Iz Jugoslavije. — Regent Aleksander v — Kraniu. Zadnji dan kongresa jugoslovanskega učiteljstva v Beogradu, dne 19. julija ob 6. uri popoldne je ¦bilo, je sprejel regent Aleksander v vili na Topčiderskem brdu zastopnike učiteljskih organizacij v posebni avdijenci. Kakor je sploh običajno ob takih prilikah, morale so odposlati tudi učiteljske pokrajinske organizacije prejšnjt dan listo svojih odposlancev dvorni pisarni v informacijo z navedbo imena, stanu in kraja organizačnega zastopnika. V tej deputaciji bi mo- j ¦ral biti tajnik Zaveze jugoslovanskega učiteljstva, šolski vodja Vilibald Rus iz Kranja. Ker pa je odšlo vsled poznejše odredbe ueiteljsko zastopstvo k poklonstvu že eno uro prej, kakor je bilo prvot- j no določeno, se ta izprememba ni mogla vsem pravočasno naznantti, zato je seveda manijka. marsikdo izmed določenih zastopnikov, med temi tudi 'gori imenovani Zavezin tajnik. Manjkajoče so nadomestili potem drugi, da je bilo število priglašencev iz.popolnjeno. Pri avdijenci }e vprašal regent Aleksander Zavezinega predsednika: ,,Kdo izmed gospodov članov slovenske učiteljske organizacije je iz Kranja?" Predsednik L. Jelenc pojasni Njegcrvemu Visočanstvu vzrok odsotnosti nekaterih za avdijenco določenih učiteljskih zastopnikov. — Še isti večer se je vršil v mestu ob regentovi navzočnosti v dvorani ..Kazine" koncert slovenskega učiteljstva. Med pevskim odmorom je pozval regent ves pevski zbor v stransko dvorano, kjer se je prijazTio razgovarjal z vsako pevko in z vsakim pevcem. med katerimi je bil tudi Zavezin tajnik V. Rus. Ko je bil ta regentu predstavlien, mu reče regent: ,,Vi ste .orej iz Kranja! Kranj je sl.kovito mesto. Z radostjo se spominjam tega krasnega in iprisrčnega sprejema." Šolski vodja V. Rus pripomni: ,,Visočanstvo! Ko se vrnem iz Beiograda,.poyem to prebivalstvu mesta! Kranja, ki bo sigurno izredno vzradoščeno ot> tej Najvišji pohvali!" Regent odgovori: ,,Da, le povejte! Kranj mi ostane v neizbrisnem spommu!" Nato poda regent ogovorjencu roko in se začne razgovarjati z naslednjim pevcem. — Podrobni učni načrti za zemljepis In zgodovino. Minister pnosvete je odredil. da se predelajo učni načrti za zemljepisni in zgodovinski pouk na ljudskih šolah Haše države v toliko, da se v višjih razredih srbskih in hrvatskih šol poglobi znanje stovenske zgodovine in obratno, da se seznani mladino slovenskih šol čimna.bolj s hrvatsko in srbsko prošlostjo. Istotako je glavni prosvetni Savet sklenil. da je šol. mladino od 3. razreda dalje seznanjati s cirilico in latinico. Odredba stopi v veljavo s početkom movega šolskega leta. — V Mariboru ie akrš^ansko« učiteljstvo protestiralo proti izrazom o klerikalizmu biombastično poudarjajoč, da v Sloveniji ni klerikalizma. Dalje je zavračalo z obžalovanjem klice »Prcč od Rima«, ki so padali v n.egovi domišljiji. Obojno kaže, da je bilo pri niih prokleto malo resnosti, fco so protestirali proti klicem, ki jih sploh ni bilo, ko so ugotavljaii stvari, o katerih ni razmišljal ni eden od udeležnikov na kongresu v Beogradu. — Nekaj drugega je pa bilo, kar jirn piovemo danes, dasi smo hoteli tudi o tem molčati. Ko je tov. Radovanovič, ki je nekai časa kongresu predsedoval, predstavil zborovalcem našega tov. Luko Jelenca, omenjajoč, da se nahajata v Sloveniji dve učit. organizaciji, izmed katerih je ena strokovna, kateri predseduje tov. Jelenc, a druga klerikalna, tedaj je ipri slednjem izrazu zagrmelo enoglasno iz tisočev grl: »Dol ž njo!« Oni naš prijatelj pa, ki ije vohunil na kongresu za »Slovenca« ozir. za mariborsko zadnjo resolucijo, je hotoma preslišal ta klic ter poročal v Ljubljani, da je padel na kongresu »Proč od Rima!