota ja padala in je v raznih mestih aa 54 — 40 , 30 stopinj. V nekaterih krajih i mraz spremljal silen aneien vi-r, medtem ko je bilo drugje nejasno kot ribje oko. Najhujše je bil menda prizadet ith, kjer je toplomer kaaal v tk 26. stopinj nad ničlo, a živo Dro v toplomeru je le isti dan jo na 28 atopinj pod ničlo.' Pa druga mesta na aeverozapa-kot Minneapolia, St. Paul, ih 3ioux Falla, Iowa, so gntila silni mraz.. Ljudje v Nebraaki, v obeh Da-»h in drugje ▼ hribih ao ailno tli. Temperatura ▼ Hallecku, lev., je padla na 60 atopinj pod li&lo. Mrzli val je zadel Chicago šele aoboto zvečer in toplomer je ka-v nedeljo zjutraj v čikaški o-kolici od 17—20 atopinj pod nič- Druga mesta ao imela aledečo temperaturo: Minnedosa, Man., K) stopinj pod ničlo, Winnipeg, {8 pod ničlo, Calgary 30 atopinj tod ničlo, Medicine Hat 32 ato-linj pod ničlo, Moorhead, Minn., 26 atopinj pdd ničlo. V Chicagu in okolici je mraz držal čez nedeljo. Mrzli val je hi-tro hitel proti vzhodu ia jugu, prinašajoč povsod mraa in trpljenje. Le južpi del Floride ni občutil nepričakovanega mraza. Siromaki in brezpoaelni delavci ao trpeli izredno. lak ali ao pomoč in zavetje na policijskih postajah. Brezposelni delavci, ki niso imeli eenta v žepu, ao proaili za prenočišče v jetniških celicah. Ta izredni mraz pokazuje mizerijo sedenje človeške druibe in njenega gospodarskega sistema v polni na-goti. Delavci, ki bi radi delali in ne dobe dela, morajo prenočevati po jetniških celicah, da ne zmrznejo. Ali ni to vnebovpijoča krivica f »OJ PROTI KORUPTBM XB-TODAM HA POBTORflCU IX BADALJUJB. D. O. — Vojni tej-nik Weeka izjavlja, da aenator In-gleaiaa, vodja aoaialistov in predsednik Portorikanake delavake federacije, ni protestiral pri depai^t-menhi zaradi koruptnih volitev na Portorikn, katere je izvršila Uni-jonistiČna alijanea proti aoeiali-atom ia pravim republikancem. Dalje trdi Weeka, da ni prejel od portorikanekega governerja Tow-ne rja znamenj, U govore, da ra-aisrnira. Zaradi tega tudi depart-snent ne u valuje, kdo bo njegov naslednik. 1'ortorikanski volilni proteatni odbor je odprl avoj glavni atan v y»shingtonu, da oponira razširjanja pravic po kongreau portori-kanaU zakonodajni zbornici, dokler ne bodo volilne aleparije po-Hnoaa Veiakane. Tngleaiaa razpravlja o volilnih aleparijah y svojem listu "/nsticia" (Pravi-ca) in pravi, da bi bila morala guverner in portorikanaki prokura-tor nastopiti aa ljudske pravice. Kjer so imefr nadzorovati volitve izvoljeni uradniki manjšinakih ttrank, tam ao bili odetovljeni tik pred volitvami Poelediea je bila, <1h je bilo veliko glaaov ukrade-»h, napačno štetih, veliko aoeie-giaeov pa * ELZKTU0HA HOA UBILA TRI OTROKK. Hamlet, B. 0. — li-letai Ar Jfcur. 12 letna Ethel in t-letni Wil-Mart.n so prišli v dotiko s utr- mno vodilna električno Uro. E- Htni tok je vae tri na mestu ubl IBOROVAIUB UCBBJAKOT. * a-lungton, D. C. — Organiaa-Hmeriškik učenjakov "Ame-7'n Aa'B for tke Adveneemcnt J fc-ienea" ima ta teden svoje zborovanja v Waahingtonu. »el»ko števila ameriških V*«ihov fr navaofth. vlak® ?t. dee —. Amentka kn L^J^Partan ne I* aje, da ae Ai Met, u HHi Par šk, listi Bani dobili MM4I8II KRALJI SB ZNAJO DOBRO IZOOVARJATL Mapeljavati znajo vodo na svoj mlin. Waahington, D. O. — Mcaarska tvrdka Armour & Co. se poalužu je v okrožnici in čaeopiaju za propagando v svojem interesu dogovora, katerega je napravila, ko jo bil juatični tajnik še Daugberty. Mesarji bi ae radi anebili tega dogovora za vaako ceno, da bi imeli roke proate. Pri tej propagandi navajajo, da ne morejo prodati podjetij, ki niso v zvezi z mesarijo. Oni pravijo, da niao prodali nič, ker niao dobili kupcev. Ta je kajneda v reanici modra 1 Ako noče človek nekaj prodati, kar bi moral prodati, tedaj bo določil tako viaoko ceno, da se ne najde kupec. Poleg ao pa še druga pota, da se kupci ne dobe pra-vočaano ali pa nikoli. • Meaarjem ni ta dogovor všeč, ker bi morali puatiti vsa podjetja, ki niao v direktni zvezi z mesarijo. Kajti, če kaj takega store, bi se njih dobički precej skrčili in bili bi še daleč, da dobe šivljenske potrebščine popolnoma pod svojo kontrolo. BOVA BRRAiEA KBTODA. Troy, B. T. — Joeeph Saplin se lahko pobaha, da je iznajditelj nove prosjaške metode, ki ga je dobro prehranjevala, dokler ga ni prijela policija. Kupil ai je avtomobil. Z avtom je obstal na eeati in je mimo voaeče avtoiate proaR, da mu naj pomagajo kupiti eno galono gaaolina, ker je alučajno pozabil denar doma. Na ta naŠin je nabral vsaki dan lepo številoe dolarjev. ^otieija je zdaj njegovi proaja-ški karijeri napravila konec ss nekaj Čssa, kajti aretirala ga je zaradi vagabondaše. Po preatani kazni ae najbri poaveti svojemu novemu poklicu, kjer ga še ne po snsjo. Saplin meni, da njegova metoda ni alaba, nevarnost le po-atoji, da najde preveč poanemal-cev in tako pripravijo novo metodo ob njeno vrednoat. ZLOBNO0T BAUZDANBOA ČASOPISJA. New Tork, B. T. — Nausdano iz sovjetske Rusije. BiČveČ vis is Kaaads. — Američani, ki »o šli v Rusijo so se do-aedaj posluževali za izdajo via in potnih liatov ruakega sgenta v Montrealu. Zdaj pa ruaki zaatop-nik v Montrealu naznanja, da ne bo izdajal nič več potnih liatov za ljudi iz Združenih dršav v Iluzijo: Novo rusko atališče je oči-vidno posledica ameriškega vpira nja proti priznanju sovjetske vlade. Zdaj bo torej tešje aa ameriške trgovee, ki šele obiskati Rusijo in širiti tam svoje trgovske posle; vse bo morslo bolj it! uradno. Rusi kupujejo ameriški bombaž. V zadnjih devet in pol mesecih je vacruaki tekstilni sindikat, ki ima glavni stan na Broadwayju v New Vorku, potrošil 39,206,085 dolarjev za blago. Sindikat predstavlja cclo sovjetsko republiko s 400 tekstilnimi tovarnami v Rusiji in njega predaednik je N. M. Matve-jev, ki ae je ravno podal na pot aa kupovanje bombaža. Proračun novega aindikata pokazuje, da je v označeni dobi potrošil nad 3$ miljonov dolarjev aamo za bombaž, 19,387 za bombažno seme in skoraj $5000 sa atroje. Kupili so 222,645 bal ame-rižkega bombaža, ki ga odpošljejo domov is New Orleansa, Galveato-na, Houatona, Savannah in Nor-folka na 24 ladjah proti Murman-aku ob Arktičnem morju in od tam po želeanicah na jug v tovarniške okraje. "Bombaž kupujemo v Ameriki, ker hočemo kolikor mogoče direktno kupčevati a producenti," je izjavil Matvejev. 4'So pa težavo pri nakupovanju, ker Rusija še ni priznana. Če bi bili aovjeti priznani, bi lahko mi nakupili več v tej deželi in bi ne bilo treba kupčevati v Bremenu, Rotter-damu in Liverpoolu." 400 tekstilnih tovaren, ki ao vae vladna laat, ima obrata sa $30,000,000 na me-mec. Sindikat ima podružnioe tudi v Perziji, Mongoliji, Kitajaki in po drugih državah in v 65 pristaniščih. Lato trgovanja. (Poroča Ani-aa.) — Čez evropske meje je trgovina s zunanjimi državami znašala za 548,000,000 rubljev ali čaeoptaje ni le ponižna tWWa #300,000,000. To je «1 od nančnih in induatrijakih magnetov, ampak je tudi akrajno zlobno in bedaato. Da uteji infamno,dejstvo, da je moralo 400 brezpoaelnih airomakov pod vodatvom Urbain Ledou za iekati zavetje v cerkvi, je po-alelo veat v avet, de bo kopel prepodila teh štiri ato pomilovanja vrednih brezpoaelnih delavcev, ker ao meatne oblaati odredile, da ae morajo kopati. Smok, ki je zepieel te obreldji ve beoede, je mogoče desetkrat bolj potreben kopeli, kot štiri sto nesrečnih in poštenih brezposel nih delavcev, ker se menda boji mila in vode. * Kspitalistično česopisje ne zavaja le delevstva ob vsaki priliki da ga kapitelisti ložje izkoriščajo, empek tudi obrekuje poštene delavec na nejnesremnejši način, katfere je kapitelizem pahnil v najbolj Žalostne in slabe življen ake razmere. Tntankaaanov grob bo spat odprt. Kairo, Egipt, 19. dec —Hoarard Carter, ameriški egiptoleg in aa-edkritolj Tutankamenovega groba, je podpisal pogodbo s ogip-čanako vlede se obnovitev resi-afcovelnege dele v grobnici Tu-tankemenov sarkofag bo v kratkem času zopet odprt. ' Tokijo, 29. dee. — Od sto do 400 oeeb je izgubilo življeajc v strašni eksploziji dinamits v luki Otaru v soboto. Raastrelbe je podrte 10 hiš in potopila 90 malih ledij. Okrog 50 trupel ao še is vlekli is razvalin Eksplozije je nastale, ko je nekemu delareu pedal seboj diaemita aa tU pri iskledanjn ekepleriv a psm.ks 850 sabojev diaemita js