« Le škoda, da ni bilo na kongresu naših »kr- ščanskih prijateljev«. Videli in spoznali bi labko enkrat za vselej, da njihove namere ne bodo našle nikoli tal v učiteljskih vrstah Jugoslavije, ki streme za enotno strokovno organizacijo celokupnega učiteljstva. Za drugič pa prosimo, da poročate le resnico in ne pitate svojih čitateljev z zavijanji kakor ste jih zadnje dni nagromadili po svojih listih. — Laž ima kratke noge. Okrajno sodišče v Lfubljani je obsodilo dne 11. julija t. 1. ,,Slovenčevega" uredniika in urednika ,,Večernega lista" radi častikraje in sicer prvega na 120 K oziroma 12 dni zapora, drugega na 40 K oziroma 4 dni zapora ter v kritje stroškov kazenskega ipostopanja. ker sta v svojih listih podtrkala bogoskrunstvo blejskemu Sokolu, imenoma učitelju Orundnerju iz Gor.j. V zadoščenje nam je, da se je izkazala resnica in pravipa, kar dokazuje razsodba. ki jo je objavilo sodišče v ..Slovencu" dne 4. t. m. Božji mlini meljejo, a sigurno. To naj si zapomnijo dobro oni, ki smatrajo za svoj glavni poklic, da svojemu bližnjiku čast kradejo. — Naš državni proračun za leto 1920 21. Finančni minrster je dne 2. julija t. I. predložil v ministrskem svetu naslednji proračun za i. 1920—21 glede državnih potrebščin za posamezna ministrstva: Vojna uprava finance promet justica poduk (samo) kult notrainie zdravstvo zunanje zgradbe pošta poljedelstvo in vode šume in rude trgovino in industrijo za soc. skrbstvo za agrarno reformo za konstituanto Rezerva 1.120,804.560.14 din. 963,919.971.03 ,. 703,220.238.14 „ 324,524.887.60 „ 44,036.560.30 „ 158,921.279.60 „ 12,909.540.05 „ 39,135.226.45 „ 69,762.593.10 „ 7,601.880.— „ 105,202.620.25 „ 121,377.332.65 „ 56,156.292.55 106,532.019.65 16,761.462.09 74,420.760.50 43,870.242.40 454.038.— 20.500.— Skupaj: 3,969.632.004.50 din.. torej skupaj približno 4 milijarde dinarjev. ali 16 rnilijard kron. Clovek bi niislll, da bo država posvetlla vse svoje moči zdravstvu, zgradbam, soc. skrbstvu. Toda pogleimo: za vsa ta velevažna ministrstva je predvidenih skupaj samo 250 milijonov dinariev. voiaštvu pa 1 milijardo 120 railiionov, torej štirlkrat tollko! Prosveta ima samo 158,921.279.60 din. — Krožek meščanskih risarskih učiteljev. Ob sklepu tečaja v Mariboru smo si oblijubili, da ustanovimo v svrho nadal]ne Lzobrazbe y risanju krožek, ki bi v počitnicah potoval po domovini in ki bi se njega člani ob tej priliki izpopolnjevali v risarskih spretnostih. Obljubili smo si dalje, da ustanovimo z mesečnimi doneski po najmanj 50 K fond, ki bi nam zadostoval za pričetek v prihodnjih počitnicah vsaj deloma. Opozarjarn vseh onih 8 tovarišev in tovarišic na to, da je treba vposlati prvi obrok že za mesec avigust 1.1., ker bi sicer vise ostalo Ie pri besedah. Pozivam tudi vse ostale tovariše in tovarišice iz 3. skupine, naj se pridružijo našemu krožku. Od časa do časa bom v »Tovarišu« izkazoval one, ki so vstopili v našo družbo. Vsa pojsnila daje drage volje podpisanec, ki vais pozdravlja! Drag. Humek — Maribor. — Delovanie mestnega šolskega sveta celjskega je ukinila deželna vlada za Sliovenijo z odlokom z dne 21. julija ter podredila osnovno in obe meščanski šoli direktno okrajnemu glavarstvu. Odlok je vzibudil v celjskih krogih veliko vznemirjenja in nevolje. Celjska ,,Nova Doba" ipiše o zadevi med drugim: ..To je tako drzen atentat na avtonomijo mestne občine celjske, da ga mora vse prebivalstvo z največjim ogorčenjem zavrni.i. Priotestirarao javno proti temu nasilju, 'Prebivalstvo pa bo dobilo ipriliko, da svoj protest tudi javno izreče." — Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju je na svojem 9. rednem občnem zboru 'Odobrila računski zaključek za leto 1919. Iz bilance posnamemo, da je a) stanje imetja koncem 1. 