šle v srak Toki je, 29. dee. — Privaten aa a umobotee blizu Tokije je sinoči agorel do tel ia v ognju je našle smrt aejmanj 50 osebi vel ko toliko eaeb Aa >egre«a)e J'»ri/ 20 — Ceasllle Fla francoski zve a stotkov predvojnegs trgovanja. Ali Če ae upošteva, koliko ao naredile trgovanja druge drŽave, ima Ruaija eorazmerno mnogo več. Od let ,1920—1921, ko je bilo samo za 8% predvojne trgovine, je poživljanje rastlo. Naslednje leto je bilo trgovine za 10 in 1922—1923 pa 11% od predvoj-ne. Trgovanje se zadržuje s tem, ker vlada akuša obdržati ruaki denar aa visoki valuti Med izvozi je največ živil, kakih 57% vaega, dočim je aurovin in napol izdelanega blaga do 43%. žito za kruh je bil izvoženega na 135,000,000 rubljev, petina predvojne mere, leaa ze 38 miljonov, 22% od predvojne; maale za 21 miljonov, kar je 8% in kožuho-vine za 17 miljonov, kar je 15% od predvojnega izvažanja. Importirali so največ aurovin, se 53 miljonov bombeža, kar je 56% od predvojnega uvoza, za 12 miljonov papirja, za 10 miljonov barve in ze 9 miljonov rublje* volne. To so glavni predmeti uvoza. Največja trgovslka s Rusijo je bila dosadsj Anglija, čeprav ee Združene države lahko kosajo s Britsnljo, da so prodale Rusiji več blage kot Angložl -t LIH pa breeUtei telefoniji. Druibe "Redio se vse" v Me ekvi je dne 23. novembra začele iadajeti list "Redio-gazeto". Iz dajaaje tega liata je urejeno toke. da vaak dan od 7. do 8. ure centralna postsjs, ki se eahaja v pro-štorih Komunistične Jnt*rna*io nale, potom brezžičnega telefoni razpošilja članke in noviec (t. j. vse, kar tvori vsebine dnevnega listo) širom vae sovjetske Rusije Ta radiotelrfonaki list je es zdaj edini te vrsto aa svete Karo) ji jeva zbolela na togarjn. Ne« Yerk« N. T. Orofiea Kereljri. žena prvega predsednika ogrske republike, ki se nshajs nekaj tednov v Ameriki, je te dai obolela na legerja. Izgredi v Avstraliji radi imigre-«0* Adelaide, Avstralija. 9. d#e. — Včeraj so bile fu velike delavske ilsmenslraeije proti neerljevanja gotovih tejassmckib delevaev. Demanstrneije se es prelevile v is Za naše farmarje. fttiri nove vrsto jabolk. — Med farmarji v Mianesoti je preoej zanimanja sa štiri nove vrste jsbolk, in sicer "IplireU", *,minehaha,, uwed#e" in "hsralaon". Nove ee-piče so nroducirali na minneaotaki sadjerejaki dreveanici. Folwell je debelo, rumeno jabolko a čiato malo rdečieo in je preeej zgodnje. Minehaha je drobno, temnorde-če jabolko, ki vzdrži do pozne ai-me. x Wedge ja srednje velikoati, tem-nordeče in ae tudi obdrži do apo* mladi. Dreveace jablane Haralaon pa je kakor malinda. Bad nosi rdeč, ki se drži do sgodnje pomladi v primerni kleti. Vae štiri vrste jablan rode precej zgodaj. Štiri nove vrste drevea imajo še vei dreveani-čarji v Minneaoti. Kaka oeplti maline. — Pred dvsjsetiari lati je atola enoletna mladika maline vrata 'St. Regis' 35c, ki pa ao ae nekateri a njimi prisadevali leta in leto, da bi rodile toliko, da bi ae jih iaplačalo gojiti, ampak brca uspeha. Farmarji v dolini Mohavrk, dršava New York, ao ae trudili zastonj. 81ednjič so prišli do sposnanja, ds ae grmič ispleča aaditi, ako se ga potno jeseni do tal poreše. Pomladi pošene nove kr#pkc palioc, ki se dovolj utrde, do jeseni, ds še istegs posnegs leta rods sad. Kako ae torej omogoči maline skozi vsa letof Nekateri delajo tako : Del grmičev porešejo prav do tal in del pa puatijo aa kalnih šest palcev viaoko. Stara poražena palica, ki ja je oetalo štiri do šeat palcev, požene od atrani močne ve* jice, ki rodijo aad štiri tedne prej kot čiato poreaani grmiči. Te torej predatavljajo zgodnji sad. Ss-Veda je treba malinam gnojiti in ne pustiti, da se preveč gosto ras-rasi rjo, pa je sagotovljen bogat pridelek. Obvarovati jih js po možnosti tudi pred slano. "Datrjrlng ln Kansaa" se imenuje nova Knjige, ki bi bila pri-metns tudi sa naše farmarja, še i-majo le po par krav. 6e sneto ea-gloščino, ss v nji lshko več naučite kot v katerikoli učni knjigi aa mlekarje, kar je tudi enostavno spisana. Naši farmarji v Kpn-aaau jo lekko dobijo aeatonj, ako jo naročijo pri Stote Boerd of Agrieulture, Topeka, Kana. Sa pitanja tolst js druga knjižica, ki jo tudi lahko dobi sastonj vsek farmar, ako piše aa Department of Agrieulture, WaSkington, D. 0. Naalov knjižiee je "Ketten-ing Besf Cel ves", Farmsr's Bul-letin 1415. Knjižico tudi dobita, ako pišete svesnemu senatorju svoje drževs ali pa kongresaiko svojegs volilnegs okrožjs. Bakaj kratkih aa kokošjsrejoa. — Oosi ss razlikujejo od drage perotnina v mnogih oslrih. Velike gosi često niso srsla u plemen jen je dokler ne dosežejo atarostl dveh in pol lato. — Med zimo, ko so jasni ia selnčni dnevi,' pustite perutnino is kokošnjakov. — Vaja jim je v ssbevo in obrano zdravje. Zeto kokošim nesejts žito v kup sene ali alaau, da br-akejo. Pri tem ss ne bodo nikdar utrudile. — Spreminjati kokoši vseke leto nikder ne princes uspehe. Ko isberetc pleme, skušejts tisto spo-polniti in uspek bo esgrede ss de-le. , — Nejveš neuspehov pri koko-šjerajakib poiakuaik je pripieovs-U tema. ker ao aašetniki takoj aku-šali imeti preveliko števišo perut nine. Začeti ja s malim, a tisto dobro oskrbovstl •mri Mož ja grade, ko je pot« y eedaajega geapederakfga IKI POZOR! Znnrannja (Nov. 90-84) pomenil dn vnm onrotalas poteče na U dan. Ponovil« # jo pravočasno, da vam IUU no uaUvImo. Ako llito M # prejmeta, |o me toč« vstav* I jen, lt«r n\ bil plačan. Ak« J« val IIbI plačan Ia fa m i . I.... t. hamJU utlse* prejmet«, jo mogoče t]«n, vslad napačnofa naal«- va, pišite nem doplanlc« ki lavedite ateri Ia novi naalov. Naši saalopnlkl bo vil dvw itvml tajniki In drufi «a-itopniki, pri Icelerih lahko plačat« naročnino. Naročnina sa «^o teto i« $6.00 in sa pol lato pa $2 JO. Člani 8. N. P. J. plačalo «a >ol lota $1.00 In *e celo loto Za mesto Chicago ia Ct» coro aa Ut« $6.80, pol l«U $3.28, b« član« |8J0. Za Evropo stan« sapol lo» U $4.00, bb vsa Uto p« f^Ofc Tednik sUne ta Evropa $1.70. člani doplača)« "0c bb pofttnlno. Naročnino lahko tadl *>ošljete n« naalov t UPRAVNlSTVO ^PROSVETA^ 2687 8. Lasmdnle Avo., CHICAGO. IUL js aagležkega JaHka M k toimiAak nlL.fltia. S iiahaI t i -. pride« niaamor e|Hipoini n se katero ja isdala ia lasa aa prodaj Književna mettoa 0. B. f, /. AR vaš, sakaj sa C vej lake rad potepa g drugia« In BgaajB rasae Odgovor aa to ia mnoge t obnašanj s otrok aajdaž v kajt-gi Zakon Magena^je", katere dobiš prt Književni matid BBP/. DA 8KUHA8 DOBRO PIVO. PI8IPONA8E PRODUKTE. p eue. amail. atodhav Peefeeeaa ae, da ac lahke prsnlno poiilja'e» ia vas 4reee H"' •a ee prepri#a|U. 4s le « SsSeei eedee Is aajbellšl m aejš• 0»«eert)sai. sle4«i#ar)MB le e 4eletne telessmoB pes« ar« eeljih l Ufermeetje as» bst - Upraveišivo bol|šo irfdit n nikdar im flpPlftl pri M* iBNlHIi Jmb evsf 0MMNM fC^Zu^ »ij. „ i, , ,>«,» _ wij"i ■ Hranilci tega ao prMtMitni Tnal 44 Ifl PROSVETA TOREK, 80, DECEMBRA 19» hmui. Duveruoiz Sovražnik roaanov. Zunaj j« sijalo solnce in Julija je vsela seboj knjigo ter odšla v Bulonjski gozd, Jedva je dobro sedla na klopieo, ko se ji je pri-blilal skrbno oblečen staree a črnimi rokavicami na rokah, vljudno prijšl aa klobuk in sedel po-kraj nje. Julija se ja odmaknila, nalahno poklonila flavo v od-sdrav in se zatopil« v fttanje. Pa jo je takoj zmotilo: topot pa ni bil njen sosed, marveč velik pee, ki ja avojo veliko flavo položil d. klici na kolena in nežno zacvilil, fttarec jeano zavlhti palico. — Jaz norec! vadikne. Mislil aeai, da je pes val, pa ga gospo-dariea kMčc tam doli. Da mi izgineš, mreina, in postil gospodično v miru! Ubogljivo se pes dvigne in iz-gine. Julija m nasmehne tnjcu v mak zahvale. V — Zdi se, da vas knjig* vražje zanima, vprašuj« starce. Kom-ntanf — Da,- gospod. i" — O, o! In njegov naslov, če ae zamerite K — "Rdeča mučilniea". .H . —r Ahaf "Bdeča mučilniea" je seveda ljubezen f i* — Mogoče, gospod; čila m šele prve strani. ^ — Artorf . - — Rsoul Flavigny. — Glej, glej, ime kakor Je žen-ekam vleči — Mislite, gospod 7 — Vem, vem. Vi čitat* zato, da izveste, kako mislijo molki o ljubezni. O ubogo, nedolžno detel Nikar ne mielite, da prisedkm na klopiee v Bulonjekem gozdu zato, da pfidigujem mladim damam moralo, in verjenute mi, da ni nič slabega t mojih namenih. Bodita o tem overjeni, prosim vas. Dance