1919. sledeče: na osebni kredit je izposojenega 14.925:69 K, naloženega deriarja je, in sicer pri ,,Zadružni Zvezi" v Celju 61.390 kron, pri poštno^ čekovnem uradu 1062:16 kron, v vsem torej 62.452-.1 6K, stan.e inventarja 332 K, terjatve pri ,,Socijalnem odseku 2451'19 K; b) stanje pasiv: hranilne vloge s kapitalizovanimi hranil. obresti 76,679-10 K, deleži 4059-90 K, rezervni zaMad 2975*51 K, čisti dobiček pa 210-55 K, ki se pridene rezervnemu zakladu. Skupnega prometa je bilo 237.760-07 K. V načelstvo so se izvolili gg.: L. Če-rnej (načelnik), Anton Gnus (načel. namest.), Fran Brinar, Janko Knapič, Anton Petriček, Fran Voglar in Rudolf Wudler. V nadzorstvo so bili iz- voljeni gg.: Val. Pulko (predsed.), Sreč- . ko Pečar (namest.), Matko Žgajner (taj- I nik), Makso Wudler in namesto pTemi- | nulega tov. Pustiška pa Vekoslav Gobec. |— Tajništvo vodi tov. Rudolf Wudler v , Petrovčah. Zadruga je član ,,Zadružne Zveze v Cel.u", ki izvršuje zakonito predpisano revizijo. — Celjsko učftelisko društvo ie darovalo »Diiaški kuhinii v Celiu 100 K mesto venca na erob svoiemu tsov. Ožbaldu Pustiišlku. šoI voditeliu r_a Svetini. — Vabilo na izrednl občni zbor »Sloveiiske Šolske Mati.ce«. ki bo dne 27. aveusta t. 1. ob dveh nonoldne v deški meščanski šoli v Mariboru s tem-le sporedom: 1. Volitev Dredsednika (§ 8 društv. uravil) namesto umrlesra predsednika. H. Schreimeria. 2. Volitev treh odbornišitih namestnikov in siccr po enega iz bivše Kraniske '.n ^tajerske in eineea iz Korcške. — Dfisedania odborniška namestniika gg. ravnateli Anton Dokler in prof. Martija Stupčeva sta nostala odbiornika namesto umrleea ravnatelia Viktoria Bežka in namesto umrleea vadhi.škega učitelia Ivana Krulca. V odborn na še ostaneio do konca leta 1921 dosedani. odborniki: prof. diciktor Makso Kovač.č. ravnateli Jakob Dimnik. okr. šol. nadlzornik Liudevit Č&rne.. viiišii šol. nadroirnik Fraoi Gaberšek. oikr. šolski nadzjornik Pavel Koschiec in strakovna učiteliica Vita Zurjančičeva. 3. Volitev enec^a presledovalca računov natnesto umrleKa ravnatelia Ivana Macherja. Odbor. — Javno žensko uČiteljišče v LiubIJani. — (DopLs.) Z ozirom na poročilo: ,,Javno žensko učiteljišče v Mariboru" v zadnjein uUčit. Tov." z dne 5. avgusta t. 1., št. 29., moramio se ipritožiti tudi glede ženskega učiteljišča v Ljubljani. — Dejstvo je, da se narasčaj za ženska uči.e ljišča najbolj nabira iz naših meJčanskih šol, ki ]ih ir.'amo sedaj v naši miadi državi Jugo»laviji še precejšnje število. V Ljubljam imamo 2, v Mariboru 2, v Celju, Ptuju in v Tržiču po 1. — Iz vseh teh dekliških meščanskih šol prihaja nad 100 gojenk na leto. ki se deloma posvetijo učitcljskeiru ali trgovskemu stanu. — Ker jc bilo letos število gojenk za prvi tečaj ženjkega učiteljišča za Ljubljano preveliko. :\\i bi se moglo vse sprejemati v I. tečaj učiteljiššča, je bilo do letos dovoljeno. da se je smelo sprejeti 10—15 gojenk iz dekl. mešč. šol na moško učiteljišče, ki so poleg učencev skuipno pohajali v I. tečaj. S tem se je ugodilo veliki potrebi oglasujočih se gojenk za I. lečaj, ki niso mogle biti drugod sprejete. Mnogo jih je odšlo v samostanske zavode, a ker tam tudi ni bilo mesta za mnogooglašajočih, so morale gojenke opustiti poklic po učiteljskem stanu in se posvetiti drugi stroki. To je bilo pač žalostno za prizadete družine in to osobito za one deklice, ki so čutile veselje in sposobnost do učiteliskega stanu. A kaj se je sedaj zgodilo? Višji šolski svet je za bodoče šolsko leto prepovedal javnemu moškemu učiteljišču v Ljubljani sprejemati gojenke v I. tečaj moškega učiteljišča. S tein so roditelji in gojenke še 'bolj v — zagati. — Kam