je lepo vreme, v zraku se pojavlja vonj pomladi, in v takem človek rad kramlja. In ker vidim v valih neizkušenih rokah opaž-no igračo, vas svarim: Pozor! Bodite previdna 1 Starec ae odkallja in vee raz-vnet nadaljuje: — Bodite previdna, pravim. Kajti je nevarno. Verjemite, gospodična, mojim bolestnim izkuŠ-njam. Vala "Bdeča mulilniea" je gotovo nevarna kakor je nevaren browning, in Raoul Flavignj je zločinec. Smatram za zvejo dolž-noet, da vam to povem. — Jaz rada čitam, gospod. K. — Saj imate dragih knjig; me-moare, zgodovinska in filozofaka dela, potopise, ocene, kaj vem, kaj le vse! Okoli leta 1860. je bilo mladim ljndem čitanje romanov prepovedano. V melčanakik rodbinah ni bil pod ki jučem samo Gustave Flaubert, ampak celo Octs-ve Feuillet. Pozneje so ednekali; ljudje ao se navadili, da ao iakaU resnice v romanih, in eo aaaatrali razbrzdanoet junakov in junakinj kot vzor. 8tralno, kajne, ljuba moja gospodična f A ne samo (tračno, kako neumno celol / "•<§» Starec premolkne, potegne a palico, po tleh ki svečano anda-Uujei — Moja poveet je poveet ne-srečni ka- In pripovedujem jo zato, da se drugi vedo ravnati. Bil sem oienjen, draga gospodična. Moja žena je bila trezna žaneka. Bivala ava na deželi, to ae p#vi, v enem izmed tistih parilkik o-krajev, kjer vsi ljudje vstajajo, obedujejo, večerjajo in legajo spat ob isti uri, in to je pamofno. Delal sem vee dan, moja Iaakela pa je opravljala poale ekromne- Dr Pavel OroMjl Astronomski pomenkia H. Mara zvezda arank. <; (Dalje.) "Sovražniki v vesoljstvu/' "Vojna svetov", "Ogleduk z Marsa" 11, d: ae glaaijo naslovi teh bojevitih dogodb. " v< , J Visoko se dviga tk ta "indijanske" atmosfera edino vsemirski roman: "Na dvek planetik". Avtor mu j« znani Kurd Usswitz (L. 1910), genijal-ni popularizator fizikalnih in dulevnih vpralanj. JL Eden najtežjih problemov se je poerečil učenjakom na Marsu. — Tako pripoveduje Laaa-witz. — Premagali so težnost, ki kot suženjska veriga priklepa človeka na zemeljsko grudo in ga ae poeti na pot po veeoljstvu. — Ustvarili ao "abaričen", breztežen proetor. — Vsemiraka la-dija pristane z M»r*ijanei na severnem tečaju 1 zemlje. Tamkaj srečajo in zajainojo polarno cka-pedicijo, ki so jo poelali zemljanl v večni led in sneg, ter jo po vedejo v svojo domovino. V tem okvira aam rile piaatelj lege in navade, jezik in moral* umske in tehnične pridobitve marsijan-akega plemena a toliko rafiniranostjo in tako gfe-bakim prirodopisnim gmevanjem, da mu mora ob •klepu priznati tudi kritičen čitatriji Ni »ieer verjetno, da bi bilo na Marso tako, a mogoče ja vendar! ' Kako pa je na Marau v reenieif Vedno bolj glasno se ja jelo oglašati'to vprašanje v fantastično zamaknjeno.t človeltva.' Bi! pa je-tudi fta skrajni 6aa, kajti t prepolnem navdulenju aa eelo atrdkovnjaki pogosto Egrešili mejo med wa-nieo ta bajko. r % : Prav gotovo pripada planetakemo romanu dobrten del aaaluge, da ee je zopet streznilo šlo-veitvo. V njem je aahniliralo presenetljiva odkritja astronomske vede, utešllo hrepenenje in pripravilo pot reeni znanstveni sodbi. ' A kakor je bila doalej fantazija človeltva žive in vroča, a prav takomirno in hladno kritiko ao ea odalej lotili astronomi planeta Marsa. Nepreraiunljlva mati je znanost svojim otrokom. kar jim danee a eno roko podari, zahteva a drugo jutri zopet nazaj. • Med vaemi mersovimi pojavi ga ni bilo akoro niti enega, ki bi mu aatronomi ne bili jell odrekati reaničnoati i od prostranih morij do prekopov in jeaer. Med vsemi marsovimi pojavi ga ni bilo akoro niti enega, ki bi mu astronomi ne bili jeli odrekati resničnoeti: od prostranih morij do prekopov in jezer. Morda so tudi pojavi na Marso fantastičen astronomaki roman T Za to vpralanje ee je vnela fivahna in ostra debata. Velika rezervoarja Hchlaparellijevega vodnega lilja, beli aneženi kučmi na maraovih tečajih, ata že kaj agodaj vzbudila resne dvome opazovalcev. Nihče jim sicer ni mogel dorekati letini-t osti, nihče utajiti njih ofividnega pomladanskega kopnenja Toda njih obnalanje je bilo tako sumljivo, da ao mnogi astronomi sdvomili nad, njih anešnolcdno nravjo. Več kot polovico mar-sove hemiafere pokrije čaaih bela obtečajna če ptea. 2. marca 1. 1907 je izmeril Lovrell rassež-nost juine kapice ia nalri, da ao jo lirila tedaj do 33 te stopinjo msrsove Urino. Cc Ivi nataknil enako polarno kultno severni somoljeki poluti, tedaj bi eegli njeni ledenomrsli krajci daleko preko Ikornja italijanskega polotoka. Ogromni mareovi 't mak 1 klobuk pa naa nI niti aajmaoje v motni ril. Koliko bolj oddaljen od toplega aolčnoga ognjišča tava Mara po veooljetvu. Več kot sa polovico eo njegovi toplotni dohodki skromnejši od tek, ki jih projemlj« **mlja «>d svojega očeta. Povsem naravno je tadaj, da je njogova snežena zimsks obleka vas bolj obširna "Natančaojša opazovanja ao torej le še bolj podkrepila verjetnost in potrebo prekopov na Marau t" me vprašaš. Poletje nam je prekrižalo račun«! Kot sla na v jutranjem solne« gineva nuirsova čopiča v pomladanskem soju ia ko se vdani nad tečajem dolgi vešoMaečni poletni dan. j« preostal od njo le droben snežen otoček. Celo popolnoma do ta-••ena sname časšk Mar« plsnetaki klobuk In nam pokale gol« polarne pU4e (L MM). Ta ki Mta oMjuMjsna delela rasiskoralaev pola. Msrdooekjcšrtsv Nus*sm ia Reottovl 1* KMi Ite » ve* aeirik asrobo-svett l ee je moral človek bUšatl ga gospod injatva. Živela ava v skriti sreči„*i jo je svet le alu-til. kakor če kdo zaduka vonj vl-jolie v gozdu, čeprav jih ne vi-di! . . . Neareča je prišla v obliki knjig, ki eo se vtihotapilo v naio noiteno kilo. Deset novčičev na dan, pa je bilo kmalu vse polno knjig, ki nieo bile nič boljše ka kor vala "Rdeča mučilnica". O, toliko jih je bilo! To je bila poguba za mojo ženo. Poprej zem »U srečen, postal sem neareČeu. n pozneje eo romani imešali tu-j mojo hčer — vam je bila po-dobna. Se zedaj jo vidim pred seboj, kako hlastno prebira eno izmed onih prokletih knjig . . . -— Razumem, gospod , . . yzaj vaem lepim beaedam v romanih tudi ne verjamem . . . I Kader bo-tistimi čen- ae. Me varajte ato tako prepojeni čami, da se boete nehote vživeli vanje, bo pa drugače. Da, tako je, gospodičaa. Moje poelan-ztvo je apostolsko . i . Svarim vas . . . Dovolite mi za trenutek zvojo knjigo. Vidite, le prve vrstice ml zadostujejo . . . Kak zlog! Kolika neokuanoet! In vse to ge skriva kot kača med umetnimi afingi zemeljakih tečajev korak za korakom, eka-pedicija aa ekapedieijo je na topU zemlji hodila -umirat v večni tečajni ladr^n aneg, ▼ marso vi \t- i denici pa jo poleti lahko krene! kar po kopnem ali po morju v brezzneŽne polarno delele. " | Izračunali ao temperaturo Marsa — in obstr meli ao v drugič. — Povprečna toplina njegovih dežel se ne more dvigniti nad 3ft* C pod ničlo 1 ' Mraz, ki nam prešinja na zemlji mozeg in kosti in ki je izvor nepriljodnoati in groze obteČaj-nih pokrajin, je torej celi marsovi zemlji vzakda-nji goet. Ae mnogo manj razumljiva nam poetanc pod temr okoliščinami vedenje maTzove kučme. Vza jezera in vei prekopi, di, tudi proetrana morja morajo za vedno zamrzniti pri tej nizki temperaturi. Menjava letnih čaaov na Marau, pomladno naralčanje morakih voda, nabrekanje premočrtnih prekopov in njih preeentljivo podi-'' vjanje ob najhojii poplavi—cela duhovita zgradba Hchisparellijevih odkritij bi ae bila akoro bezala. t Taleča se bala čepica na marsovi glavi ^ j« ostala neomajna. In prav ta ga je rešila. Da spomladi v resnici kopni snežena kučma na Marsu — je jasno. Toda kakšen neki mt^a bitf sneg, ki sa tali v tako silovitem mrazu f , ' ' Fizika ga je našla in je celo preizkuaila, d* kopni ta čudoviti "aneg" v laboratorijih na z**« Iji že pri temperaturi 78* C pod ničlo. ZoVe te ogljikov dvokla. V čaši sodaviee al ga le čeato povžil, se Veda ne zmrznjenega, temveč v oblill plinatskih mehurčkov. 