naj gredo vse te gojenke, ki hlepijo po učitelfskem poklicu? — Nujno potrebno je, da višji šolski svet razveljavi ta ukrep, odnosno prepoved ter zopet dovoli, da se smejo gojenke meščanskih šol sprejemati v I. tečaj moškega učiteljišča. Upamo, da se to še v teku šolskih počitnic dovoli, da bodo gojenke spreje.te na moško učiteljišče. — Najboljše bi pa še bilo, ako bi se ustanovile paralelke ženskega naraščaja k moškemu učiteljišču. — Svoje mnenje opiraimo na sledeče razloge: I. Izjava, da je že sedaj preveč učiteljic, ni umestna. Na videz se zdi, da jih je preveč, a pomislimo: koliko je v najnovejšem času nastopilo službo omoženih učiteljic, ki bodo po uredbi — izostale in se morale z drugimi nadomestiti. II. Koliko je sedaj nastopilo poročenih (onnoženih) učiteljic, ki imajo može, kateri — ni učitelj. Te bood tudi prej alj slej izostale — vsaj po uredbi — in se morale nadomestiti. — III. Nimajo gojenke mešč. šol nikjer takega učiteljišča, kamor bi se všolale. — IV. Pomisliti moramiO' na begunce, imajoče hčerke mešč. šol, ki bi rade vstopile na učiteljišče, a nimajo nikijer take šole. V. Begunci imajo sicer malenkostmo učiteljišče v Tolminu na Goriškem, a kakšno je to učiteljišče: znano iz listov in tudi ..Učit. Tov." je o tem govoril v zadnjem listu. VI. Dokler se nam razmere ne zboljšajo, oziroma dokler ne pridemo do dobrega moškega in ženskega učiteljišča v Gorici, je tako učiteljišče v Ljubljani — neobhodno potrebno. — Radi tega vljudno prasimo menodajne činitelje, naj glede tega napravijo polrebne korake, da se v tej zadevi nam ustreže. — G. viš. šol. nadzornika dr. Poljanca, Gangla, oso>bito g. poverjenika dr. Verstovška prosimo, da delajo na to, dai se nam dovoli na jtnoškem učiteljišču — paralelka ali pa celo — kar bi bilo najboljše — da se odpre v bodiočem šolskem letu novo učiteljišče za deklice v Ljubljani. — V to: Videant consules! Prizadeti. — Iz Kočevskeea okrala. Uradna učiteliska konferenca ie napavedana dne 14. seirfembra t. 1. Imenom marskatereea totovariša in tovarišice vprašujemio: Čemu je konferenca o počitnicah. po katerem zakonu nas je možno prisiliti k udeležbi? Konfrenca bodi med šolskim letom, to je naša zahteva, od katere ne odstopamo. — Matnranti in maturantke mariborskega učitel.išča izza I 1895! V sporazumu z veoino tovarišev obhaiamo svoto 25 _etnico o oriliki zboTOvania Zavezine dele?aciie dne 28. aveusta v Mariboru. Pridra/iio s nam naibrže tovariši istoletnikii z liublianskesra užiteliišča ter tovariši-maturanti mariborskeea učiteliišča izza 1. 1885. Tovariša R. Jnrka in J. Tratarla prosim. da mi cravočasno naznanita približno število udeležencev. da vem Driskrbeti orime..ren Iokal. Tudi eventuelne želie. predlofifi in nasveti nai se mi iavifo pravcčasno. Na veselo svidenie toirei dne 28. t. m.! — Mirko Kožuh. nadučiteli v Mariboru. Slomškov trit- — Smrtna kosa. V Studenicah pri Poljčanah je ipreminul 28. julija tovariš Franc Košir, nadučitelj v Lokah v Savinjski dolini. O pokojnem tovarišu smo prejeli kratek nekrolog, ki ga nriobčimo v eni prihodnjih številk. Počivaj v miru? — Clanarina in darila za učlteljskl konvikt. Slušatelji meščanskošolskega tečaja v Mariboru zložili Ha iposlavilnem večeru K 301 ;70. Čisti dohodek koncerta pevskega zbora ljubljanskega učiteljstva v Metliki ob povratku iz BeogFada K 916. — Tov. Fran Jordain iz Ihana 20 K. — Tov. Josipina Sraoletova s Sv. Goire pri Litiji 10 K. — Iz poravnave med Antonom Putrihom in Antonom Adamičem poslal advokat dr. Fran Poček v Ljubljani K 500. — Tov. Josip Turk 10 K- — rtvara! * Prejeli smo ta dopis od prizadetega očeta-učitelja, in ga priobčujemo, dasi se popolnoma ne strinjamo z izvajanji. Ured,.