8tonay v Dublinu je povzel to rešilno mifA. V tako strašen mraz ae zavijejo v dolgotrajni polarni noči mareove delele, da ze ▼ njem strdi tt zmrzne eelo plin, ki mo pri naa na mora do šivega alti najbolj rezka grenlandaka borja. d kristalno belo arežjo posuj« zemeljski plin planjave ha Marau, dokler mu pomladno aolnce zopet ne olivi od mraza odrevenellh molekulov ter jih pokliče nazaj* v svobodno plinasto stanje. Tu pa se prilenja motati in vozlati znanstveni klopčič. Hvant« Arrkcniua je namreč razložil, da bi zadostovala Ia jako skromna množina ogljikove^ ga dvokiaa v marsovem ozračju, pa bi ae k rečnemu mrazu obaojeni planet lahko koaal a temperaturo rodne zemlje, ki aedl tako blizu pri solnČnl poči. Brezdvomno bi jo v toplini eelo iadatno prekosil. Tako zelo itedi nal plin s aolnčno gor-koto. Pravcatega toplotnega skopuha bi ga lahkd nazvali, ki ne da več od eebe solnčnega novca, kadar ga je enkrat aprejel. Ali ai opazil, kje se je zavohala misel! Ker vlada na Marsu tako neznosen mraz, ne more tamkaj kopneti navadni led, temveč adino-le sneg is zmrznjenega ogljikovega dvokiaa. Ker pa je na Marsu obilo tega plina, mora biti tamkaj toplejše kot na semlji. AU z drugimi beeedamlt Ker ja na Marso mrzjo — mora biti na Marsu vroče. — Cvetoča nesmisel! — A kje se skriva napaka f — Brezdvomno r talečep se dvokiaovem snegu! — Ta je enkrat sa vselej izgubil na Marau doasovinake pravico. , r . - . Skesano so ae vrnili znanstveniki zopet k po» nilni, domači vodi ter njenemu snego in ledo. Na* novo 00 revidirali maraov toplotni proračun In n-videli, da ao izdatno pretirali, morda eelo pope** noma pogrešoo nastavili njegove termične izdati ka. Na tej napačni podlagi pa ao mn prieodili dsleko prenizko temperaturo. Vrkutega ja fizika dognala, da ee pri navadnem zračnem tlaku pretvarja zmrznjeni ogljikov dvokia direktno ii trdnega stanja v plioe, aa da bi mu bilo treba spreaaeniti ee preje v kapljevt. no. Pravimo, da aublimira, kakor n. pr. tudi kafra. Na Marau pa ao opazili areologi, da aa sns-žena čooiea v rosniei tU, t j. pretvarja v kaplje-vino. Oe bi bil zračni tlak na Marsu ttirikrat večji kot jo aa semlji. kle todaj bi aa tamkaj tudi atrjani ogljikov dvokla lahko talil v pravem po* meoo to besed«. Temo nasproti ao iapričala oaj% novejša opazovanja, da ja marsova ozračja vol kot štirikrat redkejše od aemeijekega. Dvoje važnik novih epoznanj ja pripadlo kot plen vojak n joči aa raaoiei. «0 naa je prepričala, da je pedoehje aa Marau istini Iadatno bolj hladno kot na rodni aeadji. Ker pa polarne čopiea kljub temo tako borno gineva ia kopni v pomladaoakam solneo, ne more biti po gora ia viaok« nagrmadenih enelenih skladov Kot tanka tančica kriotalnohele elaoe ki ivja aa brinja moreove sneloa odeja preko tečajev. (Konce prihodnji!.) — Tudi cveticami! Fejl Pa a* še najdejo ljudje, ki knj takega priporočajo! Poglejte me . .. jas eem žrtev, ljuba goepodična, žrtev romanov . . » Žena in otrok sta mo zapustila. 8am sem. In strašpo ja, da moram preživeti avoja atara leta t aapuščenoeti Nimam veš ne žene, nf otroka . . . Hčerka je odšla in ae ni vrnila . . . Kdo ve, mogoče bi me I zatajila, če bi Jo kdaj zretaL — Toda moj zlučaj ni osamel Lahko bi vam povedal še več uličnih zgodb . . . Raoul Flavignj! In na ovitku čitam, da je Ia pet-najet tizoč izvodov tega romana prodanih! Vidite, taka je doba, kateri živimo! Starec vzdihne in ze ozre k nebu. Odnekod zapiha vetrič in jripovadovalčc ai zapne površnik ter prime za. klobuk. ■ m — Upam, da zem vaa prepričal. I— Da, gospod. S svojimi obe- 73 sedami ste mi segli v dužo. — Zgodovinske knjige, gospodična! Zgodovinske knjige ali pa potopise! Klanjam se! In starec odide. Dve minuti zatem ae Juliji približa mlad mož. — Oprostite, gospodična . . > Smem II vedeti, kaj vam je govoril oni goapodf <— Ni e% tikale vaa. & Bil ja maj ' — Ah! — Zelo bi vam bil hvaležen ..; — Niš posebnega ni bilo. Molila ava ae o tej knjigi, ltti je o svoji ženi . . . — Saj nI bil nikdar poročen! — In a ivoji hčerki. otroka nima! ? - — Ne razumem . , . * , « — Moj atric, veste . . . ui prav zdrav . . Moramo ga vedno od daleč nadzorovati, a on tega ne zme slutiti . . . Vbil si je v glavo, nora vojevati pravo križar-o vojno proti romanom . . . —zakaj? V, , — Spisal je ovoje dni dva, tri pa mu jih nihče ni hotel založiti ... Vsst iz Jageslsvije. ' Žandarmerija strelja n* studen t— Ker je PP vlada vrgla na cesto več vseučiliičnih profesorjev t Zagrebu, so sklicali akademiki protestne shode v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu. Akademiki ao branili neodvisnost univerz in znanoeti od PP režima. V avli beograjake univerze se je zbralo £000 akademikov, da protestirajo proti PP naailatvom. Med shodom je žandarmerija na nogah in ko-njih obkolila univerzo. Akademiki zo se hoteli mirno raziti. Med-«tem je oddal en orožnik dva streli v srak; to je bil aignal splošnega napada žandarmerije na akademike. Pričeli zo jih tolči s pua- * ... 1 ....... kinimi kdpfti. Akademiki 50 ( čeli umikati nazaj proti unh Ali žandarmerija je udrla u RlilHAkiao poslopje, kar m slej £e nikjor na avetu ni r.g< še eelo v Muaaolinijevi 1 talij Orožniki so vsevprek tolkli h kinimi kopiti in streljali.! nižkega korporala, ki j,-je neki akademik udaril ,„, Nato ae j« pokolj in streljanji ostrilo. Ko se je liot. I ,,r„ Histič s nekaterimi skademi) mahniti v prvo nadstropja. m neki orožnik oddal dva smrto na strela v trebuh; Histič ne | meatu kgrudil, 30 akademike! bilo lahko ranjenih, 3 težkj smrtno, 50 je bilo aretiranih, demiki eo zbrali izatreljene j>a ne in ugotovilo ae je, da so j vac is orožniških revolverjev.] A krvavi dogodki w nifto grali samo v Beogradu. Kiirloi temveč orjunaši izzivajo poi pokol je, PP režim že dva me« pred volitvami pripravlja | ljanako vojno in diktaturo oft ske klike "Bela roka". ■ " Jimmie Higgim"! ameriškega prek riata ob času velike vojne. Dok pri Književni matici 8. M. P. I Govoril mir !*sl jamčimo $38.00r (ftfedali II) Trn RADIO Zoiiano na 118.00 (»Ml dobo 90 dni. VeUko ljudi si ne upa kopiti RADIO, ker nialijo, da ao RADIO preveč komplicirani sa pripraviti in uravnati. Ta strah je sedai preč. Noi intiniraki edelek, po dolgem preiakuftovanju je uredil in iznašel izvrsten, močan na dolgo instanco "tuba" (Model. II), kateri je tako navadno Isdelan, da si ga lahko upostavi in orejejoj« Ta posebnost ie vrojana, da vam prinese čisti zlu | Ta Model: II Radije prodajajo sa velike vQo : Y' ' 5 '.V V- vsak OTROK. .H ■ iz daljave 1000 do 1»00 mil], dob« če ae bolj«, enih ki Th 5 Radio je po ceni ker ravnotako ceno. Nai Ker jih prodamo veliko. ga dobite naravnost Iz tovarne, ni posebnih stroikov u najemnino In ne velikega proflta. C . Mi jih PRODAJAMO ZA GOTOV DENAR, da se prihranijo stroški knjigovodstva. ■'Jfci' „ ; - RADIO vam dale dosU zabave, zabave ako živite v mestu ali daleč za naj na deleli. Vam pomaga naučiti ee angleikoga jezika. Je pouk sa vaše otroke. Je najboljše DARILO. Je^kenemiien, prvi atroiki ao Isto tudi zadnji t roški. Ima avojo vrednost pri prodaji. Z vsakim RADIO poiljemo potrebna nevodile, kako zložiti skopaj In kako ga urejevat. Cena temu izrednemu Modelp: II Radio js le 938.00 (Osem in trideset dolarjev). Vsebuje vse potrebMine, sa uporabo in ne trebeto nobenih drugih posebnosti. uabttk ta kuron >m »auocilu — ■' M ' '^ctt^Bid«.. k kat aroalai al poiljft« val sej — ariamvijM) ae opor.b« (■'■jmiipMi trm.) Model H RADIO MU« S t*mm v*'. Ml. tM aeafe* ja. ............................................ v« Književne Matice S.N.P.J. j* * liggins. Spisal Upton Sinclair, in Molek. Poved iz življenja na Fotfjlta te kopo* iola 00, Det i4ts-o. ............................. Književna matic« Slovenske narodne podporne jednote tedala in ima v zalogi aledede knjige: Pater Mnlnventurn. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja aioaariSkih frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2els. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. Slovoaako-nncloikn alo^iicn. Dodatek raznih koHstnihinformacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 h poštnino vred. Jtmmio Hi. poslovenil Ivan ameriškega proletariiata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. Znjodalci. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon biogonorijo. Spisal Howard J-Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjica. Id tolmači mnofe naturne zakone in poka suje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. S flikami J Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skopal, dobite sa tri dolarje. Vse zadaje štiri knjige za šest dolarjev, vredne sol Naročbe, a katerimi je poslati denar, spreji ====! Književna Matica